PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/a i.
Abb. postale I gruppo	V16IIH OU llF
Leto XXV. St. 65 (7259)
TRST, sreda, 19. marca 1969
NA SESTANKU NA «VRHU» PRI KUMORJU
Dogovor strank vladne večine glede reforme univerz
Sindikalne organizacije so pristale nta kompromisni predlog ministra za delo o postopni ukinitvi mezdnih področij - Luns pri Nenniju
RIM, 18. — Danes so se v vili Madama nadaljevali razgovori na «vrhu» glede reforme univerz. Sestanku je predsedoval Rumor, prisotni pa so bili poleg podpredsednika vlade De Martina, še tajniki treh strank levega centra Piccoli za KD, Ferri za PSI in La Malfa za PRI, ministri za šolstvo Sullo, za zaklad Colombo in za proračun in načrtovanje Preti, poleg strokovnjakov za šolska vprašanja strank levega centra ter nekateri načelniki skupin večine v parlamentu.
Na sestanku so dosegli kompro-
misni predlog o «enotnem docentu*, ki predvideva ustanovitev funkcije rednih in izrednih profesorjev, ki bodo to mesto dosegli na osnovi vsedržavnih natečajev in bo njih število postopoma doseglo razmerje 50/50 odstotkov. 20 do 25 odstotkov mest bo svobodnih in jih bodo lahko zasedle tudi osebe, ki so izven univerzitetne kariere, večino mest za redne profesorje pa bo rezerviranih za profesorje, ki imajo najmanj šest let univerzitetnega poučevanja za seboj.
Isti predstavniki so se ponovno sestali zvečer, ko so obravnavali še preostala pereča vprašanja in Predvsem finansiranja univerze in so se dogovorili glede vseh vprašanj, ki so povezana z reformo univerzitetnega sistema, tako da bo Sullo lahko že prihodnji teden predložil vladi v odobritev zakonski predlog.
Predsednik republike Saragat bo jutri na praznik sv. Jožefa praznoval svoj god in so mu ob tej priložnosti čestitali najvišji predstavniki oblasti in med njimi predsednik senata Fanfani, predsednik poslanske zbornice Pertini, predsednik vlade Rumor ter druge osebnosti.
Tiskovni urad predsedstva republike je danes izdal sporočilo, v katerem obtožuje list «Unita», da na škandalističen način predstavlja razgovore, ki jih je imel predsednik republike z raznimi osebnostmi, češ da gre pri teh razgovorih za normalne sestanke s parlamentarci. Še zlasti se v poročilu obsoja poročanje o razgovoru, ki ga je 'mel Saragat z dr. Orsellom in poslancem Orlandijem in da «Unita» govori o temačnih načrtih, ki so neresnični in s katerimi se hoče Umazati poštene ljudit Današnja «Unita» poroča o sestanku pri predsedniku republike in ki naj bi bil v zvezi z raznimi pojavi policijske nestrpnosti ter raznimi znaki, da skuša policija ponovno prevzeti ostreje v roke vprašanja javnega reda, pri čemer «U-nita* namiguje na položaj, kot je bil leta 1964.
Na Sardiniji je bil dosežen spo razum o stalnem sodelovanju med PRI in Sardinskim avtonomističnim gibanjem. To sodelovanje je bilo že do sedaj dokaj tesno in je prišlo zlasti do izraza na volitvah.
Zunanji minister Nenni je danes sprejel na uradnem obisku nizozemskega zunanjega ministra Lunsa, s I katerim je imel daljši razgovor. %a ministra sta bila soglasna, da prišla politika pomirjenja med j vzhodom in Zahodom v krizo po | češkoslovaških dogodkih in da je t/eba to politiko obnoviti, ker nočejo pristati na obnovitev hladne vojne med dvema blokoma. Poleg tega je bil dosežen popoln spora-ZUm glede razorožitve, za kar predstavlja temelj pogodba o neširje-1 'sju atomske oborožitve, ki mora samske sile obvezovati, da predejo do konkretnih predlogov gle-be razorožitve. Govorila sta tudi o evropskih vprašanjih in o nujnosti “krepitve evropskega parlamenta.
' |'zozemskega zunanjega ministra i jk> jutri sprejel predsednik vlade j ‘‘Umor.
Kongres južnotirolske stranke I .'Ulkspartei ne bo 26. aprila, kot je to sklenil na zadnji seji izvršni j “dbor stranke. Uradno poročilo na 'jAia povsem tehnični razlog, češ I “A bo takrat velika dvorana v kul-.bfni palači zasedena in da na se-j ^ odbora tega niso upoštevali I . Vsedržavne sindikalne organizaci-j 16 CGIL, CISL in UIL so sklenile j prejeti kompromisni predlog minica za delo in socialno skrbstvo ,rodolinija glede ureditve sistema "ačilnih mezdnih razredov. Mini-jkfov predlog predvideva, da se 1. julija 1972 uvede enotni plahni razred, tako da se postopoma “bstranijo razlike in se vseh šest sedaj obstoječih plačilnih raz-Nov približa najvišjemu tako ime-l°Vanemu področju «0». S 1. apri-'0th letošnjega leta se bo vseh šest j "zjih področij približalo najvišjemu ,A 50 odstotkov, naslednji skok za j odstotkov bodo izvedli 1. okto-ffa 1970 in končnega 1. julija 1972 v skupnem poročilu treh sindikalni organizacij je tudi rečeno, da izrekli min. Brodoliniju iskre-zahvalo za prispevek, katere p. je dal med pogajanji. Sedaj mo-,Ajo dokončno še odgovoriti pred-, Avniki «Confindustrie», ki ločeno Sedajo.
,'Confindustria» je kasneje sporo-,!*a, da so pristali na predlog mi-jjatrstva glede postopne ukinitve ^“zdnih področij.
Sindikalne organizacije so spo-j “zum ugodno ocenile in je CGIL J svoji izjavi podčrtala predvsem pjstvo, da ni prodrl predlog zdru-I	Ha hi nnvezali
uslužbencev Rdečega križa, da prenehajo s stavko, ki so jo proglasili 13. marca in istočasno napovedal, da jih bo sprejel v soboto, 22. marca, ko bo obravnaval zahteve osebja. Poziv je sprejela sindikalna organizacija CISL, nista pa se odzvali CGIL in UIL, ki zahtevata konkretno politično obveznost, da bodo uveljavili organik.
ATENE, 18. — V vodah vzhodnega dela Sredozemlja med južnima obalama Turčije in Rodosa so se
včeraj začeli manevri pomorskih in letalskih sil petih držav članic atlantskega pakta. V manevrih sodelujejo rušilci ZDA, Velike Britanije, Italije, Grčije in Turčije. Trajali bodo do 28. marca.
V dobro obveščenih atenskih krogih poudarjajo, da področja, na katerem potekajo vaje, niso izbrali slučajno. Spričo krize na Srednjem vzhodu, pravijo ti krogi, hoče atlant. ski pakt demonstrirati pripravljenost za preprečitev razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu, če bi se razvijali tako, kakor atlantski pakt ne želi.
Še dva «rdeča t«Iei*ona»
VVASHINGTON, 18. — Poleg sedanje neposredne telefonske zveze
iiiiimiiiiuimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiHiiiiiiiMiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
NOVO STRELJANJE OB SUEŠKEM PREKOPU
Husein se zavzema za nov arabski vrh
Izjavil je, da Jordanija ne bo odstopila Jeruzalema Golda Meir izrekla pripravljenost sestati se s Huseinom
KAIRO, 18. — Kairski radio je i litijske stražnice in televizijske od-duvi javil, da so Izraelci danes zju-! dajnike. Preiskavo so pričeli lan-lraj ob 8.20 po krajevnem času za- skega avgusta in se je zaostrila, ko
čeli streljati čez Sueški prekop in da so v presledkih streljali 40 minut.
Ob 11.42 so začeli Izraelci znova streljati ter so obstreljevali mesti Poit Tevfik in Suez s tankovskimi topovi. Egiptovsko topništvo je od-
gzstssz&ss??# šS™ IHsftf?
-	•	• njih sestanke. \ istem sporočilu j-j
TzrneUki vniaški nrorlstavnik nn	uiKiuauraia ler.ase namenje
ic nozneie i S daNačeli ne oboroženim aUam ^leg tega so
streHati^Eehifiani in da so lzraclčl ise po POhcijskih vesteh vršili v streljati cgipcani m ua so t/.iacu. ^ ^ dvoranah taini sestanki, odgovorih. Zanikal jc, da so Izrael-	J
ske sile imele hude izgube. Dejal
je vlada proglasila na področju, .kjer prebivajo Baski, obsedno stanje.
Nadškof Barcelone Marcelo Gonzales je protestiral proti sporočilu, ki ga je pred desetimi dnevi izdal civilni guverner mesta, češ da sc
ru, so nastali v Suezu nekateri manjši požari. Dodajajo, cla je sovražnik utrpel precejšnje izgube.
med Belo hišo v Washingtonu In Kremljem v Moskvi, znane kot «rdeči telefonu, bosta med glavnima mestoma SZ in ZDA vzpostavljeni dve novi neposredni telefonski zvezi. Prva bo povezovala ameriško ministrstvo za zunanje zadeve z veleposlaništvom v Moskvi, druga pa sovjetsko veleposlaništvo v Wa-shlngtonu z zunanjim ministrstvom v Moskvi.
Doslej so diplomatska poročila med Moskvo in Washingtonom potekala po običajni telefonski zvezi.
Belo hišo in Kremelj so povezali z «rdečam telefonom.) leta 1963, po sporazumu med premierom Hru-ščovom in predsednikom Kennedy-jem.
Ureditev tovornega prometa v EGS
BRUSELJ, 18. — Na sestanku šestih ministrov za promet Evropske gospodarske skupnosti so sklenili, da stopi s 1. oktobrom v veljavo nov skupni pravilnik, ki bo urejal delovne odnose šoferjev težkih tovornjakov. Pravilnik predvideva, da lahko neki kamionist vozi največ osem ur in prevozi največ do 450 km dnevno, obvezna je dvojna posadka in izmenjava šoferja kot tudi 24-urni počitek tedensko.
Obsežni so tudi obravnavali sodelovanje glede teh vprašanj z drugimi evropskimi državami in možnost širšega sporazuma, ki naj bi zajel vse evropske države. Zaradi tega so sklenili, da bodo norme, ki veljajo za države članice EGS, veljale od 1. oktobra 1970 tudi za vozila, ki so drugje registrirana. Govor je bil tudi o ukinitvi dvojnih tarif odnosno dvojnih davčnih
VČERAJ V BEOGRADU
lito sprejel diplomatske predstavnike v tujini
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes voditelje diplomatskih misij v Alžiriji, Avstraliji, Bolgariji, Burmi, Češkoslovaški, Franciji, Italiji, Poljski, Madžarski, Norveški, Vzhodni Nemčiji, Romuniji, Sovjetski zvezi, ZDA, Švedski. Ugandi, ZAR. Zambiji in odpravnika poslov v Tirani ter voditelja vojaške misije v zahodnem Berlinu in se zadržal e njimi v daljšem razgovoru. Sprejema so se udeležili tudi vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Davičevič in drugi visoki funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve, med njimi Mitja Vošniak.
Skupina okrog 30 inozemskih novinarjev, stalno akreditiranih v Beogradu, in posebnih dopisnikov inozemskih listov in radijskih postaj, ki so spremljali dela IX. kongresa, je obiskala danes Kragujevac, kjer si je ogledala tovarno avtomobilov «Crvena zastava«, obiskala spominsko pokopališče ustreljenih rodoljubov oktobra leta 1941 in ljudski muzej. Tu .je novinarje zvečer sprejel predsednik občinske skupščine Milan Djokovič, ki jih je seznanil z razvojem komune in turističnimi možnostmi tega kraja Srbije.
B. B.
ZA PREOSNOVO ŠOLSKE UREDITVE
Slika kaže ponedeljski enoten sprevod dijakov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol, da ponovno podkrepijo svoje zahteve, ki so jih postavili že februarja in niso bile še sprejete
KiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiHiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO KONFERENCI V BUDIMPEŠTI
Izjave bonskega ministra Brandta o pozivu držav varšavskega pakta
Demokristjanski in liberalni komentarji ter ugotovitve francoske tiskovne agencije
BONN, 18.	— Zahodnonemšiki
minister Brandt je v zvezi s pozivom konference držav varšavskega pakta v Budimpešti podal nocoj naslednjo izjavo: ((Ugotavljam z zadovoljstvom, da so se države varšavskega pakta v svojem zadnjem pozivu dale navdihniti po politiki miru, popustitve napetosti in dobrega sosedstva v Evropi. Prav to je politika ki smo si jo zadali tudi mi V Budimpešti so priznali
tudi rečeno, da so aretirali dva i trockista, ko sta v župnijskih pro štorih ciklostirala letake namenje
e
je, cla je po močnih spopadih v preteklem tednu na tem področju razmeroma precej mirno.
Jordanski kralj Husein je danes zapustil Kairo in odpotoval v Sau-dovo Arabijo. V intervjuju, ki ga objavlja »Al Abram«, poudarja Husein, da Jordanija ne bo sprejela internacionalizacije Jeruzalema. «U-mrli liomo, jc dodal, toda ne bomo zapustili Jeruzalema in pripravljeni smo v la namen na vse potrebne žrtve.«
Zatem je Husein izjavil, da je vzhodna fronta sedaj utrjena, predvsem zaradi prihoda iraških čet v Sirijo ter da obstaja popolno razumevanje v vojaških zadevah med Irakom, Sirijo in Jordanijo. «šele nedavno, je dodal, so začele izginjati ovire, in je bila dosežena zadovoljiva stopnja koordinacije.«
Husein je poudarjal potrebo med-arabskega sodelovanja in se jc zavzel za arabski vrh, na katerem bi se sporazumeli, kako naj se postavijo proti sovražniku.
Glede organizacije palestinskih komandosov je Husein poudaril, da morajo arabske države te organizacije šc bolj podpreti, in da jih mora redna vojska teh držav varovati.
Poudaril je tudi popolno razumevanje med ZAR in Jordanijo tako na vojaškem kakor tudi na gospodarskem in političnem področju. O-menil je nato svoj bližnji obisk v ZDA in izrazil upanje, da bo nova ameriška vlada bolj naklonjena a-rabskim državam kakor prejšnja.
Zatem je Husein izjavil, da je leta 1967, ko so ZDA ukinile dobavljanje orožja Jordaniji, prvotno mislil, da bi zahteval orožje od držav sovjetskega bloka. Čeprav so te države pripravljene dobavljati orožje Jordaniji, se je on rajši še dalje obračal na tradicionalne zahodne dobavitelje, ker temelji vež; banje jordanske vojske na uporabi zahodnega orožja.
Predsednica vlade Golda Meir je danes izjavila, da je pripravljena iti v Aman na mirovne razgovore s kraljem Huseinom, prav tako kakor je pred 21 leti odšla v jordansko prestolnico na sestanek z de. dom sedanjega kralja. Dodala je, da jc pripravljena sestati se tudi z arabskimi predsedniki in ministrskimi predsedniki. Zatem je Izjavila, da ne pričakuje izbruha vojne na Srednjem vzhodu sedaj ali v bližnji prihodnosti.
Izraelski predstavnik v OZN je poslal pismo varnostnemu svetu, v katerem pravi, da je bila nedavna izjava agencije Tass o dejavnosti gverilcev na Srednjem vzhodu «od-krit poziv na pobijanje«. Dalje pravi, da «poskus uzakonjenja te vojne dejavnosti pomeni odkrito spodbujanje arabskih držav, naj nadaljujejo kršitev ustavitve ognja, in še dalje spodkopava možnosti miru s podpiranjem teroristične dejavnosti«.
Aretacije Baskov v Španiji
Nadškof zanika te vesti in pra vi, da gre za enostavne govorice nato pa protestira proti preiska vam, ki so bile izvedene brez pred hodnega obvestila nadškofije, ko to predvideva konkordat.
Sodišče za javni red v Madridu je obsodilo na zaporne kazni osem oseb, ki so sodelovale na demonstracijah 1. maja 1967 v pokrajini Valencia in ki so jih organizira.e ilegalne sindikalne organizacije t.er so jih oblasti prepovedale.
TUNIS, 18. — Delegacija zvezne skupščine Jugoslavije, ki je gost ljudske skupščine Tunisa, je danes dopoldne položila vence na grobove padlih vojakov in skupne grobove francoskih in srbskih vojakov, umrlih v prvi svetovni vojni v Menzelu in Burgibi.
Jugoslovanski parlamentarci so obiskali več industrijskih podjetij. Danes dopoldne se je delegacija
v zahodnem Berlinu
ZAHODNI BERLIN, 18. nonemška vlada je protestirala zaradi napovedanega obiska zveznega predsednika Luebkeja v zahodni Berlin. Kot poroča agencija ADN, je glasnik zunanjega ministrstva NDR izjavil, da bo Luebkejev obisk «ustvaril novo napetost« In da niti bonska vlada niti zahodnonemški predsednik nimata nobene pravice nad zahodnim Berlinom in niti ne kake funkcije v njem.
Luebke bo dospel v sredo v zahodni Berlin, kjer bo ostal šest dni na uradnem obisku.
zvezne skupščine Jugoslavije pod	vprašanjem gu-
vodstvom Milentija Popoviča se- spodarske stabilnosti in sta prestala s funkcionarji skupščine in j gram izdelala ministra za finance
tuniške vlade.
bremen za tovornjake, ki jih upo- I obstoj še nerešenih vprašanj na rahljajo na mednarodnih relacijah, i nasi celini, ki jih je tudi no mne--------------------- I nju držav varšavskega pakta treba
Vzhodnonemški protest MA0 .* .SE&S. t„ U
r	j'daje poguma, da nadaljujemo svoje
zaradi lueftkcjevega obiska;s
menjava izjav o odpovedi uporabe sile pa prav gotovo ni olajšana zaradi enostranskin pogolev, ki jih Vzhod- le moč opaziti v budinpeštanskem 'dokumentu. Pridružujem se torej pozivu v smislu, da je sedaj treba preiti od splošnih izjav h konkretnim dejanjem in k dejanskim u-krepom pomirjenja in razorožitve ter da se evropska varnost lahko zajamči samo s skupnimi napori.
«Danes se mi boli kot kdaj koli zdijo možni in koristni poedini ukrepi na podlagi vzajemnosti in istočasnosti (n. pr. uravnovešeno zmanjšanje števila čet v Evropi, kar smo že večkrat predlagali). Člani varšavskega pakta omenjajo, v svojem pozivu zamisel konference o evropski varnosti. Načelno smo naklonjeni tej zamisli. Njeno uresničenje nam mora omogočiti približanje rešitvi problemov srednje Evrope, ki naj ustreza upanju nemškega ljudstva in zakonitim interesom držav tega področja. Da ta konferenca ne bi razočarala pričakovanj, ki bi jih prav gotovo vzbudila, jo je treba dobro pripraviti. V najkrajšem času bomo z
BONN, 18. — Kancler Kiesinger je danes na seji ministrskega sveta potrdil, da Zahodna Nemčija ne namerava revalvirati marke. Seja je bila posvečena vprašanjem go-
bi gospodarstvo.
............ m iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu iiii min iiiiiiii iiiiiiiiiiMtiiiiiiiiniiiiiiiiiii
ODBOR OSEMNAJSTIH SE JE VČERAJ SESTAL
Poslanica tajnika OZN U Tanta ženevski razorožitveni konferenci
V ospredju je problem prepovedi uporabe morskega dna v vojne namene - Poslanici Nixona in Kosigina - Izjave mehiškega delegata
i te9ja industrijcev, da bi povezali ^	^ ^	___
“ vprašanje s sindikalnimi pravi- ^ta», "katere “dolže” i Atni v podjetjih.	. sabotažno dejavnost. Dolže jih ro-
MADRID, 18. — španska policija je aretirala 14 vodilnih predstavni kov tajne organizacije Baskov ‘ " da so vodili
t Minister za zdravstvo rupaiiiuuu i parsiun napaaov na uaime, uma-	nnmiritev in vza-
pozval sindikalne organizacije I mitndh atentatov na vozila, na po- Plla mednarodno pomiritev m vza
Ripamonti rganizacije 1
parskih napadov na banke, dina-
ŽENEVA, 18. — Petnajsto zasedanje ženevske razorožitvene konference se je začelo danes s prebranjem poslanice generalnega tajnika OZN U Tanta. V poslanici obsoja U Tant oboroževalno tekmo, ki se še nadaljuje in povzroča nove nevarnosti in napetosti. Stroški v vojne namene so v zadnjih letih znatno narasli: 120 milijard dolarjev leta 1962, 180 milijard pa danes.
U Tant poziva odbor osemnajstih, naj poleg pogodbe proti širjenju jedrskega orožja prouči ukrepe, ki hi zavirali oboroževalno tekmo, v prvi vrsti splošno in popolno razorožitev. Po U Tantovem mnenju naj bi dal odbor prednost jedrski razorožitvi in naj bi v ta namen izdelal pogodbo za prekinitev podzemskih jedrskih poskusov, nato pa še prepovedi izdelovanja in uporabe kemijskega in biološkega orožja in končno prepovedi uporabljanja morskega dna v vojne namene. U Tant je v svoji poslanici priklical pozornost konference na resolucijo skupščine OZN, ki poziva ZDA in SZ, naj odpreta dvostranska pogajanja za omejitev no. silcev strateškega ofenzivnega jedrskega orožja in protiraketnih o-brambnih sistemov Sopredsednika konference Smith in Roščin sta nato prebrala še poslanici Nixona in Kosigina, v katerih je bil govor predvsem o prepo vedi uporabe morskega dna v vojaške namene. V tej zvezi je sovjetski delegat predložil načrt pogodbe, ki bi, kot je rečeno v pred govoru osnutka, služila interesom miru in omejevala oboroževalno tekmo ter s tem omogočala in kre-
jemno zaupanje med državami.
Na današnji seji je govoril tudi mehiški delegat Alfonso Garcia Ro-bles, ki je učinkovito dejal: «Ali bo svet obvladal jedrsko orožje, ali pa bo to uničilo svet«. Robles je tudi pozval odbor, naj se ne omeji na en sam ukrep, pač pa naj pripravi organski načrt za jedrsko razorožitev. Svetoval je tudi, naj bi bile seje bolj pogoste in naj bi se ustanovile delovne skupine, ki naj bi pripravljale pogodbe in stranske razorožitvene ukrepe.
Nova seja konference bo pojutrišnjem, v četrtek 20. marca.
V Moskvi priprave na svetovno konferenco
MOSKVA, 18. — Pripravljalna komisija za svetovno konferenco komunističnih strank, ki se je imela sestati danes v Moskvi, se bo sestala šele jutri opoldne. Delovna skupina, ki se je sestala 10. marca pod predsedstvom Ponomareva, je končala delo nocoj Zatem je poslala prlpravljalini komisiji načrt končnega dokumenta za svetovno konferenco.
Zadnjih sej delovne skupine so se udeležili predstavniki 62 komunističnih strank. Delovna komisija je razdeljena na tri dele: priprava načrta končnega dokumenta za svetovne konference o borbi proti imperializmu; priprava načrta dokumenta o miru In priprava načrta dokumenta o Vietnamu. Tri skupine so se včeraj sestale na skupni seji. Pripravljalna komisija bo morala določiti datum svetovne konference In rešiti nekatere tehnične probleme.
Švicarski minister o napadu na letalo
BERN, 18. — Švicarski zunanji minister je danes izjavil v zveznem parlamentu, da imajo arabske države «moralno odgovornost« za napad na izraelsko letalo na letališču v Zurichu. Minister je izrecno omenil Jordanijo, Sirijo in Libanon.
V zvezi s švicarskim protestom v teh državah je minister izjavil, da je mnenja, da bodo te države v prihodnje lahko preprečile take incidente. Dejal je, da je eden od aretiranih napadalcev izjavil, da je inštruktor sirske vojske. V zvezi z izraelskim agentom, ki je ubil enega od napadalcev, pa je minister izjavil, da spada njegov primer v pristojnost ziiriških kantonskih o-blastl.
našimi zavezniki proučili, ali so že danes taki pogoji.«
V biltenu socialdemokratske stranke pa je rečeno, da «skušajo Moskva in njeni zavezniki dati vtis, da to pot lahko računajo na privolitev vsaj nekaterih držav zahodne Evrope«.
Bilten ugotavlja relativno zmeren ton poziva, poudarja pa. da je za-hodnonemško stališče jasno: ((Zvezna republika bi bila naklonjena sklicanju konference o evropski varnosti, če ne bi vzhod postavljal pogojev, ki bi lahko škodovali velikemu številu domačih in mednarodnih še, nerešenih problemov.« Dalje pravi, da bi taka konferenca imela možnost uspeha, samo če bi ZDA in Sovjetska zveza sklenili sporazume o nadzorovanju oborožitve in zamrznjeniu vojaških sil nq. sedanji stopnji. Morda bo ženevska razorožitvena konferenca dala lepo priložnost.
Demokristjanski senator Von Wrangel tudi pravi, da je treba take konference prej skrbno pripraviti po diplomatski poti. Dalje pravi, da. mora biti Zahodna Nemčija pripravljena na udeležbo pri takih razgovorih, zatem predlaga, naj se med štirimi velesilami ugotovi, kakšni so pogoji za nov sistem varnosti. Ni si pa moč misliti organizacije, ki bi nadomestila NATO, dokler se ne doseže splošna in nadzorovana razorožitev na podlagi istočasnosti in ravnotežja. Zatem predlaga.. naj stalna komisija štirih velesil razpravlja o tem, in' dodaja, da bi tedaj bilo moč celo i misliti na udeležbo delegacij obeh Nemčij če bosta nemško in berlinsko vprašanje na dnevnem redu.
Opozicijska liberalna stranka pa se sprašuje, «kaj se politično skriva za presenetljivim pozivom na sporazum, ki so ga objavile države varšavskega pakta«. Zatem ugotavlja zmeren ton poziva tudi glede Nemčije in se sprašuje, ali se je morda ((Sovjetska zveza po pretresu, ki ga je povzročil vojaški spopad v Aziji, zavedla svoje evropske odgovornosti, ki se prav gotovo ne more načenjati z ukrepi, kakor je bila invazija češkoslovaške«. Sprašuje se, ali niso morda v varšavskem paktu ((prevladali treznejši ljudje nad radikalnejšimi dogmatiki«. Po mnenju liberalne stranke dokazuje poziv, da «v komunističnih državah razmišljajo, kako naj bi odstranili nevarnost vojaškega spopada z Zahodom in kako naj bi hkrati okrepili notranjo strnjenost varšavskega pakta«. Nato dodaja, da bi Mio priporočljivo, da bi Zahod izkoristil priložnost in s p or o č i 1 socialističnim državam predloge za sodelovanje v Evropi Francoska agencija ((France Pres-se», ki se sklicuje na ((pariške diplomatske opazovalce», ugotavlja, da se stališče francoske vlade glede predlagane konference ni menjalo Francoska vlada namreč meni, da v duhu sovjetskih voditeljev zajema Izraz ((evropska varnost« tudi nemško vprašanje. Po mnenju francoske vlade pa je stališče prizadetih držav glede prihodnosti Nemčije se preveč narazen, da bi lahko uprli na uspeh take konference. Kar se tiče preustroja varšavske-omenjen> ugotavljajo, da sl diplomatski opazovalci glede tega niso še na jasnem in se še zlasti sprašujejo, ali bi sprememba pakta pomenila večjo integracijo ali ne.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je samo na kratko komentiral predlog držav varšavskega pakta o evropski varnosti. Na vprašanje časnikarjev Je odgovoril: «Ni mi znan noben predlog, ki bi zahteval odgovor ZDA Toda vprašanje evropske varnosti na splošno je za ZDA življenjske važnosti.«
no «pentagonu». To je delno odvisno od ocene rezultatov ameriške armade v Vietnamu in tudi zaradi tega, ker se senatorji upirajo vsakemu protiraketnemu sistemu, za katerega pa se je izjasnil Nixon.
Med glavnimi razlogi nasprotovanj senata pa je tesna povezava velike industrije in vojaških krogov in razni pritiski, ki jih v tej zvezi izvajajo tudi za dosego političnih odločitev. Končno so prav v teh dneh ugotovili, da gre večina stroškov za oborožitev mimo senatne nadzorne komisije, pa čeprav zne?, j.t izdatki «pentagona» sedaj že 80 milijard dolarjev letno, ali dobro polovico celotnega zveznega proračuna. Demokratični senator Proxmire je v tej zvezi izjavil, da se «je končalo razdobje čekov brez navedbe vsote* in napovedal, da bodo s kritičnimi očesom nadzorovali izdatke.
LONDON, 18. — Sovjetski veleposlanik v Londonu Mikhai! Smir-novski je imel včeraj dvajsetminutni razgovor z britanskim zunanjim ministrom Stevvartom. Do srečanja je prišlo na zahtevo sovjetskega diplomata. Foreign Office ni sporočil razloga obiska, vendar se zdi, da je bil glavni argument razgovora položaj v zahodnem Berlinu po predsedniških volitvah.
BONN 18. — V Intervjuju z za-hodnonemškim listom »Frankfurter Rundschau« je zunanji minister ZRN Willy Brandt izjavil, da je naklonjen podpisu pogodbe proti širjenju jedrskega orožja še pred zveznimi volitvami, ki bodo septembra ' tovanja«.
Tajna pogajanja za rešitev
vietnamskega spora?
WASHINGTON, 18. - Demokratski senator Stephen Young je danes izjavil, da so trenutno v teku tajna pogajanja, ki bi lahko privedla do prekinitve bojev v Južnem Vietnamu pod pogojem, da ZDA takoj umaknejo iz države najmanj 100 tisoč vojakov. Young je dodal, da so diplomatska pogajanja v teku že več mesecev in da so važnejša od pariških razgovorov. Senator ni hotel povedati, v katerem kraju naj bi bila pogajanja.
Novi ostri boji v Južnem Vietnamu
SAJGON, 18. — Hudi spopadi o krog Sajgona se nadaljujejo: včeraj se je razvnelo šest bitk med osvobodilnimi silami in ameriškimi vojaškimi enotami, ki so izgubile 20 mož. Po ameriških poročilih je bilo 'ubitih 98 »komunistov«. Nasprotno pa se je ofenziva oboroženih sil FNO nekoliko zmanjšala, saj so osvobodilne enote bombardirale preteklo noč «samo» dvanajst postojank.
Od lanskega I novembra, ko se je prenehalo bombardiranje Severnega Vietnama, je imelo ameriško letalstvo hude Izgube med poleti nad laoškim ozemljem. Najmanj 100 ameriških letal je bilo na tem področju do danes sestreljenih število pilotov, ki so pri tem zgubili življenje, ni znano.
Ameriški veleposlanik v Sajgonu Ellsworth Bunker je bil danes priklican v VVashington na posvetovanje. Bunker bo zapustil južnoviet-namsko prestolnico v petek Datum n '“'»ove vrnitve ni bil še javljen
V sajgonskih diplomatskih krogih napovedujejo v zvezi z Bun-kerjevim potovanjem v VVashington, da pripravlja predsednik Ni-xon nove ukrepe v Južnem Vietnamu, čeprav so uradno sporočili, da gre le za ((normalna posve-
tiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiitMiiimimiiniiimiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
IZJAVE PREDSEDNIKA KP JAPONSKE
Poziv SZ in Kitajski naj se sporazumeta
TOKIO, 18. — Predsednik japon- | no, da so se ((sovjetski revizionisti ske komunistične stranke Samzo odeli s plaščem svojih prednikov
Nasprotovanja proračunu za vojsko v ZDA
VVASHINGTON, 18. - Jutri bo državni tajnik za obrambo Melvin Laird predložil v senatu ameriški obrambni proračun in to v ozračju, ki še nikoli ni bilo tako sovraž-
Nosaka je napovedal, da bo ta stranka pozvala Kitajsko in Sovjetsko zvezo, naj takoj začneta pogajanja za mirno ureditev mejnega spora.
V	zvezi s spopadi ob reki Usuri je predsednik japonske komunistične stranke poudaril, da so povsem nedopustni taki spori med sociali stičnimi državami. Nato je doda), da se zdi, da ponavljanje takih spopadov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo kaže, kako sta obe državi popolnoma opustili načela marksističnega socializma. Zatem je po udaril veliko vznemirjenost japon skih marksistov zaradi teh oboroženih spopadov, ki gredo izključno v korist svetovnim imperialističnim in reakcionarnim silam ter v škodo protiimperialističnib in sociali stičnih sil.
Na koncu je dejal, da namerava japonska komunistična stranka po zvati Kitajsko in Sovjetsko zvezo, naj znova zavzameta stališče, ki naj bo primerno socialističnim državam, ter naj takoj začneta pogajanja za mirno in demokratično u reditev spora.
Kitajski partijski dnevnik «2en Min 2i Bao» je objavil srdito kritiko sovjetskih teorij o mednarodni diktaturi in omejeni suverenosti, ki so jih v kitajski javnosti prvič omenili pred tremi dnevi. Te teorije imenuje časopis »fašistične« in pravi, da so «poskus obrambe sovjetske agresivne dejavnosti«.
V	članku tega dnevnika je reče-
in da izkoriščajo varšavski sporazum in SEV kot agresivno sredstvo za uresničenje social-imperialistič-nih ciljev.« Dnevnik piše, da so »odkrito zasedli CSSR in spremenili druga obsežna območja v vzhodni Evropi v svoja področja. To so nameravali tudi v Aziji s tem, ko so spremenili LR Mongolijo v svojo kolonijo m ko poskušajo še z nadaljnjimi invazijami vdirati na kitajska področja«.
Kitajski partijski dnevnik zavrača kot nesprejemljive sovjetske trditve o interesu obrambe socialistične skupnosti m pravi, da je ta skupnost pravzaprav kolonialni interes sovjetskih revizionistov v vzhodni Evropi
Časopis označuje teorijo o omejeni severenosti kot prilaščanje pravic, da sme SZ kršiti ozemlja drugih držav po svoji volji in se vmešavati v notranje zadeve drugih držav ter celo pošiljati «svoje agresivne čete na ozemlje drugih dežel, da bi zatirale tamkajšnje narode, medtem ko se tl narodi ne bi smeh vzdigniti in braniti svojo suverenost in neodvisnost«. To je docela fašistična teorija.« pravi «2en Min 21 Bao«. Nato pa napada tudi teorijo, ki jo je navedel Mazurov o mednarodni diktaturi in jo ocenjuje kot spreminjanje držav članic tako imenovane socialistične skupnosti v kolonialne države, odvisne od SZ, in kot teorijo za gradnjo kolonialnega imperija po carskem vzoru.
SEVEDA PO KONCU VIETNAMSKE VOJNE
Bangkok resno razmišlja o koeksistenci s Pekingom
Nemara ni zgolj naključje, da so ■e v Bangkoku po desetletni vojaški vladavini odločili za volitve prav v času, ko vse kaže, da se vietnamska vojna nagiba h koncu; tajska vlada se je odločila obnoviti parlamentarni sistem vladavine kljub gverili, ki je po poročilih pekinškega radia zajela 31 provinc od skupnih 71.
Na volitvah, ki so bile 10. fe bruarja, so se za 219 poslanskih mest potegovale tri glavne politične skupine.
Združena stranka tajskega naroda, ki je pod trdnr kontrolo ministrskega predsednika Tanoma Ki-tikačoma, je dobila 75 mest v parlamentu.
Svobodna ljudska zveza, ki združuje razne neodvisne politične skupine, kontrolira pa jo skrajno konservativni notranji minister Prapas Čarusatien, ima v parlamentu '2 poslancev.
»Opozicijo njegovega veličanstvo*, poosebljeno v princu Seniju Pramo-ju in njegovi demokratski stranki, zastopa v parlamentu 57 poslancev, medtem ko so manjše politične skupine dobile 15 sedežev.
Premierova stranka je torej do bila relativno večino; če prištejemo še poslance, ki jih je dobil »trdni mož režima*, notranji minister general Prapas, ima torej vlada trdno parlamentarno večino; pomenljiv pa je podatek, da je v glavnem mestu Bangkoku vse poslance pobrala opozicijska demokratska stranka.
Seveda bi bila predstava o pomenu teh volitev napačna, če bi predpostavljali, da gre za stranke v evropskem pomenu besede, to je za politične skupine s svojim programom in če hočemo, s svojo ideologijo; v pravem pomenu besede gre zgolj za klientelo oblastnih in gospodarskih veljakov in so torej pravila igre povsem drugačna kot v Evropi. Ta okolnost pa ne izključuje možnosti, da so februarske volitve uvod v nadaljnjo politično evolucijo, čeprav je le-ta skrajno te žaven in zapleten proces, ker v deželi ni nobene tako materialno močne in homogene socialne plasti, da bi se mogla stranka v modernem pomenu besede opreti nanjo; zato je vsaka politična skupina na en ali na drug način povezana z višjimi oficirji vojske ali policije, ki za kulisami bijeta zagrizen boj za vpliv in prvenstvo.
Bolj pomembna Od tega notranjepolitičnega dogodka pa je nova mednarodna orientacija, ki jo je v intervjuju z londonskim Timesom nakazal zunanji minister Tanat Koman.
Prvič se je zgodilo, da je tako visoka uradna osebnost govorila o škodljivih poledicah, ki jih ima ameriška vojaška prisotnost na moralo naroda; razen tega pa je Koman izrazil prepričanje, da bodo ameriški vojak; zapustili deželo, kakor hitro bo konec vojne v Vietnamu. »Z Američani imamo tih dogovor, da bomo skupaj končali vojno v Vietnamu; kaicor hitro bo vojne konec, se neha tudi dogovor,* je rekel tajski zunanji minister nekaj dni Kasneje, ko se je mudil na zasebnem obisku v Tokiu in navrgel, »da bo Tajska sama opravila z domačo gverilo in da ni potrebe, ua bi se v to vtikati tujci...*
Kazen tega pa si je tajski zunanji minister pridržal pravico, da njegova dežela poišče «modus viven-di» s Kitajsko. Prav tako v Tokiu je natančneje pojasiiil svoje tozadevno stališče «Popolnoma zmotno je zahodnoevropsko prepričanje, da je Tajska protikomunistična in pro-tikitajska,* je rekel, in nadaljeval: »S celinsko Kitajsko smo se pripravljeni usesti za mizo in se pogovarjati o medsebojnih odnosih, ki naj bi temeljili na petih načelih koeksistence...*
Značilno je, da je tudi uradni predstavnik State Departmenta v VVashingtonu izrazil »privatno* prepričanje, da se bo »večina ameriških čet po končani vojni v Viet namu umaknila iz Tajske*. »Ameriški vojaki so v Tajski zaradi vojne v Vietnamu — .je rekel — in ne zato, da bi branih tamkajšnji režim pred gverilci.* V ameriških oporiščih v Tajski je od 40 do 50 tisoč ameriških vojaKov.
Romanove izjave razlagajo kot
znamenje, da Tajska že išče svoj prostor v razmerah, ki bodo nastale v jugovzhodni Aziji potem, ko bo vietnamske vojne konec. To v tajski politiki, za katero je že desetletja in desetletja značilna predvsem velika prilagodljivost, ni nič novega; tako so Tajci ravnali tudi med drugo svetovno vojno v odnosu do Japonske. Vsekakor pa je očitno eno: Bangkok igra na karto sporazumevanja s Pekingom in se, kolikor se njega tiče, v sedanjih okoliščinah ne bi želel spuščati v neposreden odpor proti njemu. To pa je tista novina v tajski politiki, ki utegne nekega dne zbližati Bangkok in Phnom Penh.
JULIJA MESECA
Podvodno mosto na dnu Cavazza
VIDEM, 18. — Potapljači poskusne postaje za podvodna raziskava-nja pri italijanskem jamarskem reševalnem centru dežele Furlanije-Julijske krajine opravljajo v teh dneh poskusne potopitve, ki trajajo od dveh do štirih ur, v jezeru Cavazzo, kjer bodo julija meseca namestili »podvodno« mesto. To mesto bo sestavljeno iz šestih velikih kovinskih zabojev, kjer bo kakih 12 potapljačev živelo od 20 do 30 dni. Ti bodo imeli vse na razpolago za samostojno življenje in bodo povezani med seboj in s površnjem s telefonsko linijo.

V včerajšnji številki smo poročali o obisku podpredsednika Evropske gospodarske skupnosti Mans-holta v Veroni, kjer se je v ponedeljek zvečer zaključil 71. mednarodni kmetijski sejem, prva mednarodna sejemska prireditev na italijanskem tržišču v poslovnem letu 1969. Mansholt je znan po svojih teorijah o drastičnih posegih v kmetijstvu, ki naj stremijo za stvarnim odpravljanjem človeške in tehnične zaostalosti na deželi, brez posebnih popuščanj glede žrtev, ki jih ti posegi zahtevajo od kmečkega življa v evropski šesterici. Ker pa bi uresničevanje njegovih teorij prizadela predvsem Italijanskega kmeta, so le - te naletele v Italiji na velik odpor in tudi sam Mansholt se ne more pohvaliti, da bi bilo njegovo ime v Italiji posebno popularno, kar je prišlo do izraza tudi ob veronski prireditvi.
Mimo svojih 50 km razstavne
Sovjetski vojaki so kar v strelskih jarkih na otoku Damanski na reki Ussuri, kjer so odbijali napade	fronte, 300.000 kv m površine, sko-
Kitajcev, napravili svojo državljansko dolžnost in so volili na zasilnem volišču. Njihove volitve so bile raj 5000 razstavljavcev ln nad 1 žal le simbolične, ker je njihov kandidat, polkovnik, padel nekaj ur prej v boju z Maocetungovimi ob- milijon obiskovalcev, je letošnji ve-
mejnimi odredi.	ronski sejem prinesel tudi nekatera
lllllllllllllllirilllllllllllllllMIIIIIIIIIiilliliiliiiiillIliililuilllllllllllllllllllMIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllMllllllllllllllllllllillIMlliiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiilllI
V AMERIKI NEKATERI KROGI HOČEJO BITI NA JASNEM
OB PRAVKAR IAKlJUCmU 71. VCLCSCJMU V VIROM
Italijansko kmetijstvo o sebi
Razvoj mehanizacije ustavljen - Za obsežno prosto carinsko cono ob Gardskem jezeru - Obisk kmetov s Tržaškega
MADRID, 18. — Španska policija je aretirala francoskega državljana Eugena Castaldija, ki ga je obtožila, da je odnesel iz Španije v Švico 57 kg mamil, v glavnem heroin. Castaldi je izjavil, da mu Je mamila izročevala neznana ženska. Heroin so s posebnim strojem spravljali v majhne lekarniške steklenice, ki bi morale po etiketi vsebovati vitamine.
Na postaji Crewc v Angliji
Lokomotiva je odpeljala potniški vagoni pa so ostali
CREWE (Anglija), 18. — Ko je strojevodja opazil zeleno luč, ki mu je dala prosto pot, je pognal močno Dieslovo lokomotivo in izginil v noč, pri čemer je pustil za seboj na postaji v Crewe vse potniške vagone. Nekdo je namreč pozabil priključiti šest vagonov in tega se je zavedel kakih 30 km od Crewe progovni čuvaj, ki ni videl rdeče lučke, ki jo obesijo na zadnji vagon. Strojevodja se je vrnil na postajo in po priključitvi potniških
Sta umora Johna Kennedyja in Martina L. Kinga v okviru zarote še neidentificirane skupine?
Dokumenti in izjave naj bi to potrjevali - Kdo je in kje je skrivnostni Raoul?
NEW YORK. 18. — Odvetnik iz McFerren pravi, da je ta razgovor zagotovil, da mu bode po izvršenem Memphisa Russel Thompson, ki ga posredoval že štiri dni po Kingo- delu nudili potni list s katerim bo je poleti lani Arthur Hanes, glavni | vem umoru FBI in agentom policije lahko dokončno odpotoval iz ZDA. branilec Jamesa Earla Raya, najel, i v Memphisu. Te vesti, kot kaže, pa Šele kasneje naj bi Ray izvedel, da da bi raziskoval podrobnosti o umi I ni nihče upošteval. Odvetnik Thomp-I so ga najeli za umor Martina Luth-
ru črnskega integracionalističnega voditelja Martina Luthra Kinga, je predložil «NAACP» (nacionalna zve za za napredek temnopoltih ljudi), nove dokumente o zadevi King-Ray, ki jih je zbral med avgustom in novembrom lani.
Med temi dokumenti, ki naj bi potrjevali tezo zarote je tudi pričevanje črnca, lastnika trgovine v Mempisu, Johna McFerrena. Ta je izjavil, da je eno uro pred umorom slišal nekega poslovnega človeka iz Memphisa reči po telefonu. »Ti ne bom dal niti centa, dokler ne bo delo izvršeno. Tega prasca lahko' ustreliš z balkona.* McFerren je še pripomnil, da je neznanec ponovno poklical nekaj minut kasneje poslovnega človeka, ki pa mu je po telefonu jezno odgovoril: »Ne, nočem te
vagonov odpeljal. Direkcija britanskih železnic je seveda uvedla I videti. Lahko greš po 5.000 dolarjev preiskavo, da odkrije pozabljivca I k mojemu bratu v New Orleans.*
son je tudi izročil «NAACP» neka-1 ra Kinga, tere informacije, po katerih bi se1 Kasneje Ray ni vec omenil Raou-daio sklepati, da skrivnostni Raoul, la in je pristal na nasvet njegovega ki ga je Ray večkrat omeni! kot so- drugega odvetnika Percyja Fore delavca in ki ga oolasti imajo za mana, da je prizna' krivdo v zame-verjeno izmišljotino Kingovega mo- no za avtomatično obsodbi, na 99 rilca, resnično obstaja.	j	let zapora, s	kateio se je izognil
Raoulovo ime se je	prvič poja-,	smrtni kazni,	a so mu istočasno
vilo oktobra lanskega leta. Rayev I odvzeli vsako možnost, da bi spre biograf, William Bradford Huie je 1 govoril med sodno obravnavo, pisal, da je Ray, vsaj	tako	mu je •	^se kaže,, da se Ray sedaj kesa
izjavil, srečal avgusta	1987.	leta v I	l«8a sklepa:	še med »bliskovitim
baru v Montrealu plavolaso osebe procesom*, 10. marca, je hotel Ray 30 let, ki se mu je predstavila kot i izjaviti v sodni dvorani, da ne so-
Raoul. Po njegovem naročilu je odnesel v ZDA neko količino mamil, za kar mu je Raoul plačal 2.850 dolarjev ln mu je istočasno tudi po nudil potvorjene dokumente in 12 tisoč dolarjev pod pogojem, da od ide v Birmingham v Alabamo, kjer bi moral čakati na nadaljnja navodila. Ob tisti priložnosti mu je Raoul
........................
PREBIVALCI MAJHNE ANGUILLE SO SE UPRLI LONDONU
Britanska vlada bo s padalci vzpostavila «ustavno oblast»
Domačini bodo «Rdeče vruge» sprejeli z ognjem iz 200 let starih zarjavelih lopov, iz 13 pušk in 2 strojnic
LONDON, 18. — Čeprav ni nobenih uradnih vesti, domnevajo, da je že v teku ponovna zas dba malega otoka v britanski zahodni In
sinova edinega tovarnarja na otoku. Medtem ko britanski tisk piše kot bi šlo za veliko vojaško akcijo, je položaj na upornem otoku spra-
diji Anguilla. Padalci 16. brigade so i vil vladne kroge v precejšnjo za-že odpotovali z letali na otok An-
tiqua kakih 145 km od uporniškega gnezda domačinov. Padalcem se je pridružilo 40 policajev «posebne patrulje* Scotland Yarda, ki so izvež-bani za boj proti oboroženim tolpam in za preprečenje Izgredov. Moderno oboroženim britanskim padalcem se bo postavilo po robu kakih 250 mož in mladeničev, ki Imajo na razpolago le 13 karabink in dve strojnici, ki so jih zaplenili pred dvema letoma policiji, ko so bili agenti prisiljeni zbežati Iz otoka St. Kitts. »Obrambnim silam* Angullle poveljujeta dva Američa-
1 gato. Britanska vlada vztraja pri trditvi, da je otok pod nadzor-
stvom ameriškega «podzemlja» medtem ko predsednik Angullle Ronald Webster ostro zavrača to tezo.
Položaj na tem področju se je poslabšal maja 1957. leta, ko je prebivalstvo otoka Anguilla sklenilo Izstopiti lz federacije St. Kittsa, Nevisa ln Anguille. Federacija odgovarja za notranje zadeve, Velika Britanija pa si je pridržala pravico do ukrepanja na polju zunanje politike In obrambe. Prejšnji teden so podtajnika za zunanje zadeve Williama Whitlocka, ki je prišel v Anguillo s predlogi za ustav-
na, Raymond in Sherman Kaskins,
milili................................nuni...................................................................................um
KLJUB LEDU IN MRAZU
Turizem tudi na Aljaski
Vedno več Američanov si upa na Aljasko
Tudi ledena Aljaska odpira vrata pelje vsak dan na enodnevni izlet turizmu. Ne, da bi se zanj zanimali ladja, _ki turiste popelje v ledeni
Eskimci. Domača in zvezna vlada skušata povečati zanimanje za to deželo skoraj na koncu sveta, seveda tudi s prikritim namenom, da z večjim zanimanjem pride tudi do industrijskih ali drugih zasebnih investicij v 49. državi ZDA.
Glacier Park Lodge je svojevrsten hotel, katerega je vlada zgradila leta 1966 v zalivu Bartlett, ka kih 160 km severno-zahodno od Ju-neauja, ki je prestolnica države.
Hotel sestoji iz večjega osrednjega poslopja, kjer so centralizirana kuhinja, restavracija, telefon in druge službe in iz 20 majhnih lesenih hišic z vsem udobjem. Če upoštevamo, kje se hote, nahaja, moramo priznati, da penzion 12.000 lir za odrasle in 6 000 lir za otroke ni posebno drag.
Turisti, ki se do hotela v pol ure pripeljajo z vodnim letalom, si lahko v enem dnevu ogledajo čudovite naravne pojave in vidijo nešteto vrst polarnih živali. Od hotela od-
svet. Med ledenimi, od 60 do 90 m visokimi stenami pelje ladja v varni razdalji in potnik z užitkom lahko vidi, kako se lomijo velikanski kosi ledu in z oglušujočim truščem padajo v morje Večji in manjši kosi ledu so v velikem številu posejani po vodni gladini. V primeru, da naravnih padcev ni, poskrbi ladja. Pisk iz sirene povzroči v ledenih soteskah dovolj močne akustične valove, da tu pa tam ledene stene zgrmijo v morje. Velikanski ledeniki neprestano silijo v ocean.
Za ledenimi robovi sotesk se dviga mogočno gorovje. Vidi se lahko Mount S Elias 5.488 m visoka gmo ta ledu in skal, ki se strmo dviga iz morja in iz katere se vali proti morju ogromen ledenik, ki nudi toliko mogočnih prizorov turistom.
Na obali se opažajo tudi dinamične geološke spremembe. Ponekod led nazaduje in prosto mesto takoj zavzamejo lišaji in mah, kjer pa že dolgo ni več ledu, pa se najde tudi
grmovje. Pojav nazadovanja ledu so znanstveniki ugotovili že marsikje na severnem tečaju in tudi na ta ledenik vsako leto poleti prihajajo znanstveniki, Ki proučujejo naravne pojave.
Izven območja ledenika gospodari gozd. Ker je ledenik in vsa okolica narodni park, je vsakovrstne divjadi več kot dovoij. Sivi «grizzly», medved iz Skalnatega gorovja, je v njem gospodar, ne manjka pa lisic, bobrov, jelenov in drugih živali. Ob obali so poleg vsakovrstnih morskih ptic najbolj zanimivi tjulenji, ki lenarijo po skalah. Zelo številni so tudi orli, na morju pa se lahko srečajo tudi kiti.
Kljub temu. da se do hotela Glacier Park Lodge pride kar najbolj udobno, je zanimanje Američanov do Aljaske še vedno skromno in potovanje v to oddaljeno divjo deželo predstavlja velik dogodek. V letu 1966, ko so hote: odprli, je pri šlo na obisk manj koi 500 oseb, lani pa so zabeležili manj kot 2000 gostov.
no rešitev spora, s silo Izgnali z otoka.
Zunanji minister Michael Stevvart je v izjavi v poslanski zbornici izjavil, da cilj vlade je «postavlti na otoku visokega komisarja, ki bi sestavil vsem sprejemljive predloge za ureditev vprašanja Anguille*. Stewart ni hotel povedati, če namerava vlada razpisati referendum, pač pa je potrdil le, da je britanska vlada na podlagi «West Indies Act 1967» odgovorna za zunanje zadeve in obrambo otokov. Laburist A. Murray je kritiziral naglico vojaškega posega in je vprašal, zakaj «pre.j ne izvedejo generalke z Rodezijo*. Stevvart je Murrayu odgovoril, da je treba «upoštevati razne zemljepisne in druge faktorje*.
Iz St. John’sa javljajo, da sta dve vojaški letali pripeljali v And-guo britanske padalce, ki bi morali «vzpostavlti red* na upornem otoku Anguilla. V vojaških krogih govorijo, da so padalci pripravljeni za poseg v 48 urah. Vojaške enote, ki so jih domačini sprejeli s pljuvanjem in z gesli kot «Sramota» ter »Napadite raje Jana Smitha in Rodezijo*, so s tovornjaki prepeljali v pristanišče St. John’sa, kjer so se vkrcali na fregate «Ryl», »Minerva* ln «Rhotesay», kjer so že majhne izkrcevalne edinice in helikopterji. Demonstranti, med katerimi so bili številni študentje, so tudi izžvižgali britanskega civilnega funkcionarja Tonyja Leeja, ki ga bo vlada po vzpostavitvi »ustavne oblasti* verjetno imenovala za visokega komisarja v Anguilli.
Vse kaže, da se bodo vsi prebivalci Anguille uprli britanskim padalcem, pa čeprav je njihova oborožitev milo rečeno nezadostna. Britanske «rdeče vrage* bodo sprejeli s 13 puškami, dvema strojnicama in z ducatom zarjavelih topov, ki so jih že pred dvema stoletjema pustili na otoku španski pirati in ki še lahko bruhajo ogenj. Od uporniških vojakov jih je samo 10 v uniformi, drugi pa imajo le kratke hlače in sandale. Vseeno pa so pripravljeni boriti se do smrti. In zakaj? Prebivalci Anguille nočejo biti več v federaciji z vlado St. Kittsa. Zato so se uprli Londonu ln vladi v St. Kittsu, ki jo obtožujejo gospodarske in politične diskriminacije. Zato so se odcepili od ostalih otokov in proglasili neodvisnost Anguille,
glasa z uradno teorijo, da ni bilo zarote pri umoru Kinga Dan po procesu je izjavil, da ne bi smel priznati krivde, v ponedeljek pa je opozoril Foreinana, da se odpove njegovi zaščiti, kar pomeni, da si bo verjetno Ray izbral tretjega odvetnika in da bo zahteval obnovitev procesa.
O s..ati Martina Luthra Kinga ne raziskuje same »NAACP*. V Wa-shingtonu je glasnia «Komisije za raziskovanje umorov*, zasebne organizacije, ki združuje vse osebe, ki hočejo razčistiti skrivnost smrti Kinga in predsednike Kennedyja in ki se je do nedavnega imenovala »Komisija za raziskovanje zločina predsednika Kennedyja», izjavil, da ni bil samo Martin Luther King žrtev zarote in da je tudi možno, da obstaja kaka zveza med njegovim umorom in umorom predsednika Kennedyja. Glasnik pripominja, da obstaja v korist te teze presenetljiva podobnost med »identikitom* človeka, ki so ga iskali zaradi umora Kinga in sliko cioveka, ki so ga 22. novembra 1963 leta aretirali v Dallasu nedaleč od kraja zločina in sicer manj kot uro po umoru predsednika Kennedyja.
Komisija je na te podobnost opozorila že 24. maja lani. Tedaj je javila, da je policija v Dallasu aretirala 45 minut po umoru Johna Kennedyja tri moške, ki so se skrivali v tovornem vlaku na tiru, ki je bil v bližini ceste, po kateri je šel predsedniški sprevod. Vse tri so priprli, jih zaslišali in slikali. Eden od treh, edin,' o katerem komisija pozna identiteto, Lonnie Ray VVright, je zelo podoben identikitu domnevnega Kingovega morilca, kot ga je narisal mehiški policaj na podlagi podatkov, ki mu jih je nudila ameriška policija in ki jih je dobila od prič, ki so videle atentatorja med begom iz motela v Memphisu, kjer so padli zločinski streli na Kinga.
Identikit in slika predstavljata plavolasega človeka v starosti 30 let z orlovskim nosom in s tenkimi ustnicami, ki ni prav nič podoben Jamesu Earlu Rayu.
12. marca ju je sodišče Corbeille-Esson obsodilo na 8 oziroma na 5 mesecev zapora ln jima ni priznalo političen značaj akcije ter je sprejelo tezo «Oiympic Airwaisa», last milijardarja Onassisa, ki ga je predstavljal odv. Floriot.
Sodišče, ki ni priznalo pogojnosti kazni, ki je ni zavrgel niti predstavnik tožilstva, je hotelo dati razsodbi čisto zatiralni značaj. Tako je ugodilo željam vojaške junte na vladi v Atenah.
Po prijateljskih obiskih Francu In sprejemu Nixona je v prestižu golističnega reda. da se tudi francoska pravica postavi v službo grških polkovnikov?
Manifest so podpisali levičarska politična osebnost Claude Bonrdet, profesor na Sorboni Gerard Cha-liand, namestnik glavnega direktorja revije «Temps Modemes«, čilski slikar Matta, pisatelj Claude Roy, pisatelj Jorge Semprun, matematik Laurent Schwarz In profesor na Sorboni Pierre Vidal -Naquet.
podpisal ga je tudi J. P. Sartre
Manifest francoskih osebnosti proti obsodbi dveh Italijanov
PARIZ, 18. — Skupina levičarsko usmerjenih osebnosti, med katerimi je tudi Jean - Paul Sartre, je objavila danes v Parizu manifest s protestom zaradi obsodbe dveh Italijanov, ki sta 8. novembra lani prisilila pilota letala družbe «01ympic Airways», da se je takoj po vzletu vrnil na letališče Orly.
Manifest pravi: «8. novembra 1968. leta sta dva Italijana, povezana z grškim odporniškim gibanjem, zahtevala po vzletu z letališča Orly spremembo smeri Boein-ga grške družbe «01iympic Air-ways». Da bi preprečili človeške žrtve sta sprejeli vse možne ukrepe: orožje, ki sta ga imela Italijana, je bilo brez nabojev. V primeru, da se poskus ne bi posrečil, bi letalo pristalo v Atenah, Italijana pa bi padla v kremplje polkovnikov. Um-berto Giovine, profesor, in Maurizlo panichi, uradnik, oba iz Firenc, sta tvegala vse.
PRI NOCERI INFERIORE
Streljanje med tatovoma in poljskima čuvajema
NOCERA INFERIORE (Salerno), 18. — v predmestju Scafatlja je prišlo do streljanja med poljskima čuvajema in dvema osebama, ki sta na neki njivi kradla artičoke. Zasačena tatova se nista hotela predati in sta dvakrat ustrelila s puško. Na srečo sta zgrešila čuvaja, ki sta odgovorila s streli iz samokresov.
Po neKP.j urah so karabinjerji zasačili enega od tatov, 40-letnega Saveria Di Crlsta, kateremu so zaplenili puško. Karabinjerji nadaljujejo preiskavo, da odkrijejo tudi njegovega pajdaša, katerega pa Di Cristo ni hotel izdati.
MOSKVA, 18. — Tass je javila, da je Sovjetska zveza izstrelila včeraj satelit za znanstveno raziskavo «Kozmos 272».
LINCOLN (Rhode Island), 18. — Približno 40 dirkalnih konj je poginilo v plamenih, ki so upepelili hlev na konjskem dirkališču v Lincolnu, kakih 25 ali 30 konj pa se je z begom rešilo smrti.
razčiščenja, kar zadeva kmetijsko problematiko v Italiji. Med vsemi naj navedemo le glavno razčišče-nje, ki utegne krepko zasukati državno kmetijsko politiko v prihodnjih letih. Na srečanjih in ob okroglih mizah, ki so si sledila brez prestanka ves čas velesejma, so predstavniki Italijanskega združenja koristnikov kmetijskih strojev UMA s podrobnimi statističnimi a-nalizami dokazali, da je država v zadnjih desetih letih vrgla skozi okno na stotine milijard lir, namenjenih domačemu kmetijstvu. Vrgla skozi okno, ker je v svoji napačno usmerjeni vnemi, da bi pripomogla k vse večjemu razvoju mehanizacije na domačih poljih, razsipala denar na levo in desno, ne da bi se prepričala, ali so bili podeljeni prispevki, finančni posegi, nagrade, posojila, podpore ln podobno upravičeni in gospodarsko utemeljeni ali ne.
Samo v lanskem letu, je država izdala v te namene 800 milijard lir. Toda prav lansko leto se je neutemeljenost in nepremišljenost nenačrtnega vlaganja v mehanizacijo kmetijstva pokazala v svoji pravi luči. Medtem ko je v zadnjih desetih letih število kmetijskih strojev ln predvsem traktorjev neprenehoma naraščalo, je prodaja traktorjev v letu 1968 nenadoma nazadovala za 10,3 odstotkov. Navdušenje, s katerim so kmetijski opazovalci in industrijci spremljali razvoj tega področja v preteklih letih se je mahoma ohladilo. Strokovnjaki so ugotovili, da se je neskladen razvoj mehanizacije v italijanskem kmetijstvu posredno čutil že prej, saj je prodaja goriva za kmetijske stroje v zadnjih letih močno zaostajala za naraščanjem same mehanizacije. Kmetje, zadruge, veleposestniki ln sploh vsi, so si po mnenju strokovnjakov nabavljali traktorje in druge kmetijske stroje in orodje ne toliko v razmerju s svojimi resničnimi potrebami, temveč predvsem v razmerju z višino nagrade, posolila, prispevka ali kake druge oblike državne pomoči.
V okviru pravkar zaključeneera prikaza pa se je jasno ter dokončno izoblikovala tudi težnja veronskih poslovnih krofov, da bi uresničili obsežno prosto carinsko področje, ki naj bi zajelo širšo okolico Gardskega jezera, in ki naj bi predstavljalo nekakšno odskočno desko za Italijanski izvoz na tržišča Evropske gospodarske skupnosti. Težišče omenjene zamisli je v širših veronskih poslovnih krogih, podpirate pa jo veronska pokrajina, občina, trgovinska zbornica in velesejemska uprava. Prosta cona naj bi veljala za vse vrste blaga, glavne postavke pa naj bi bile meso in živina, sadie In povrtnina ter kmetijski stroji.
Kar se same razstave tiče, je poleg redne"", letos že 22. salona o mehanizaciji v kmetijstvu, ki je bil v središču pozornosti številnega občinstva zlasti obe nedelji, treba omeniti 1. salon novih tehnik, prikaz sodobne tehnologi ie, ki je obsegal nainoveiše dosežke znanosti in industrije na področju kmetijske tehnike, in ki Je prav tako doživel velik usoeh pri strokovnjakih in navadnih obiskovalcih. Zadnio nedeljo sl je velesejem o-gledala med drugimi tudi večja skuDina (okoli 100 ljudi) kmetov iz okolice Trsta in Milj, ki so prišli v Verono z Izletom tržaške Kmetijske zadruge. Na tem sejmu je res mnogo eksponatov na ogled in temeljit obhod številnih paviljonov bi zahteval vse več kakor enodnevni izlet v skoraj 300 km oddaljeno mesto. Zato se mora pač vsak u-deleženec posvetiti le ožjemu delu razstave, oziroma strniti svoj interes le na omejenem številu izdelkov.
Kar zadeva sodelovanje tu'ih držav na letošnji razstavi, na kateri jih je bilo uradno prisotnih kakih 15, bi tudi bežen popis njihovih paviljonov zahteval preveč prostora. Posebno posrečen se nam je zdel paviljon Zahodne Nemčije posvečen izkllučno lesu in njegovi uporabi. Motilo nas je. da so nekatere države gledale predvsem na finančno plat svojega prikaza in
nekoliko preveč poudarile prodajo tipičnih domačih dobrot. Jugoslovanska udeležba je bila morda nekoliko preskromna za sejem, kot j* veronski. Našteli simo vsega kakih deset podjetij s področja kmetijske proizvodnje, ustrezne industrije, živinoreje (govedo in konji) ih zunanje trgovine, je pa bila zato razstava toliko bolj prikupna ih zanimiva. Le napisi so bili izdelani v taki makaronščini, da so s» bralcem, pa čeprav kmečkega po* rekla, ježile kocine na glavi.
E. F.
Po spomladanskem vremenu
V Avstriji zopet sneg in hud mraz
DUNAJ, 18. — Po enem tedtf* krasnega spomladanskega vremen* se je v Avstriji ponovno pojavil* zima. Od včeraj popoldne namreč močno sneži in temperatura je ponovno padla pod ničlo. Avtomobi' li lahko vozijo le z zimsko opremo.
Po anketi nemške revij*
Fiatu 124 spccial «0scar 1968»
STUTTGART, 18. — Fiat 124 J* že tretjič zapovrstjo osvojil avtomobilski Oscar, ki ga razpisuje ze-lo razširjena nemška znanstven* revija «Hobby» iz Stuttgarta. Prvl Oscar je 1966. leta osvojila berlin* 124, leto dni kasneje pa je ta čast pripadla modelu šport coupfe ,st8 znamke. 1968. leta je velika večin* 42.000 čitateljev revije prisodila O-scar za kategorijo A fiatu 124 special. za kategorijo B audiju 1100 Ls, ** kategorijo C pa Bmw 2500.
Podelitev nagrad je bila danes v novih prostorih revije v' prisotnosti številnih povabljencev Iz Italije Nemčije.
NA FESTIVALU NARODOV
Dva filma o vietnamski tragediji
FIRENCE, 18. - Na sinočnem večeru cFestivala narodom so Prl' kazali dva filma, ki oba obravnO' vata vietnamsko tragedijo. P film »In the year od the P1* bi mogli imenovati «collage» tervjujev z ameriškimi ljudmi, * so imeli kakor koli opravka ameriškim posegom v Vietnam11 in sicer intervjuje s KennedVNrn/ Johnsonom. Niionom ter z *!“**/■ mi senatorji, novinarji in vojdsKv mi poveljniki. Film skuša pmkor zati stanje in tud', neka] zgMO: viue te dežele vse do leta Film je izdelala družba MondaV film* iz New Vork- v režiji Emi la De Antonia in traja točno sl° minut.	. .
Film «Tell me lies*, ki ga 1? delala družba uLcndon Continen' tal*, režiral pa Peter Brook, se ’e tragedije loteva s povsem drU9 strani in obravnava bolj duševno stanje 'hidi, ki s to tragedijo sicer niso neposredno povezani, K se pa osebno čutijo krive za V” kar se v Vietnamu dogaja, vje za zgodbo treh mladih Londončanov: Marka, Boba in Pauline, čie kega dne pride Marku v roke tografija vietnamske matere, * drži na kolenih hudo ožganed otročička. Strchotna slika 9aP mladeniča, ki se zave, kako Z(I. lostno je stanje te dežele in 1“®", ter njegova tovariša Bob in Pau' line se udeležijo protestne demo’’ stracije proti vietnamski vojni- >,f. da samo demonstrativni pohod 1 . ne zadovolji in zato skušajo Pr" v sVk s samim predsednikom mode, kar pa jim ne uspe. Zato s Mark odloči za bolj odločno 9esl0‘ Ko skuša vreči ročno bombo Pr° ti ameriškemu veleposlaništvu. 9 ta rani in mladenič se znajde bolnišnici. Ko se vrne domov, s z Bobom in Pauline ogledujejo s’ ko iz Vietnama, ki hh je Prnie(i-n v akcijo za mir v Vietnamu
tedaj se še bolj prepričajo, da •
je treba proti «umazam vojni* s bolj zavzelo boriti.
Z veronskega velesejma
Vreme včeraj: Najviišja temperatura 15, najnižja 9.9, ob 19. uri 12 stop., zračni tlak 1006,6 stanoviten, veter 7 km vzhodnik, vlaga 54%, nebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9j2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. SHEDA, 19. marca
JOŽEF
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 18.15 — Dolžina dneva 12 05 — Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 19.57
Jutri, ČETRTEK, 20 marca
IGOR
PRIHODNJI PONEDELJEK IN TOREK
Uradni obisk koroške deželne delegacije v Trstu
Na čast gostov ko v ponedeljek v gledališču «Verdi» glasbena prireditev - Glavarja Simo bo sprejel tržaški župan, zatem pa se bo sestal s tržaškimi časnikarji
V	prvih dneh prihodnjega tedm bo koroški deželni glavar Hans Sima gost našega mesta ob začetku kulturnih izmenjav med Celovcem in Trstom. V ponedeljek zve čer bo namreč v gledališču «Verdi» glasbena predstava «Mein Freund Bunburgu ki jo priredi celovško Mestno gledališče. Poleg koroških gostov se bodo predstave udeležili Predstavniki najvišjih deželnih m mestnih oblasti, da bodo s tem poudarili, kako veliko važnost pripi-(ujejo v Trstu kakor tud.' po vsej deželi dobrim sosedskim odnosom s Koroško in s Slovenijo
Glavarja Simo bodo na njegovem obisku v Trstu spremljali podpredsednik koroške vlade in odbornik za javna dela Weissman, odbornik Za finance Suchanek in nekateri deželni funkcionarji, ki se ukvarjajo z odnosi med mejnimi deže lami. V Trst pridejo tudi voditelji celovškega Mestnega gledališča, .ti Je najvišja glasbena ustanova na Koroškem in ki jo sedaj vodi intendant Wohinz, ki je tudi znan Po vsej Avstriji kot režiser.
Gostje bodo ostali v Trstu dva dni. Obiskali bodo oblasti in nekatere mestne ustanove, med katerimi tudi mednarodni center jedrske fizike v Miramaru. V ponedeljek bo predsednik Berzanti priredil v čast goltov uradno kosilo, ki se ga bodo udeležile najviš.je oblasti. V torek zjutraj bo sprejel glavarja Simo župan Spaccinl, Zatem pa se bo sestal s tržaškim; časnikarji v časnikarskem krožku.
Glavar Sima in njegovi najožji Sodelovale! so že bili septembra 1965. leta v Trstu gostje predsed bika Berzantija. Takrat si je glavar Sima natančno ogledal pristaniške m industrijske naprave v Trstu hiedtem ko So bili na trgovinski zbornici številni razgovori med ja v bitni upravljalci in gospodarstveniki obeh dežel, ki so obravnavali zlasti promet in trgovinske izmenjave.
Odnosi med našo deželo in Kozaško so se vedno bolj krepili na vseh ravneh, zlasti pa na kulturnem in gospodarskem torišču. Razne ustanove so med seboj poglobile sodelovanje, pri čemer sta jih Spodbujali deželni vladi Med dr.t-8im zanima obe deželi izboljšanje cestnih zvez, saj gre ves avstrijski Ifgovinski promet za tržaško pristanišče čez Koroško. Razvijale so Se tudi trgovinske menjave in v ta pamen je naša dežela zgradila ha celovškem velesejmu lasten pa Jdljon. Kar se tiče kulturnih stihov in menjav so se precej okre-Wli že pred ustanovitvijo dežele.
V	tem okviru zadobiva ponedelj-ska kulturna manifestacija v gledališču «Verdi» še poseben pomen, saj pomeni začetek uradnih kulturnih izmenjav med Celovcem m brstom. Pri tem izražajo v deželnih krogih upanje, da bodo ti stiki redni in da bi jih morali gojiti gledališči iz obeh mest tudi prihodnja leta. Koroški predstavnik' so se zlasti zanimali za operno de-
javnost gledališča .Verdi». Gledališče so povabili, naj bi nastopilo s kakšno opero, ki so jo že uprizorili v Trstu, tudi v Celovcu. Na podlagi sporazuma iz lanskega oktobra bo tržaško gledališče nastopilo v Celovcu z Donizzettijevo opero «Don Pasquale», ki je na letošnjem sporedu. Tako na koroški kakpr na naši strani so večkrat poudarili skupno voljo, da bi se še bolj okrepilo sodelovanje med deželama. S tem se bo tudi okrepila mednarodna vloga Furlanije-Julijske krajine.
Dr. E. Strasser - novi avstrijski gospodarski odposlanec v Trstu
V naše mesto je te dni prispel novoimenovani gospodarski odposlanec avstrijske republike v Trstu dr. Ekkehar Strasser, ki bo prevzel tukajšnji Avstrijski urad za zunanjo trgovino ter tako nasledil lani preminulemu dr. Altenburger-ju. Novi predstavnik avstrijske zvezne gospodarske zbornice v našem mestu je znana osebnost v naši deželi, četudi je v zadnjih letih predstavljal avstrijske poslovne kroge v raznih deželah, tako na primer v Indiji, Izraelu, kot zadnje pa na Japonskem. Dr. Strasser se bo v prihodnjih dneh sestal s predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov in gospodarskih organizacij, da bi skupno pregledali možnosti za nadaljnje poglabljanje trgovinskih stikov med našo Clželo in avstrijsko republiko
Odhod češkoslovaške gosp. delegacije
Sinoči je odpotovalo iz Trsta tričlansko odposlanstvo češkoslovaških gospodarstvenikov, predstavnikov praškega uvozno izvoznega podjetja Cechiofracht, s katerim ima naše pristanišče, kakor znano, poseben letni dogovor o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi tukajšnjo luko. češkoslovaško odposlanstvo, ki ga je med njegovim bivanjem v našem mestu spremljal zastopnik podjetja Cechofracht v Trstu Adamič, se je sestalo z zastopniki špediterjev, tržaške carinarnice, trgovinske zbornice in Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Med zastopniki tržaških in praških poslovnih krogov se vodijo pogajanja za obnovo letnega sporazuma o tranzitnem prometu. Pogajanja se bodo nadaljevala v kratkem na novem srečanju, ki bo po vsej verjetnosti v Pragi, kamor so pretekli teden izrecno povabili tudi predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija.
Pohitite
s prijavami Vanoni
Finančno ministrstvo opozarja vse davkoplačevalce naj pravočasno predložijo prijave Vanoni in naj ne čakajo do zadnjega dneva, da ne bo dolgih vrst in čakanja na pristojnih uradih.
Prijave Vanoni se lahko izročijo na okrajnem uradu za neposredne davke, na finančni intendenci, ali na županstvih, lahko pa se tudi pošljejo ik> pošt.1 s priporočenim pismom.
Finančno ministrstvo tudi opozarja, da obrazcev ne pošiljajo na naslov davkoplačevalcev, da pa se lahko kupijo v tobakarnah ali pa brezplačno dobijo na davčnih uradih.
«ySi'k -- --
mm mm
(rnmrn^
A "-1« '
Ki »loti;;
Med ponedeljsko manifestacijo tržaških srednješolcev je ponovno prišla do izraza solidarnost, ki druži v prizadevanjih za moderno šolsko reformo italijanske in slovenske dijake. Manifestanti so nosili poleg italijanskih tudi slovenske napise s splošnimi in specifičnimi zahtevami za slovensko šolstvo v Italiji.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiimiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
V OBČINSKEM SVETU KMALU NA VRSTI RAZPRAVA O PRORAČUNU
Dosedanje izvajanje upravnega občinskega petletnega načrta
V svojem poročilu o obrazložitvi letošnjega proračuna je odbornik Verza povedal, da je odbor za leti 1967 in 1968 določil približno 5.774.000.000 lir naloži) v okviru petletnega načrta
Po nekaterih precej dolgih in sarji, arhitekti in proizvajalci iz včasih tudi razburljivih sejah trža- Italije in ki bo letos na temo «Ob-škega občinskega sveta, na katerih j loženo pohištvo v sodobnem bivaje bil govor o programski izjavi 'strank leve sredine za bodoča tri
....lilimliilill..
Premiera sg v Nabrežini
_____ ■ —
«Beseda Ivana Cankarja» v dvorani «Igo Gruden»
l mojstrskim umetniškim podajanjem sta predstavila Cankarjevo besedno umetnost Mira Sardočeva in Stane Starešinič
V dvorani prosvetnega društva 'ko Grudem v Nabrežini je bila ‘■noči premiera recitala ((Beseda vana Cankarja» v izvedbi Sloven-s&9a gledališča oziroma njunih %nov Mire Sardočeve in Staneta arešiniča.
Zamisel SG, da postavi prvo iz-Jedbo tega umetniškega recitala v 1'^brežino, je bila prav gotovo ze-
0	umestna, saj Nabrežinci, ki so ' 1 tolikšnim navdušenjem obudili k
'Jnljenju prosvetno■ dejavnost, za-rUžijo, da se jih spomni tudi na-I? osrednja umetniška ustanova in ‘■n prednostno posreduje predsta-katere bodo za njimi deležni I Mi obiskovalci Kulturnega doma -1 gotovo še kakega drugega kra-?• kamor z večjimi predstavami , J ambienlalnih in scenskih razlo-| B°u ni mogoče.
r!*bor tekstov za ta recital ob 50-Z*ici pisateljeve smrti je pripra-eden najboljših poznavalcev
I	rMarjevega literarnega opusa, phko Kos. Z njim mu je uspelo
| L dobršni meri podati zaokrožen phaz Cankarjeve umetniške Utegne besede, čeprav je seveda sam večer mnogo prekratek, da
II	bilo mogoče Cankarja osvetliti Vseh tistih zornih kotov, ki so
ptebni, da zaživi pred poslušalci Mkar v vsej svoji celovitosti od Mhiatika do poeta, od esteta in
1	n>,deca do politika - revolucionarja.
d V. okviru režiserske zasnove A-JJjiatia Rustje, simbolizirano žaljenega scenskega okvira Deme-,’in Ceja in glasbene opreme Alek-J„ndra Vodopivca, je bila izvedba ala zaupana dvema mojstroma
ni, a le kot strah, ki je izraz spoštovanja do te umetnine.
Uvodno misel o Cankarju je podal odbornik društva «Igo Gruden» Stanko Kosmina, strnjeno kot priložnosten prikaz, pa vendarle v povezavi z našo narodno stvarnostjo, ko smo tu ob Jadranu še vedno kot Jerneji v iskanju naše pravice, da smo.
Med občinstvom je prevladovala mladina. Razveseljivo mnogo je je bilo in pozorno je spremljala u-metniško besedo v umetniškem podajanju. Je njena številčnost znanilec zanesljive narodne prihodnosti na nabrežinskem Krasu? Da bi le bilo tako!	j. k.
Po treh dneh od nesreče
leta delovanja občinske uprave in o gospodarskem položaju Trsta, bo v petek ponovno redna seja, na kateri se bo baje začela razprava o letošnjem proračunu, ki ga je odbornik Verza že svoj čas obrazložil.
Pričakovati je, da bo tudi razprava o proračunu precej živahna, zlasti kar se tiče dosedanjega in perspektivnega izvajanja petletnega načrta občinske uprave, ki so ga stranke leve sredine napovedale takoj po umestitvi občinskega odbora v začetku leta 1967.
V obrazložitvi letošnjega proračuna je odbornik Verza posvetil, del svojega poročila tudi petletnemu načrtu občinske uprave. Odbornik je pri tem dejal, da se z, letom 1969 začenja tretje leto občinskega načrta, ki zajema obdobie od leta 1967 do konca leta 1971. Odbornik v svojem poročilu opozarja svetovalce, da zahteva uresničitev vsega napovedanega programa ogromne kapitalne naložbe, kar je zahtevalo in zahteva precejšnji napor tudi pri iskanju denarja, zlasti če se upošteva, da Blagajna na naložbe in ooso.iila vedno boli nerada daje kredite. Poleg tega, ie rečeno v poročilu, da je vsem dobro znano, da je zakonodaja glede posojil zelo zapletena. Zato mora občinska utirava načenjati dolge in zapletene oostop-ke, da si zagotovi posamezna posojila, kar novzroča zamudo časa in s tem tudi odložitev začetka posameznih načrtovanih del.
Nadalje je odbornik pripomnil, da je bilo za poslovno leto 1967 predvideno, da bodo določili v okviru programa skupno 2.322.700.000 lir za prednostna dela. ki naj bi se izvedla s posojili. Zaradi potrebe. da se zlasti cestna dela uresničijo, je odbor za omenjeno leto namenil 66.000.000 lir več. kot je bilo predvideno na račun leta 1968, tako da je dejanska vrednost naložb za ieto 1967 znašala okrog
2.388.000.	000 lir.
Iz poročila odbornika sledi, da so bili iz teh skupnih naložb že sprejeti sklepi za 1.789.300.000 lir del, za katera si je občina zagotovila s posojili 1.778.895.250 lir, seveda v poslovnem letu 1967.
Za poslovno leto 1968 je program določal 3.230.800.000 lir naložb, ki pa so dejansko znašale, zaradi
66.000.	000 lir vnaprej določenih za prejšnje leto, 3.164.800.000 lir. Toda vrednost teh naložb je bila za leto 1968 povečana za 153.000.000 lir na račun letošnjega leta, tako
nju. Znano je tudi, kako bo sestavljena žirija, ki bo pregledala poslane elaborate. V komisiji so docent estetike na milanski univerzi G. Dorfles. arh. R. Boico s tržaške univerze, g. U. Lacagnina, u-metnostni svetovalec pri «Rina-scente.i, dr. S. Rossi, ravnatelj družbe (iPirelli Sapsa», in številni drugi strokovnjaki. Kakor vedno, tako bodo tudi letos najboljši izdelki primemo nagrajeni in na ogled občinstvu ves čas velesejma, to je od 15. do vključno 2. junija 1969. Dne 22. junija pa bo posebno strokovno srečanje posvečeno vprašanjem obloženega pohištva.
Trčenj'e med avtoma pri mitnici nad Ključem
Pri mitnici nad Ključem, kjer se sečeta cesta, ki vodi v Bazovico in ona, ki preko Hudega leta pelje v Padričc, se je včeraj zvečer pripetila cestna nesreča. «Giulia» 1600, ki jo je upravljal 22-letni Sergio Gorella iz Ul. Racheli 22 se je namreč zaletela v zadnji del «citroena», ki ga je vozil 53-letni Carlo Esghi
lz Ul. Battlsti
Oba voznika sta nameravala zaviti na i ito, ki sc od mitnice spušča h Ki,tiču in nato dalj v Breg do Doline. Gorella je z «giulio», v kateri je poleg njega sedela 21-letna uradnica Silvana Prendivoi iz Ul. Baiamonti 25, prihajal lz Bazovice. medtem ko .je Esghi prihajal s Hudega leta. Esghiju se je že skoraj posrečilo zaviti, ko je pripeljal Gorella, ki je ovinek očitno slabo poznal. V nasprotnem primeru bi se namreč izognil trčenju. Kdor prihaja z avtom iz Bazovice In hoče zavili na cesto, ki se spu-ščča h Ključu, se mora pred mitnico skoraj ustaviti, ker je ovinek izredno oster, za 180 stopinj. Hitrost «giulie» pa je morala biti še vedno prevelika, ker se je avto z vso silo zaletel v zadnji del »citroena«. ki je prihajal z desne in že uspel prečkati cesto.
Trčenje med avtomobiloma k sreči ni bilo hudo. Pobila se ;? lc Prendivoiova, ki se je pri trčenju močno udarila v glavo in hrbet ter ranila v koleno. Z gasilskim rešilnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški -oddelek s prognozo zdravljenja šest dni.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL
Danes, 19. marca 1969 ob 18. uri v dvorani prosvetnega društva na Proseku
Mira Pucova:
SVET BREZ SOVRAŠTVA
Drama v treh dejanjih
Režija: S. RAZTRESEN
Vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO ZVEZDA V PODLONJERJI?
vljudno vabi na
VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC
v podajanju gledališkega umetnika STANETA RAZTRESENA
danes, 19. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih.
Openski dijaki in gojenci GM na ljubljanski TV
V	četrtek 20. marca ob 17,45 bo do v okviru oddaje «Pionirski TV studio» nastopili dijaki srednje šo le ((Srečko Kosovel» z Opčin z odlomkom iz Cjakove ljudske igre ((Slana voda». Openski dijaki so desetminutni odlomek posneli pred tremi tedni v TV studiu Ljubljana. Oddaja «Pionirski TV studio« je namenjena mladini, popularizaciji šolske in izvenšolske dejavnosti slo venske mladine. Z nastopom openskih dijakov se začenja tudi stal-nejše sodelovanje slovenskih otrok in mladine iz zamejstva v tej osred nji mladinski informativni oddali ljubljanske televizije.
V	isti oddaji v četrtek bo nasto pil tudi prvi izmed gojencev Glasbene matice iz Trsta. V studiu Ljubljana so namreč posneli sedem mladih solistov, gojencev Glas. bene matice. Posnetki njihovih nastopov bodo od tega četrtka naprej vključeni v vsako izmed oddaj, ki so na sporedu, kot že re Ceno, vsak drugi četrtek, torej 20. marca, 3. aprila, 17. aprila itd.. Ker ni mogoče za vsak nastop posebej opozarjati, svetujemo prizadetim gojencem, staršem in vsem. ki jih nastop mladih slovenskih glasbeni kov m televiziji zanima, da redno sledijo tem oddajam vsak drugi četrtek.
OBVEZNO BREZPLAČNO CEPLJENJE OTROK
2upanstvo sporoča, da bo od 1 aprila do 31. maja brezplačno cepljenje proti kozam, davici, tetanusu in otroški paralizi. Cepljenje proti kozam, davici in tetanusu je obvezno za vse otroke v drugem letu starosti, proti otroški paralizi (poliomielitisu) pa je obvezno za vse otroke v prvem letu starosti.
Gledališča
Tearto Stabile
V okviru kulturne izmenjave z gle-dališčem «Teatro Stabile« dežele Furlanije - Julijske krajine bo gledališče «Teatro delta cita d Roma« predstavilo jutri tržaškemu občinstvu v Avditoriju komedijo Thomasa Stern-sa Eliota «Cocktail party». Komedijo znanega angleškega kritika, pesnika in dramaturga, ki je prejel leta I94H Nobelovo nagrado za književnost, bo režiral Mario Ferrero. Jutrišnja predstava se bo začela ob 21. uri, ponovitve pa ob 20.30. Vstopnice za to 7. predstavo abonmaja 1968/69 so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Prot ti Ctel. 36-372 -n 38-547).
lllllllllllllllllllimillllt1IHIIIIIIIlll|IMllll|||||||lllllllllllllllll||IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIM"llHllllllllllllllllllllllllllllllll|IMIIUII|l||||l|||||||||||ll||||i||||||||i|||||lfill|||l||||||ll
KORISTNA POBUDA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Komisija SGZ za preučevanje petletnega razvojnega načrta
Vprašanja bo obravnavala s stališča interesov slovenske manjšine in njenega gospodarstva
Nazionale 14.30 «L’angelo stermina-tore«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «La battaglia di El Alamein«. Technicolor Eden 14.00 «La monaca dl Monza«.
Arine Heywood Antonio Sabato Fenice 14.00 «Base artica zebra«. R. Hudson, Ernest Borgriine, Patrick McGoohan, Jim Brovvn Super Pa-navision Metrocolor Excelsior 14.30 «L’oro di Mcakenna«.
Gregor.y Pečk. Omar Sharif Kiti 14.00 <(Bullitt». Steve McQueen, Jacquel ne Bisset. Technicolor Alabarda 16 00 «La bambolona«. Ugo Tognazzi, Isabella Rei Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Moderno 14.00 «1 tre che sconvolsero il West». Antonio Sabato, John Saxon, Frank VVolff Technicolor Filodrammatico 15.00 uSvezia, interno o paradiso« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom Aurora 15.00 «1 quattro del Ave Maria«. Technicolor.
Cristallo — Festival operete. 15,30 «La vedova aMegraii, 21.00 «La Bajadera)). Elvio Calderoni, Aurora Banfi, Carlo Rizzo.
Capitol 14,00 «Zum,, zum, zum«. Dolores Palumbo. P De Filippo d Tonv Technicolor
impero 15.00 «11 medico della mutua«.
Alberto Sordi. Technicolor Vittorlo Veneto 14.45 «Riusciranno i nostri eroi a rttrovare 1’amico mi-steriosamente scomparso in Africa?« Alberto Sordi. Nino Manfredi Technicolor
Astra 16.00 «Mlliiardario ma bagni-no». Techn color.
Ideale 14.30 «3 fusti, 2 bambole e 1 tesoro«. Elwis Presley Dobie Mar-schall, Elsa Lanchester Technicolor Cinemascope
Abbazla 14.30 «Spiaggia rossa«. R Torn,, B. De Benning Technicolor Prepovedano mladini pod 14 letom
da so se dejanske določene nalož-se je zatekla k zdravnikom be za lansko leto povečale za ome-....	njeno vsoto. Teh 153 milijonov je
Pred tremi dnevi je neko žensko [ občina potrebovala za povečanje povozil avto, na srečo ne hudo, i občinskih parkov, saj ie samo za v bolnišnico pa je prišla šele vče- purk «prandi», ki ga je kupila, pla-raj, ko so bolečine postale nez- j faia 68 milijonov lir. nosne.	od celotne omenjene vsote so
Protagonistka čudne dogodivšči bili že sprejeti sklepi za skupno ne je gospodinja Anamarija Rapo- """"
I	Vodopivca, je
Letala zaupana dvei ftrHke besede, Miri Sardočevi in I Ih £u Starešiniču. Njuno podaja-I je bilo vzorno naštudirano, do-I J/0’1') v vokalnem niansiranju in Mselno podrejeno čustvenemu iz-ij*U. «S ponosom in strahom sto-v* nocoj pred Vami. Ni lahko iz-jjMdati Cankarjeve misli tako, kot k Je on občutil,» je zapisala Miji Sardočeva v priložnostnem gle-K-iškem listu. Res ni lahko, toda I L^Uzati se jim do takšne mere, ‘ je to uspelo obema, Miri in ffietu, je vendarle mnogo, tako K 0 mnogo, da je ponos upravičen, tjah pa utemljen le kot pristop Stlega umetnika k pravi umetni-
tec, vdova Presinovič, stara 47 let. Zensko, ki stanuje v Starih Miljah, na istoimenski strmini št. 45, je na zebrastem prehodu za pešce v Miljah, prav pred lekarno, podrl avtomobil «fiat 1100». Sama se ne spominja, kako je prišlo do nesre če. Avtomobila ni videla, morda pa ga je tudi uzrla s koncem očesa, toda prepričana je bila, podzavestno, da se bo avto ustavil, šofer je res skušal ustaviti vozilo, toda ne dovolj hitro, da ne hi s prednjim delom trčil v žensko, ki je -padla na tla In se pri tem močne udarila. Na pomoč ji je pristopil najprej sam voznik, ki ji je pomagal na noge In jo vprašal, če potrebuje pomoči. V prvem trenutku ponesrečenec navadno ne obču ti posebno ostrih bolečin, če se pri nesreči ni r.anil, in prav to se je pripetilo Rapotčevi, ki je moškemu odgovorila, da ji ni nič, Ta ji je zato povedal svoje ime in naslov ter se odpeljal dalje. Gre za Daria De Marčhija iz Milj, Ul d’Annunzio.
Bolečine, ki jih je šele pozneje začela občutiti so včeraj žensko prisilile, da se Je zatekla po zdravniško pomoč v tržaško bolnišnico. Zdravniki na ortopedskem oddelku so jo pridržali zaradi s krvjo pod plutega udarca v spodnjem delu hrbta in verjetnih kostnih poškodb Zdraviti se bo morala 25 dni.
3.083.000.000 lir del, za katera si je občina do sedaj zagotovila s posojili 2.739.000.000 lir.
Kar se tiče letošnjega ieta je odbornik dejal, da so napovedana dela vključena v letošnji proračun, o katerem se bo začela razprava baje že v petek. Po teh podatkih je odbornik pozitivno ocenil izvajanje petletnega načrta občinske uprave leve sredine, ter je poudaril. da odbor lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da je do sedaj uresničil ali začel uresničevati velik del napovedanega programa za pretekli dve leti.
V tej zvezi bi lahko kdo oporekal, je dejal odbornik Verza, da je občinska uprava mnoga dela šele začela, ali pa da so še v teku.
Toda občina glede posojil lahko pokaže le svojo dobro voljo, je poudaril odbornik, ker zahteva zakonodaja glede posijl včasih zapletene in zelo dolge birokratske postopke, nujno povzročajo zakasnitev pri izvajanju programa.
Pohištveni natečaj tržaškega velesejma
Vodstvo tržaškega velesejma je razpisalo običajni vsakoletni natečaj za najboljše izdelke pohištva, katerega se lahko udeležijo visi ri- pozna, skoraj
laniji - Julijski krajini, vedno s posebnim poudarkom na Interese, ki so svojstveni za slovensko manjšino v teh krajih.
Pod okriljem Slovenskega gospodarskega združenja se je te dni ustanovila posebna komisija, ki bo preučila deželni petletni razvojni načrt s posebnega zornega kota, s katerega gledajo na problematiko v teh krajih živeča slovenska manjšina in zastopniki njenega gospodarskega življenja. Komisija bo vzela v pretres po vrsti posamezne gospodarska odseke kot so maia In srednja industrija, obrtništvo, notranja in zunanja trgovina, gostinstvo, turizem itd. ter se med svojim delom ustavljala zlasti pri tistih področjih, na katerih je aktivnost slovenskega življa ali pa so možnosti za njegov poseg najbolj Izrazite.
Komisija ne bo omejila svojega dela le na proučevanje deželnega načrta, temveč bo postopoma razširila svoj delokrog tudi na druga pereča poglavja lz splošne gospo-
iimiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiuMiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA OVINKU ZARADI PREVELIKE HITROSTI
darske problematike v deželi Fur-1 vi roman z predzadnjo Rebulovo
PREDAVANJE DR. BERNIKA V SLOVENSKEM KLUBU
Zgodovina in sedanjost v Rebulovem romanu «V Sibilinem vetru»
Novi roman tržaškega pisatelja Alojza Rebule «V Sibilinem vetru» je bil tema sinočnjega torkovega večera v Slovenskem klubu, kjer je bil v gosteh dr. France Bernik, tajnik Slovenske matice iz Ljubljane. V polni Gregorčičevi dvorani in ob prisotnosti samega Rebule je preaavatelj na začetku povezal no-
Zgiulio sta se zaletela v tri ustavljene avtomobile
Mladeniča se sicer nista kdo ve kako pobila, toda avti so kar precej poškodovani
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 15. uri Tecniscope barvni vvestera film:
KILLER ADIOS Igrajo: P Lee Lawrence, M. Solinas.
Avtomobilsko krmilo človeka psihološko spremeni. V sebi začuti veliko moč, zdi se mu, da lahko stori vse. še posebej pa tedaj, ko ga avto, ki ga z lahnimi gibi upravlja, krotko uboga. Taka je bila «Giu-lietta» 26-letnega Odtna Giunte iz Ulice Magris 6. Giunta je mehanik po poklicu in lahko se pohvali, da je avto dobro poznal toda po vsej verjetnosti ni pomislil na to, da sebe še ne pozna predobro, pa svojih sposobnosti tudi ne. Tako je v noči med ponedeljkom ln torkom zakrivil prometno nesrečo, ki ga bo verjetno še drago stala.
V ponedeljek zvečer se Je odpravil na izlet. S seboj je povabil prijatelja, 25 - letnega trgovskega pomočnika Salvatoreja Frijo, ki stanuje v Ul. Roma 24. Vračala sta se domov, ko je ura bila že tri zjutraj. Giunta
je po praznih mestnih ulicah pognal avtomobil z divjo hitrostjo. Kolesa so na ovinkih pela ln redki pešci so se umikali pred njima. Zavila sta v Ul. del Bosco proti Trgu Garibaldi. Zavoj vozniku ni uspel, hitrost je avto zanesla na levo stran ceste, krmilo Je vozniku odpovedalo. Pred seboj sta fanta zagledala vrsto ustavljenih avtomobilov, nato sta trčila. «Giu-lletta« se je zaletela v tri ustavljene avtomobile — bianchino ter dva fiata 500 ln jih močno poškodovala. K sreči je karoserija «Giu-liette» močna, tako da se fantoma ni zgodilo nič hudega. Pobila sta se le po glavi, v kolena ln hrbet. Ozdravela bosta v 5 dneh.
Na kraj nesreče so prihiteli tudi karabinjerji, ki so sestavili podroben zapisnik poškodb na treh u-stavljenlh avtomobilih.
stvaritvijo, ((Senčnim plesom« iz leta 1960. Dr. Bernik je poudaril delno podobnost tematike v obeh delih, istočasno pa pokazal, v tem je novost «Sibilinega vetra«.
Predavatelj se je ustavil ob vprašanju, zakaj se je pisatelj ((umaknil v zgodovino». Sam Rebula je v intervjuju z nekim tržaš/cim listom navedel za to več razlogov, od ka terih je posebno eden po preda, vateljevem mnenju bistvenega pomena. Pisatelju — je povzel dr. Bernik Rebulove besede — se v antiki fantazija lahko sprosti brez omejitev. Fantazija — ta bistvena prvina umetnosti — pa ni za pisatelja odmik od realnosti, gola domišljija, pač pa nasprotno odnos umetnika do realnosti oz. do zgodovine.
Po kratkem orisu nekaterih stran, skih toda pomembnih oseb, ki nastopajo v romanu, je predavatelj podal kratko vsebino dela, nato pa se je ustavil pri duhovnem življenju in razvoju glavnega junaka — Nemeziana — ki ga je usoda od rodne Jacigije ponesla v Rim Antoninov. Pomemben je tu spopad med dvema koncepcijama sveta, med krščanstvom in prevladujočo ((filozofijo niča«, ki ga protagonist — pogan — tako intenzivno doživlja. Pomembna pa je predi-vsem tu domovinska zavest Nemeziana, ki preraste v širšo človeško zavest Domovina in svoboda — pravi protagonist Rebulovega romana — sta samo sredstvo: cilj je biti človek.
Dr. Bernik je na zaključku še poudaril, kako je avtor preko problematike preteklosti odkril dileme sodobnega človeka in celo nakazal človeštvo prihodnosti.
Po besedah predavatelja je spregovorili tudi prof. Rebula, ki je povezal problematiko ((Sibilinega ve tra« s jiroblematiko slovenstva, se pravi odnosa člana malega naroda do sveta. Dr. Bernik je v odgovor izrazil mnenje, da je slovenska zamejska literatura z novim Rebulovim romanom prešla iz faze ((koncentrirane bolečine» — icot jo je označil neki slovenski kritik — v fazo ((koncentrirane bolečine, a o-benem tudi koncentrirane radosti«.
Ob zaključku se je predsednik kluba prof. Turina toplo zahvalil tako predavatelju kot tudi pisatelju Rebuli.
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 16. uri Cinemascope barvni dramatični film:
CANNONI DI NAVARONE
Igrajo:	G. Pečk, D. Niven,
A. Quinn.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub ((Lovro KoSira. Običajni sestanek v sredo, 19 t.m. na sv. Jožefa odpade. Prihodnji bo v sredo, 2. aprila od 19 do 20. ure v prostorih kluba. Ulica dei Montecchl 6.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. marca 1969 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb UMRLI SO: 66-letn! Silvio Fortuna, 57-letni Bruno Vaniglio, 75-leti. 1 Valentno Panich, 91-letnl Ugo Polla, 81-detni Ermenegildo Folla, 60-letna
URARNA ZLATARNA
L A URENTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel.723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben jgopust.
Maria Beni por. Pirc. 74-letni Sergio Mili o, 61-letni Luiigi Ronchese, 64-letnu Giovanmi Piani, 83-letna Maria Kovačič vd. Cuban, 82-letna Maria Bisani, 57-letna Santa Lenardon por Stančič. 59-letna Enrica Primosi por. Calafato, 57-letni Ernesto Favento, 86-letna Lucia Ive, 68-letna Giuseppi-na Slami eh.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchlo, Ul. Gttinastica 44 Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 136)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zonl, Largo Sonnino 4. INAM, A) Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambros-Ul. Zorutti 19/c,
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 19. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu — OKOLIŠKI ABONMA Neil Simon
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejaniih
Avtobus št. 1 Nabrežina 15.10 Avtobus št. 2 Sv Križ 15.15, Prosek 15.23, Kontovel 15.25 Avtobus št. 3 Sesl.ian 14.25, Vi-žovlje (križišče) 14.30. Mav-hin.je 14,35 Prečnik 14.40, Šempolai 14.45, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Salež 15.00, Mali Repen 15.10 Bri-ščiki 15.15
V soboto, 22. t. m ob 21. uri v Kulturnem domu OB 50-LETNICI SMRTI IVANA CANKARJA
«BESEDA
IVANA CANKARJA*
Nastopata: Mira Sardočeva in Stane Starešinič
V nedeljo, 23. t.m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah NEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
Prosvetno dru"tvo
«SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi 27. marca ob 20.30 na stadionu «1. maj« predavanje:
S KUGYJEM PO JULIJSKIH ALPAH
Predaval bo znani nrof. FRANC HABE iz Postojne
Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
Odbor
KOMISIJA ZA DORASCAJO-CO MLADINO PRI SKGZ VABI NA RAZPRAVO O LETOVANJIH IN ZIMOVANJIH NAŠIH OTROK, KI BO V CETR TEK, 20 MARCA 1969 OB 20.30
V	GREGORČIČEVI DVORANI
V	TRSTU. UL GEPPA 9
Uvodno besedo bo imela g. Duša Kosmina ki bo razpravo tudi vodila.
Pevski zbor Srečko Kumar iz Repna sporoča, da bo razstava o Srečku Kumarju odprta v Kraški hiši danes od 10 do 17. ure.
Mali oglasi
WLP1
in prispevki
Sporluu društvo Polet priredi v nedeljo, 23. marca, avtobusni izlet v Planico Odhod z Opčin ob 6.15. Vpisovanje v trgovini s čevlji Mar-čela Malalana na Proseški ulic*.
• * *
SPDT priredi 23. marca ob pr-ll-k: mednarodnih tekem v smučarskih skokih na mamutski skakalnici izlet v Planico.
Prijave se sprejemajo v Ul. Geppa 9.
Cena izleta 1.500 lir za člane ln 1.700 lir za nečlane.
PRODAM ČOLN z notranjim motorjem in jadrom, 150.000. Tel. 410-372.
V	počastitev spomina na brata, strica in svaka Bogdana, padlega v NOB 18 , 3. 1944. darujejo Oblakovi 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah
Dijaki znanstvenega liceja darujejo namesto cvetja na grob pok matere prof Fornazančeve 10.000 Ur za šolsko blagajno znanstvenega liceja.
V	spom-n Lazarja Kocjančiča m namesto cvetja na njegov sveži grob daruje Ana Olga Oblak 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina pok. Ette Martellani darujeta Vida in Rudi Ko-vačič 2000 lir za Dijaško matico.
Ob devet obletnici smrti nepozabnega Alojza Čoka darujejo v počastitev njegovega spomina žena in svakinji 3000 lir za Dijaško matico
Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustil dne 15. t. m. naš
Ivan Suban
(podpolkovnik aviaeiie v pokoju)
K zadnjemu počitku smo ga spremili v nedeljo, 16. marca t. 1.
Žalujoči: žena SONJA, hčerka CICA s soprogom in mala TAMARA ter vsi drugi sorodniki
Beograd. London. Trst. 19. 3.1969
S KONGRESA IZSELJENCEV IZ NAŠE DEŽELE V ŠVICI
Pet osnovnih zahtev beneških Slovencev
Izjave Marka Petriča in Alda Konta o programu in dejavnosti organizacij in društev beneških Slovencev, ki delujejo v Švici
Kot smo že poročali, je bil pred kratkim v Friburgu v Švici prvi kongres društev izseljencev iz naše dežele. Eden izmed organizatorjev kongresa je bilo tudi »(Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije«, ki ima svoj sedež v Yverdonu v francoskem delu Švice, svojih dvanajst sekcij pa razpredenih po vsej Švici.
Na kongresu samem je tajnik slovenskega društva Dino Del Medico podal obširno poročilo z bogato dokumentiranim prikazom stanja v vaseh Beneške Slovenije, analiziral vzroke izseljevanja in pri
Marko Petrič, predsednik «Društva Izseljencev iz Beneške Slovenije« v Švici
Aldo Kont, predsednik sekcije društva slovenskih izseljencev v nemškem delu Švice
tem pristavil, da se je ta pojav nekako že vrastel v ljudi, saj že nad sto let, iz roda v rod, mora slovenski človek Beneške Slovenije zapuščati domače ognjišče in iskati po vs.h deželah sveta to, kar mu rodna zemlja ni mogla in niti danes ne more dati.
Posebno pozornost je Del Medico posvetil problemom naše narodne skupnosti v Italiji: «Pro-blem Izseljenstva — je med drugim dejal — še globlje in bolj kruto prizadene slovensko narodno skupnost, ki živi v dolinah Beneške Slovenije, saj prispeva obenem z naravnim in tudi vsiljenim potujčevanjem do hitrejšega izumiranja slovenskega življa, do propadanja starih navad in običajev, do flzičneča izpraznjevanja slovenskih vast. Bilo bi nepravilno in proti vsaki objektivni resnici, če bi
dovolili, da se ta pojav še naprej nemoteno razvija, da se še nadalje tako brezvestno pozablja na naše narodne značilnosti, na naše potrebe in zahteve. 2e desetletja skušamo oblasti prepričati, da smo italijanski državljani, toda slovenske narodnosti! šele v zadnjem času se je odnos do nas za malenkost izboljšal, ko je deželni odbor priznal, da tudi v videmski pokrajini živijo Slovenci, ter da se bo omenjeni odbor zavzel za dejansko priznanje in uveljavljanje pravic slovenskega življa v deželi.
«Mi Slovenci, ki živimo v deželi Furlaniji-Julijski krajini in še posebno mi iz Beneške Slovenije, želimo postati državljani z enakimi pravicami ln dolžnostmi, kot drugi prebivalci te dežele. Zaradi tega zahtevamo, da se preneha krivična delitev v tri kategorije, da se spoštujejo že obstoječi zakoni v prid naše skupnosti in končno, da se pripravijo novi zakoni, ki bi omogočili dejanski razmah naših narodnih značilnosti.«
«Ob predpostavki, da je nujno potreben gospodarski in kulturni preporod v Beneški Sloveniji, zato da naša skupnost ne izumre, zahtevamo od deželnega odbora:
1.	Da se preuči stanje gospodarstva, obrti in poljedelstva v krajih, kjer prebivajo Slovenci, za to da se Izboljšajo njihove socialno ekonomske življenjske razmere.
2.	Da se v krajih, kjer prebivajo Slovenci, sprejemajo na delovna mesta uradniki in funkcionarji, ki dobro obvladajo oba jezika.
3.	Da se v Beneški Sloveniji začne v osnovnih in srednjih šolah poučevanje slovenščine z vsaj štirimi urami tedensko.
4.	Da se prizna slovenska topono-mastika v krajih, kjer živijo Slovenci, ter da se temu primemo postavijo napisi v obeh jezikih.
5.	Da se etnično ozemlje ščiti s posebnimi zakoni.
«Z odobravanjem ugotavljamo, da so se stiki s Slovenci nasploh in z njihovimi ustanovami v zadnjih letih precej izboljšali. To nam daje upravičeno upati, da se bodo naše težnje in zahteve uveljavile.
«Naše društvo je prepričano, da bodo odgovorne oblasti upoštevale pričakovanja, ki so izrečena v tem kratkem poročilu o položaju Slovencev iz Beneške Slovenije. Tudi in predvsem v reševanju takih problemov bo deželna vlada dokazala svojo privrženost bratstvu med narodi In volji do dobrih sosedskih odnosov. Saj ni dvoma, da neoviran razvoj naše narodne skupnosti pomeni gotov in močan element miru in plodnega sodelovanja na vzhodni meji naše države«.
Predsednik «Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije« Marko Petrič, eden izmed štirih podpredsednikov kongresa, nam je po končanem zasedanju v prisrčnem razgovoru pripovedoval o naporih pri organizaciji kongresa ter z zadovoljstvom ugotovil, da so bili delo in zaključki kongresa odraz resničnega medsebojnega spoštovanja in resna predpostavka za nadaljnje sodelovanje z ostalima dvema društvoma v prid reševanja skupnih interesov.
(»Prepričan sem, je dejal Marko Petrič, da bomo samo preko enotnega nastopa vseh nas, ki živimo v tujini, lahko dosegli, da se problemi izseljenstva začno reševati
obenem z reševanjem vseh drugih problemov naše dežele. Kongres je probleme šele nakazal, uokviril, sedaj pa je naloga vseh političnih sil, vseh prebivalcev dežele Furla-nije-Julijske krajine, posebno pa slovenske manjšine, ki tako prizadeto doživlja ta proces, da z vsemi močmi skuša vsaj omiliti izseljevanje svojih ljudi ter tako ohraniti lasten narod pred propadom.«	V. S.
(Nadaljevanje na 6. strani)
GLEDALIŠKO ŽIVLJENJE V LONDONU
«Sadl(>r 's Wells» bo ponovno odprt
Kratka zgodovina 276 let starega gledališča
Z nedeljskega koncerta orkestra G M v Kulturnem domu ob sodelovanju violinista Aleksandra Župančiča, harfistke Rude Ravnikov« in pianistke Neve Merlak-Corradove. Koncert je vodil Oskar Kjuder.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiMiiiiHiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BODOČI RAZVOJ HRVAŠKE PRESTOLNICE
KAKŠEN BO ZAGREB OB KONCU STOLETJA?
Selitev prebivalcev iz središča v sodobnejša stanovanja Velika motorizacija - Reke motornih vozil kot ponikalnice
L. 2000 bodo Zagrebčani kupovali kruh pod zemljo. Zveni to neverjetno? Skupina strokovnjakov, ki dela za trideset let naprej, pravi da ne. Načrtovalci, ekonomisti, urbanisti, izvedenci za promet, vsi ti in še drugi so v nekem smislu preoblikovala današnje jedro širšega središča Zagreba in to študijo imenovali «Program ureditve zagrebškega centra».
Zdi se. da ni daleč čas. ki oo-mo današnjo podobo Zagreba o-hramili le še v spominu, le še kot vizijo preteklosti. Kakšna pa bo, potemtakem, podoba bodočega podzemeljskega in nadzemeljskega Zagreba, kakšne sprememoe bodo doživele arterije milijonskega mesta ipd.?
Na to vprašanje je danes moč odgovoriti samo na osnovi map, izdelanih po predlogu kakih dvajsetih strokovnjakov v zagrebškem urbanističnem zavodu. Na teh mapah se je moč sprehoditi po Zagrebu 1. 2000. Sprehodiš se po neobičajnih poteh tam, kjer se bodo nekoč prebivalci vozili s podzemeljsko železnico, kjer bodo kupovali blago široke potrošnje, kamor bodo stopili na skodelico kave...
Trg republike bo 1. 2000 glavno zbirališče Zagrebčanov. Samo da na njem takrat ne bo današnjega hrušča in avtomobilske gneče Trg bo takrat kot nekakšna oaza miru. V strogem centru mesta ne bo več nikakršnih koles, zamenjali jih bodo čevlji pešcev, zakaj trg se bo spremenil v njihovo kraljestvo. \
V samem središču bo živelo samo okrog 300.000 ljudi. Danes jih je tudi že več od pol milijona .Toda tako ne more več naprej, središče je treba »očisti -ti», ga spremeniti.
Rdeča barva na mapi označuje, da bodo v središču samo specializirane trgovine, gostinski in turistični objekti, galerije, muzeji, klubi družbeno-političnih organizacij, objekti za garažiranje in parkiranje pod zemljo.
Rumena barva nas seznanja s tem, da v širšem centru ne bo več toliko uradov, znanstvenih, prosvetnih in zdravstvenih objektov.
Zelena briše objekte, ki ovirajo normalno življenje in razvoj prebivalstva ter mesta. Ost je naperjena proti industrijskim napravam, proti bučnim in nesnažnim servisom, proti skladiščem.
Obenem s to »čistko* v centru Zagreba, mu bosta (razumljivo, čez trideset let) priključena še
SREDA, 19. MARCA 1969
G. Aceto: Miserere, 21.45 V spomin na E. Ansermeta.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Roman; 10.35 Telefonski pogovori; 12.15 Glasbe
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Orkestri; 9.00 Masa; 9.50 Harfa; 10.00 V prazničnem tonu; 11.00 Zbor «T. Tomšič*; 12.10 A Kutin;
12 20 in 13.30 Glasba po željah;
14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Radijska igra; 16.30 Orkester; 17.00 Pianistka Horakova' 12.20 Za mlade poslušalce; 17.55 ščepec poe zije; 19.00 Na banjo igra Morgan;
19.10 Sv. Jožef ' slov. ljudski pesmi; 19.20 Melodije; 20.00 šport;
20.30	Koncert; 20.50 Knjižne novosti; 21.55 Samospevi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19 15 Vzporedna glasba Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester;
10 45 Popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 11.45 Znani
bli; 10.15 Pri vas doma; 12.10 A-rija in concertino; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05
Koncert; 1540 Z. V Golob; Prolog; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 .._______	.....,	Mladina sebi in vam; 18.00 Ak-
na fantazija; 13.37 in 22.10 Z mi tualnosti; 18.15 Na sporedu je O. krofonom naokrog:	14.00 Juke Messiaen; 18.40 Naš razgovor;
box; 15.03 Izbrani motivi, 16.35 V 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 iskoteki; 12.20 Enciklopedija; 20.00 «Ti in opera*; 2215 Jazz; 23.05 Glasbeno-govorni spored; 20.45 Or N. Nastasijevič: Pesmi, 23.15 Noč-kester; 21.00 Operni svet; 22.40 ni vrtiljak zabavnih zvokov. Ameriške P^če	ITAL. TELEVIZIJA
III. PROGRAM
muc	11-00 Maša; 12.30 Francoščina;
10.45 Straussovi 130() Antikvariat. 13.30 Dnevnik;
pevci; 12.00 in 12 5' Glasba po,željah; 14.00 Operna glasba; 15.30 Zbori: 16.40 Pevci, 17.00 Operna glasba; 17.45 Ritmi, 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19 00 Orkester Thomas; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 10 15 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Baritonist B. Fiora-vanti; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Radiohappening; 14.30 Ital. po-
10.00 Koncert	io.uu ftnimviuiai,, io.ou i/ucviu«,
poemi: 11.40 V arhivu plosc 12 20	15(K) š tfK) 1X)FKjldne; 17.00 Za
Vzporedna glasba	7	najmlajše; 17 30 Dnevnik; 17.45
M. Llman, 14 30 Don zetti, Anna Program za miadino; 19.15 Opera Bolena; 15 30 Bizet 1100 Chopl- v(^aJ jn danes; 19.4S šport i„ n°ve variacije,18;30^ Lahka glas kronike; 21.00 Izrazoslovje otrok; ba; 19.15 Koncer- -0.30 Psihol -	22.00 Športna sreda; 23.00 Dnev-
gna m psihoanaliza. 22.30 Radij	^
ska priredba.
II. KANAL
19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Film; »La legge del cape-stro»; 22.30 Kulturni pregled.
JUG TELEVIZIJA
20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Bologna: Festival otro-6 00, 7.00, 10.00 13 00, 15.00,19.30 ške pesmi; 18 50 Japonska - film;
19.15	Glasbena oddaja;
FILODIFUZIJA
8.00 Klavičembalo, 9.45 Griogo-va sonata opus 8; 10.55 Pianistka M. Limpany; 12.30 iz Rameaujeve «Kastor in Poluks* 13.55 Na spo redu je Prokofjev
SLOVENIJA
Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od-
19.45 Cik-
zgoja; 7.45 Inform. od- cak; 20.30 3—2—1; 20.35 Mladin-Devke "^^) Spored za najmlajše; daja; 8.08 Na sporedu je Chopin, sko tekmovanje; 21.35 Ekran na 17.05 ' Glasbeno-gcvorni spored;	8.55 Pisan svet piavljic; 9.10 Iz ekranu; 22.55 Kol. dirka Milano-
19.13 Rossinijevo življenje; 20.15 glasbenih šol; 9.30 Majhni ansam- Sanremo.
dva centra — na Trnju in vzhodno od velesejma. Prebivalci današnjega centra se bodo odselili v nova, komfortne.ša stanovanja.
Kako rešiti vprašanje prometa, je v Zagrebu prav tako ak-tua no danes kot bo to čez trideset let Qa naši viziji Zagreba v bodočnosti, se nekoliko zaustavimo pri mapi «Urediev prometa*. Opaziti je, da so tu načrtovalci naleteli na največ dilem Če se nekoliko sprehodimo po centru, nam pade v oči, da so pešci tu absolutni gospodarji. Vsak tretji Zagrebčan ima svoj avto (danes vsa* petnajsti). Za vsa ta voziia so zagotovi.ene ga raže. Potrebni prostor se ustvarja z rušenjem starih poslopij. Izgrajene bodo številne večnadstropne garaže in parkirni prostori tudi v ulicah, ki obkrožajo center. Prenatrpanih ulic ne bo več, kot tudi ne bo več v strogem centru dovoljeno parkirati. Okrog 80 odstotkov avtomobilov bo spravljenih pod zemljo.
Ropot in trušč obrtniških delavnic bodo zamenjali zelen.e. parki, otroška igrišča. Urbanizacija .je v pretek.osti požrla marsikatero zeleno površino. Ta napaka bo popravljena. Tako bo prenatrpani center začel »dihati*. Pešci, sprehajalci in otroci ne bodo več izpostavljeni nevarnosti, da se znajdejo pod avtomobilskim ali kakim drugim kolesom.
Iz strogega centra bo izginil tudi tramvaj. Ves promet se bo odvijal s podzemeljsko železnico, tako na primer, med Dobravo in Podsusedom. Tudi zveza z južnim Zagrebom bo zagotovljena s podzemeljsko progo, ki bo tekla od Trga republike proti jugu v obliki črke «T*. Načrtovalci predvidevajo, da bodo na isti način povezani tudi Samobor in Sesvete ter okoliška »satelitska* mesta. S premestitvijo prometa pod zem.jto, se boao tja premestile tudi številne trgovine, kjer bodo potniki podzemeljske železnice med čakanjem lahko kupili vse, od kruha do čevljev. V predmestjih bodo vozili avtobusi.
Da bo v bodočnosti življenje v dobri meri potekalo pod zemljo, je že v naprej sprejeto dejstvo. Vrhu pravkar omenjenega javnega prometa pod centrom mesta, se bo pod zemljo, skozi varne podzemeljske tunele, odvijal tudi nagli, tranzitni promet. Reka . avtomobilov se bo na vzhodni strani mesta, nekje pri Kaptolu pogrezala pod zemljo, iz zemlje pa se bo spet prikazala nekje okrog Britanskega trga. Tudi zveza med severnim delom mesta --Zvijezdo in Tuškancem — ter Frankopansko in Savsko ulico bo deloma pod zemljo, in sicer tam, kinr- ;e promet v centru najmočnejši.
razumljivo je, da teh načrtov ni bilo lahko sestaviti. Zanje je bilo opravljenega ogromno dela. Potrebna bi bila velika skrinja, da bi se vanjo mogli spraviti vsi podatki, ki so s tem v zvezi bili zbrani. Leto dni je trajalo njih zbiranje in drugo delo, ki se ga je lotilo nič manj kot 20 strokovnjakov. Bobočnost pa bo pokazala, ali so s svojimi predvideva-
PODATKI ZANIMIVE RAZISKAVE
GOSPODINJSKI STROJ V ITALIJANSKEM DOMU
Nekateri stroji so močno razširjeni, drugi manj Vzrokov je več - Cene sicer padajo - Nakupi na obroke
Razširjenost nekaterih dobrin trajnejšega značaja nezadržno napreduje med italijanskimi družinami. Po podatkih raziskave, ki jo je bila izved.a Banca dTtaiia, izhaja, da je marca lani 66 od 100 italijanskih družin imelo televizor. Kar se tiče e.ektričnih strojev se, torej, pravkar omenjeni glede razširjenosti uvršča na drugo mesto. Prvo mesto zavzema hladilnik s svojimi 67,7 odstotka. Manj razširjeni so, kot so pokazali rezultati raziskave, pralni stroji, saj ga je najti le v 23.9 odst. družin, čeprav bi bilo prav, ko bi bil bol. razširjen, zlasti spričo očitnih koristi, ki ga od njega imajo gospodinje. Kar zadeve druge gospodinjske stroje, .e raziskava ustanove Banca dTtaiia pokazala, da se njihova razširjenost veča od leta v leto, ne more pa se posploševati. Od sto družin jih na primer samo 19 ima sesalec ali stroj za loščenje poda in 2,7 odstotka stroj za pranje posode
Vrhu dokaj razširjenega predsodka glede njegove koristnosti in učinkovitosti, se stroj za pranje posode na trgu še ni uveljavil tudi zaradi tega, ker zanj v hiši ni moč vedno najti primeren prostor. Številna so še namreč stanovanja zgrajena na osnovi kriterijev, ki ne upoštevajo socialnega razvoja in potreb, ki jih ustvarja industrijska civilizacija. Drugi razlog, ki ovira razširjenost stroja za pranje posode in drugih električnih gospodinjskih strojev, gre iskati v nizkih prejemkih družin.
Raziskava je odkrila, da se s povečanimi dohodki družine poveča tudi razširjenost trajnejših dobrin. So električni gospodinjski stroji, ki so še vedno dostopni izključno le nekaterim socialnim plastem. Potrdilo za to, kako dohodki vplivajo na razširjenost gospodinjskih strojev, imamo, če si ogledamo podatke o njihovi razširjenosti v zvezi z nekaterimi zemljepisnimi in gospodarskimi elementi dežele.
Gospodarski razvoj dežele in predvsem juga, pa bo omogočil še večjo razširjenost trajnejših dobrin, zlasti onih, s katerimi je mogoče prihraniti na času in delu. V smeri posplošitve njihove uporabe vsekakor deluje tudi znižanje cen v čemer je tudi moč opaziti znaten napredek. Od 1965 do 1967 se je poprečje cen mnogih gospodinjskih strojev občutno znižalo. Poprečna cena televizorja na 138 tisoč lir, srednja cena šivalnega stroja od 119 na 110 tisoč, hladilnika od 78 na 63 tisoč. Še pomembnejše je bilo znižanje poprečne cene stroja za pranje l posode, od I.' 1966 do 1967, torej v teku enega samega leta, jc cena padla za 27 tisoč Ur, ker se je cena znižala od prvotnih 145 na 117 tisoč lir.
Opaziti je moč, da so poprečne cene še vedno visoke in so spričo
tega nedostopne še mnogim družinam. Vendar je težnja za /nižanjem poprečnih cen vsekakor tolažilen znak*.
Gmotno blagostanje je dosegljivo vprav po tej poti, poleg seveda tudi zvišanih plašč. Za de-' lavce pomeni vsako povečanje proizvodnosti, ki se ustrezno ne izrazi tudi v povečani kupni moči, povečano izkoriščanje ali večja bremena: na primer pri nakupu trajnejših dobrin, ko so delavci primorani se zadolžiti ali pa si te nabavi d na obroke, ka.r pa, kot je splošno znano, povečuje stroške, čeprav omogoča takojšnje razpolaganje z njimi.
Raziskava ustanove Banca ciT-talia je nadalje ugotovila, da je bilo cd sto nakupov v 1. 1967 kar precejšnje število onih na obroke. Tako je bilo na obroke kupljenih 21 odstotkov radijskih aparatov, gramofonov in magnetofonov; 34 odstotkov stanovanjske opreme, 40 odstotkov televizorjev, 45 odst. šivalnih strojev, 25 odst. hladil' nikov, 41 odst. pralnih
LONDON, 18. — Časopisna kronika v zadnjih letih neredko beleži zaporo kakega gledališča. Posebno velja to za zahtevnejše odre, Drame ali Opere, ki, kot kaže, ne morejo zdržati velikih stroškov, ker se povsod opaža kriza občinstva. Glede tega bi lahko navedli številne primere, toda najbolj tipičen primer je morda primer londonskega gledališča «Sad-ler's Wells». ki so ga zaprli lani avgusta, potem ko je to gledališče z večjim ali manjšim uspehom zdržalo kar 276 let. Lansko leto v avgustu se je ansambel tega gledališča preselil iz starega gledališča v londonskem delu mesta Islington v mestno četrt West End in tistim, ki so o tem odločali, kot tudi preostalemu zvestemu občinstvu je bilo zelo hudo, ko so se vrata v to staro gledališče zaprla, saj smo rekli, da je gledališče delovalo 276 let.
Toda po tolikšni zgodovini je bilo nemogoče da bi to gledališče ostalo mrtvo in v kratkem bo gledališče «.Sadler’s We!s» oživelo. Še več, če prej ni moglo zdržati tekočih stroškov, so se našla sredstva za popolno obnovitev in 26. t.m. bo v gledališču prva predstava. S tem se bo začelo novo obdobje v dolgi zgodovini tega gledališča, zgodovini, ki jo zelo nazorno prikazuje razstava, ki so jo pripravili prav v zvezi z obnovitvijo gledališča. In ta zgodovina ni samo dolga pač pa beleži tudi zelo pomembne datume v sicer bogati zgodovini gledališkega življenja angleške prestolnice.
Pred 276 leti je neki Sadler v severnem delu Londona postavil gledališče, ki mu je nadel naslov «Musick house>\ torej «Dom glasbe». Od tedaj so se v tem gledališču vrstile najrazličnejše tudi neglasbene prireditve. Slike, izrezki časopisov, lepaki, plakati, programi, fotografije in podoben arhivski material prikazuje občinstvu vso dolge zgodovino gledališča. Iz razstavljenih arhivskih materialov izvemo tudi, zakaj so temu gledališču nadeli me Sadler jevi vodnjaki. Sadler jeva «Mu-sick house» je bila namreč zgrajena v parku, kamoi je v 18. sto letju prihajala londonska gospoda k nekim vrelcem ali vodnjakom, v katerih da je bila zdravilna voda. Pozneje se je ugotovilo, da voda nima nikakršnih zdravilnih lastnosti, ime gledališča pa je vendarle ostalo.
Slika, ki jo je napravil Hogarth, nam prikazuje vhod v gledališče v davnem letu 1734. v dobi, ko je gledališče postalo vse kaj drugega kot dom glasbe in kulture, ko je namreč «Sadler’s Weiis* prišel na zelo slab glas.
Seveda sedanja zgradba gledališča ni Usta, kot je bila v dobi,
ko jo je postavil Sadler. Leta I76u je prvotno leseno zgradbo zamenjala zidana zgradba, katere del je še vedno del sedanjega gledališča. V poznejši dobi si je gle' dališče spet «oponoglo» in nekatera vidnejša obdobja iz 19- stoletja nam danes na tej dolgi retrospektivi kažejo slike, ki ponazarjajo klovna Josepha Grimaldi-ja, ki je prav na odru tega londonskega gledališča zače' svojo veliko kariero. Tu je tudi slika slovitega Samuela Phelpsa, ki Je na tem odru začel svojo veliko kariero Hamleta Pravzaprav se je tu tudi odprla velika pot Shakespearu. Skoraj sto let pozneje pa si je Lilian Baylis s svojimi kreacijami pridobila plemiški naslov, ki ji ga je podelila kraljevska družina, kar je tudi pripomoglo k uveljavitvi slovitega gledališča «Old Vic».	.
Posebna fotografija opozarja obiskovalce tudi na to, da je z nekim Shakespearovim delom to 9}e' dališče zaključilo svojo zgodovino dramskega gledališča in se PJele' vilo v Opero. V tem gledališču so se začeli tudi prvi nastopi slovitega ansambla Ropa' Ballet. Kpj1*:'; no moremo na tej razstavi video tudi maketo odra za operno delo Beniamina Brittena «Peter Gri' mes», s katerim je to gledališče začelo svojo dejavnost po drugi svetovni vojni. Bi je to začetek operne dobe. ko je ansambel tega gledališča prevzel tudi ime samega gledališča in s- pod lem imenom lani avgusta preselil v Cott' sem. v srce gledališke četrti Bondova.
Kakor smo že rekli, 26. t.m- se bo začela nova doba v obnovljenem gledališču, ki bo v glavnem namenjeno tujim opernim in obletnim ansamblom, ki bodo 90Sj vali v Londonu, seveda pa bodo tu nastopali tudi angleški ansamr bli. vendar, kaže. ne londonski-
RIM, 18. - Benetke so bolne-To je že stara stvar Vprašanje 1. le, kako tej bolezni odpomoči. izvedenci z najrazličnejših področij si že dolgo belijo glave, kaj početi. Sedaj se je zvedelo, da bo vsedržavni odbor za raziskave (CNR) izvedel celo vrsto analiz m merjenj. S fotografiranjem iz zra-ka bodo z ultra rdečimi žarki *f°-tografiralh Benetke in njene temelje v več plasteh. Uporabili bodo pri preračunavanju tudi moderne računalnike in tudi tak imenovane «matematične modele*-Skupno s CNR bo sodeloval lod Unesco.
Ta del programa spada v ven ko širši program, katerega name je temeljitejše proučevanje vsega severnega Jadrana,
nji vsaj v bistvu pravilno zadeli.
..........................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neko odločitev odložite za kasneje. Sklenili boste novo nežno prijateljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skrbno varujte neko svojo poslovno tajno. Nepozabno doživetje
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Spopadli se boste z neko bolj trmasto osebo od vas. Nenadzorovani čustveni izbruhi vam bodo samo škodili.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Nikar preveč ne hitite s svojimi željami. Izpolniti boste morali neko neprijetno dolžnost.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Potrebne so določene spremembe v vaših metodah dela. Ne bodite tako samoljubni.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Odličen delovni dan. Zadovoljstvo in popolno razumevanje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Ne spreminjajte ničesar v svojem pred kratkim sprejetem načrtu. Čustva: potrebni ste dobrega nasveta.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.12.) Ponovno se lotite posla, ki vam je že dvakrat spodletel Preveč se u-kvarjate z nežnim spolom.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Manjši zapletljaji finančnega značaja. Nevama napetost v čustvenih odnosih.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Dan je primeren za drzne načrte. Posvetite del svojega časa športu, to vam bo koristilo.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Izvrstne možnosti manjših poslovnih uspehov. Premagali boste svojo melanholijo in vse bo spet dobro.
RIBI (od 20.2. du 20.3.) Imejte več zaupanja vase in v svoja sredstva. V čustvenih odnosih je priporočljiva večja previdnost.
V ENI SAMI ŠTEVILKI REVIJE
GRAZIA
DVE REVIJI!
Poglej sedaj revijo GRAZIA v kiosku: «podvojila» se je v dva snopiča!
GRAZIA
Prva
je zelo bogata številka z ilustriranimi poročili o modelih francoske konfekcije z dodatkom naslovov, kje so modeli naprodaj. Nadalje vsebuje številka nasvete za nego zaposlene ženske.
Druga je izredni dodatek, panoramičen pregled modelov nove mode, ki ga le prelistamo in nesemo k šivilji.
Tu so skice modelov,
ki sta jih pripravili
Ata in Kiko Bracco,
nove modne tkanine,
ki se priporočajo
za vsak model,
povrh še gumbi, zaponke,
najnovejše modne podrobnosti,
končno pomladanske
poročne obleke
in pričeske.
"Dvojna” številka, zelo koristna novost revije GRAZIA ARNOLDO MONDADORI EDITORČ
T^idhui uiedfudtixu I
Komu lo koristi?
Spoštovano uredništvo!
Preteklo soboto, točneje 15. marca zvečer, sem se odpravil iz Trsta v Opatijo, kjer bi se moral u-deležiti skupne večerje, ki jo je priredilo Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta v enem tamkajšnjih hotelov. Medtem ko moram izreči pohvalo združenju, ki je poskrbelo za res prijetno družabno prireditev, pa moram po drugi strani javno ožigosati postopek jugoslovanskih obmejnih organov, se pravi carine, ki so dokazali, da meja na Pesku ni «ena najbolj odprtih meja*, kot se to tolikokrat poudarja, temveč meja oziroma obmejni prehod, ki se ga je treba izogibati zlasti v sobotah. Namesto da bi prišel iz Trsta v Opatijo v približno uri in pol, sem za pot potreboval več kot tri uri in tako izgubil skupno večerjo, ki je bila pripravljena za vse udeležence.
KONGRES POKRAJINSKEGA ZVEZNEGA ODBORA ZVEZE ZADRUG
Poudarjena važna vloga zadružniškega gibanja
Važnost zadružništva v našem kmetijstvu sta še posebej naglasila Dušan Kodrič in Lucijan Volk
V soboto popoldne je bil v dvo- ozirom na možnosti ustanovitve no-
Jaz sem čakal na meji eno uro in pol in sem bil upravičeno razburjen. Nekoliko sem sc potolažil ob Pol enih ponoči, ko je prišla skupina udeležencev iz Padrič, ki so na meji čakali v koloni cele tri ure! Iz Padrič so se odpeljali ob 20.20, v Opatijo pa so prišli ob 0.30. Torej sem imel še srečo, da sem ča kal «samo» uro in pol.
V razgovoru s predstavniki turističnih uradov v Opatiji smo naslednjega dne slišali željo, da bi čimveč Tržačanov obiskovalo Opatijo in opatijsko riviero sploh. Toda sprašujem se, kdo je tisti norec, ki bi hotel čakati ure in ure na meji zato, da bo svoj week-end namesto v Opatiji preživel v avtu? Bliža se turistična sezona in tudi zato se mi postavlja vprašanje: ali bodo tujci še prihajali v Jugoslavijo, če bodo morali na meji čakati toliko ur?
In končno: Zakaj se take in podobne reči dogajajo samo na bloku Pesek in ne na Škofijah ali pa pri Fernetičih? Mislim, da je nujno potrebno, da se pristojne oblasti Za rešitev tega vprašanja zavzamejo, kajti v nasprotnem primeru bodo skozi ta obmejni prehod potovali le tisti, ki so k temu prisiljeni.
R. L.
Op. ur.: Podobnih pritožb na račun obmejnega prehoda na Pesku «’no slišali že več. Organi na jugo-s’o,;anskem bloku pravijo, da jih je premalo, da bi bili kos navalu potnikov ob sobotah in nedeljah. To jim radi verjamemo, vendar to ne more biti izgovor ali opravičilo. Zato je nujno, da odgovorni za obmejne prehode poskrbijo za okrepitev osebja in tudi za njegovo večjo elastičnost pri opravljanju službe.
rani «Di Vittorio* v Ul. Pondares kongres pokrajinskega zveznega odbora Vsedržavne zveze zadrug in posojilnic, ki ima svoj osrednji sedež v Rimu. Tukajšnje vodstvo je sklicalo kongres za razpravo o te zah, ki bodo podlaga diskusije in sklepov na vsedržavnem zadružnem kongresu aprila meseca v Rimu.
Kongresa so se udeležili delegati vseh včlanjenih zadrug in povabljenci, med katerimi so bili, predsednik Delavskih zadrug Giani Giu-ricin, član tajništva CGIL Livio Sa-ranz, predstavnica UDI Bruna Brai da in drugi.
Po otvoritvenih formalnostih, ki sta jih opravila podpredsednik Sa-verio Giacchetti in v slovenščini Dušan Kodrič, je podala glavno poročilo predsednica pokrajinskega zveznega odbora Libera Sorini. V poročilu je zajela vse sektorje zadružništva (potrošnjo, kmetijstvo, stanovanjske gradnje, delo itd.). Prikazane so bile težave in ovire s katerimi se morajo stalno boriti naše zadruge. Zadružništvo, ki ima svetle tradicije prav v teh krajih, pa ne sme izumreti. Njegova vloga je še posebno važna danes, ko smo priča razmahu monopolov, ki skušajo vsiliti potrošniku svoje, do pretiranosti reklamizirane proizvode, ki niso vedno najboljše vrste. V nadaljevanju nakazuje poročilo perspektive in naloge, ki čakajo zadružno organizacijo, s posebnim
vih zadrug na podeželju.
O teh možnostih in konkretnih dosežkih je nato v diskusiji spregovoril Dušan Kodrič, član zveznega odbora. Omenil je ustanovitev za druge «Naš Kras* in «Kraški za družni hlev*. Kodrič je še posebno poudaril važno vlogo, ki jo mora imeti zadružništvo med Slovenci, ker predstavlja orodje obrambe njihovega gospodarskega obstoja, od katerega jo odvisen istočasno tudi narodni obstoj.
V diskusijo so posegli še drugi delegati, član zveznega odbora Lucijan Volk je nakazal nekaj smernic za bodoče delo, tudi kar se ti če kmetijskega zadružnega sektorja. Drugi delegati pa so s svojimi intervencijami še izpopolnili glavne točke poročila. Predsednik De lavskih zadrug Giuricin je v krat kih (zbrisih prikazal pomembno vlogo te velike zadružne organizacije.
Po plodni diskusiji je povzel zaključke Silvino Poletto, tajnik de želnega zadružnega odbora.
Na vsedržavnem kongresu bosta zastopala zvezni odbor Libera So rini in Saverio Giacchetti, tako so sklenili delegati na kongresu. Za kmetijski sektor pa bo delegata do ločil upravni odbor Kmetijske zadruge.
Kongresu so poslali pozdravne brzojavke deželni odborniki De Carli, Varisco in Comelli ter načelnik Kmetijskega nadzorništva dr. Buc co.
GOSPODARSKI PREGLED NA GORIŠKEM
NA SVOJI ZADNJI SEJI
iimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiniiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiii
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Posebna komisija bo proučevala vprašanja rabeljskega rudnika
Rahlo dviganje prebivalstva - Povečan promet v pristanišču v Tržiču - Stanje v industriji normalno
V rokah Imamo mesečni bilten zelo veliko ljudskih hiš. Denarja goriške zbornice za trgovino, indu- je sicer precej na razpolago, ven-strijo, obrt in kmetijstvo, ki se na-1 darle obstajajo razne birokratske našh na lanski december in ki, kot težave, ki preprečujejo, da bi de-
V komisiji bo pet deželnih odbornikov
♦ V ponedeljek, 17. t. m. se le
sestala komisija za statut, ki je hila izvoljena na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti.
Člani so razpravljali o celotnem osnutku novega statuta. Dčlo komisije se bo nadaljevalo v ponedeljek. 24. t. m.
Na včerajšnji seji deželnega odbora. ki ji je predsedoval dr. Ber-zanti, so obravnavali med drugim tudt vprašanje Rablja s posebnim poudarkom na položaj v rudniku. Odborniki Varisco. Masutto in Tri-pani, ki so v poslednjem času šli večkrat na kraj, da bi se osebno seznanili z raznimi vprašanji, so poročali drugim odbornikom o raznih plateh vprašanja in o možnih rešitvah.
Po daljši razpravi je deželni odbor sklenil, da bo ustanovil posebno komisijo deželnih odbornikov, ki naj bi proučila položaj in nakazala globalno rešitev raznih vprašanj. V komisiji so odbpnplk za načrtovanje Stopper, odbornik za splošna vprašanja Varisco,. odbornik za finance Tripani, odbornik za industrijo in trgovino Dulci in odbornik za javna dela Masutto. Komisija bo predlagala razne posege, ki jih bo morala opraviti
dežela na pristojna
toriščih, za katere je
Udeležba dežele na sejmu «Alpe-Adria»
Naša dežela bo na letošnjem sejmu «Alpe - Adria* v Ljubljani priredila kolektivno razstavo domačih izdelkov in proizvodov, ki bo obsegala kakih 110 kv. m razstavne površine v prvem nadstropju velikega paviljona A. Razstava bo obsegala predvsem tkanine, izdelana o-blačila, manjše kmetijske stroje, in izbor naprav in pripomočkov za gospodinjstvo. Za estetično ureditev deželnega prikaza bo poskrbel 'ir hitekt Riaviz.
običajno, prinaša dragocene podatke o gospodarstvu v naši pokrajini v zadnjem mesecu prejšnjega leta.
Po podatkih vsebovanih v tem zborniku je razvidno, da se prebivalstvo naše pokrajine v zadnjem času polagoma veča, čeprav ne beležimo pri tem bliskovitih skokov. Mesto Gorica je imelo 43.701 prebivalca, v vsej pokrajini pa je bilo 141.048 prebivalcev. V glavnem gre pri tem za priseljevanje, kajti naravni prirastek je zelo majhen. Pri tem moramo seveda upoštevati dejstvo, da sodijo v te številke tudi številni domačini, ki delajo v Inozemstvu ali v drugih Italijanskih mestih, so pa ohranili v domačem kraju pristojnost bivališča.
Vreme ni nagajalo kmetijstvu, čeprav je bilo v zadnjih dneh decembra temperatura zelo nizka. Padla, je neke dni celo na 7 stopinj pod ničlo. To je morda za nekaj dni zaustavilo običajna zimska dela na kmetijah.
Tudi ribolov je vezan na zimski čas, tako glede kvantitete kot kva-I litete. Na ribiških trgih v Gradežu I in Tržiču so v decembru izkrcali 1844 stotov rib v skupni vrednosti 41 milijonov lir. Ta vsota je manjša v primerjavi z ono registrirano v prejšnjem mesecu in tudi kvaliteta rib je bila slabša.
V drugi polovici leta je bilo stanje v industriji normalno, čeprav so se tu pa tam vršila stavkovna gibanja. Ta so se poznala zlasti v ladjcdelski in v tekstilni industriji. Bill n objavlja kroniko stavkovnega gibanja: tridnevno stavko v tržiški ladjedelnici, manjše stavke elektrovarilcev v istem podjetju, splošno stavko v občinah Gradiška in Zugraj ob priliki zapore tekstilne tovarne v Zdravščini, stavko v letalski tovarni v Ronkah in stavko lastnikov bencinskih črpalk.
Proizvodnja ni imela večjih zastojev. V prvi polovici meseca je zapustila tržiško ladjedelnico 102.000-tonska ladja namenjena prevozu pe-

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Oproščen hazardni igralec ki je podpisal menke «in bianco
Zaradi goljufije na škodo umaške igralnice ga je okrajni sodnik obsodil pred časom na 8 mesecev zapora
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Rossi) se le včeraj nadaljevala in tudi zaključila obravnava proti 31-letnemu Nicolu Samsi iz Ul. Tigor, ki je bil obtožen, da je ogoltufal kazino (igral-r.!co v Umagu za pet milijonov lir.
Dogodki, ki so pripeljali Samso ha.i prej pred okrajno in potem lh'ed kazenske sodnike (ki so včeraj razsojali v svojstvu prizivnega Sodišča t so se odigrali že pred Sicoraj tremii leti. Samsa je bil tedaj, kot se zdi, stalen gost igral-n.ce ter so ga vsi 'd ravnatelja do krupjejev dobro poznali. Baje le izgubil do te-laj pri raznih hazardnih igrah ze skoraj 4 milijone In pol lir.
1966 se ie Samsa
15. maja 1. 1966 se Spet pojavil v igralnici. Izgubil ie Ves denar, ki ga je Imel pri sebi, tlakar je zaprosil ravnatelja igralnice, naj mu odobrijo posojilo 5 milijonov lir v žetonih. Ker so ga dobro poznali so prošnji ^godili. Samsa pa je podpisal bančni ček Sa pet milijonov lir, ki naj bi ga Izplačala neka tržaška Danka Obveznik ie napisal na ček datum 2i. maja.
Nekaj dni pozneje ie Samsa srečal v Trstu višjega funkcionarja 'gralnice, katerega ie zaprosil, da b. ntu vrnili ček, a v zameno bi on podpisal pet menic po 1 milijon lir vsaka. Funkcionar ie vprašal za svet svoje predstojnike in ti so pristali na Samsovo zahtevo. Mladenič je podpisal pet menic <dn b:anco».
Ko ie zapadla prva menica. 1o Je skušalo umaško igralno podjetje vnovčiti. Tu je prišlo do prve-Ra presenečenja: blagajničar ie u-Rotovil, da menica ni bila pravilno kolkovana. Poiskal ie Samso in takoj na to je prišlo do drugega
na račun menic, ki jih je podpisal, ker gre za menice «in bianco«, ki so po italijanskem zakonu neveljavne.
Izigrano igralno podjetje je eno leto kasneje prijavilo Samso tržaškemu pravdništvu, ki ie izročilo zadevo v obravnavni tržaškemu o-kra.jnemu sodniku. Ta je pred časom spoznal Samso za krivega goljufije ter ga obsodil na 8 mesecev zapora. Priznal je igralnemu podjetju tudi pravico do določene «moralne odškodnine«, ne pa gmotne (podjetje ie zahtevalo 5 milijonov lir odškodnine), češ, da je itak dobilo v povrnitev žetone, ki jih je obtoženec izgubil pri nadaljnji igri.
Proti tej razsodbi se ie prizadeti pritožil na kazensko sodišče, ki ga je včeraj oprostilo, ker dejanje, ki ga ie storil ni kaznivo.
6ta se namreč pritožila tako Sorgo, kakor tudi javni tožilec. Sodišče je zavrglo Sorgov priziv, ker ga prizadeti ni utemeljil, sprejelo pa je tožilčevega.
Odgovori na vprašanja občinskih svetovalcev
Pred tržaškim prizivnim sodiščem se je moral zagovarjati 27-
letni Graziano Sorgo iz Ul. Giulia-nl 12, ki je bil obtožen, da je 1. junija predlani ukradel 4 kg medenine Micheleju Rossiju, ki je lastnik neke na pol podrte ute ob železniški progi blizu Ul. Flavia.
Sorgo je medenino res odnesel iz Rossijeve ute. Karabinjerji so ga zasačili zvečer, ko Je nesel vrečo proti svojemu domu. Mladenič pa se je zagovarjal, da je bil prepričan, da ie uta brez lastnika in da zapuščeni predmeti ne pripadajo nikomur. To prepričanje se mu je utrdilo, ker mu je tudi neki prijatelj rekel, da je uta popolnoma zapuščena. Kazenski sodniki so upoštevali to tezo ter so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Istega mnenja pa niso bili včeraj prizivni sodniki, ki so razsodili da je Sorgo zares zagrešil tat-
Presenečenja: Samsa le opozoril I vino ter so ga zato obsodili na banko preko svojega pravnega za-1 1 mesec zapora in 10.000 Ur globe, stopnika nat ne izplača niti beliča Proti razsodbi kazenskega sodišča
Na vprašanje demokristjanske svetovalke Benni, kako je z ureditvijo vojaškega pokopališča v Ul. della Pace, Je odbornik za javna dela Mocchi odgovoril, da občinski tehnični urad, s sodelovanjem glavnega komisariata za počastitev padlih v vojni vojnega ministrstva, proučuje preureditev vojaškega pokopališča v Trstu
Odbornik ie poleg tega pojasnil svetovalki da bodo lahko prvo in drugo polje tega pokopališča uredili za civilne pokope, hkrati pa da proučujejo, kako bodo uredili grobove padlih vojakov in obstoječe trajne grobnice.
Odbornik za socialno skrbstvo in delo Hreščak je odgovoril republikancu Fragiacomu, ki se ie zanimal za stanarine v hišah IACP v Ul. Vigneti, da so te stanarine različne zato, ker so bili posamezni hišni bloki zgrajeni z različnimi državnimi prispevki, kar vpliva tudi na različno višino stanarine.
splovili motorno ladjo s 7.600 tonami, t.j-. tretjo Izmed štirih ladij, ki jih je naročilo neko jugoslovansko podjetje. V teku leta 1969 bo tudi četrta izmed teh ladij izročena naročniku.
Kljub nameravani zapori tovarne Solvay ni bilo v decembru upanje, da bi to aktivnost nadomestila kaka druga večja tovarna na tržiškem področju.
Bilten objavlja podatke o gradbeni dejavnosti v pokrajini. Podatki se sicer nanašajo na trimesečje september-oktober-november, niso pa znani oni za zadnji mesec v letu.
Podatki so zanimivi, zato je prav, da jih objavimo.
V imenovanih treh mesecih so na področju Goriške zgradili 82
zgradb, ki so namenjene stanovanjskim potrebam. V istem času so bili odobreni načrti za 50 drugih sorodnih zgradb. Zgrajenih je bilo tudi 6 stavb, ki so namenjene izključno gospodarsko-industrijskim potrebam, istočasno je bilo odobrenih 12 takih načrtov.
Podrobnejši podatki nam dajejo to sliko. Vseh dokončanih stanovanj v tem času je bilo 290, odobrili pa so načrte za nadaljnjih 118 stanovanj. Ker so to v glavnem stanovanja zgrajena s privatnim denarjem je zelo jasno, da se prebivalci naše pokrajine v veliki meri poslužujejo ugodnosti, ki jim jih sedaj nudijo razni državni in deželni zakoni za gradnjo stanovanj. Sicer je dovolj, da se ozremo okrog po naši deželi, pa bomo povsod videli tako velike kot manjše enonadstropne hiše, ki rastejo kot gobe po dežju. Nekoliko zaostala je sedaj gradnja stanovanj z javnim denarjem in to v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so pri nas gradili
nar prišel na trg.
V' že Imenovanih 290 stanovanjih, kl so jih izročili novim stanovalcem v tromesečju september-oktober-november 1968 je skupno 1170 sob, 1060 prostorov, ki so namenjeni kuhinjam, kopalnicam itd. Tem je treba dodati še drugih 553 pritiklinskih prostorov. V glavnem gre torej za tri ali štirisobna stanovanja, kar pomeni, da se naši ljudje obračajo na komfortni način stanovanjske kulture.
Zaključimo današnji pregled z ugotovitvijo, da je bil promet na letališču v Ronkah normalen in da obstaja v tem letu možnost povečanja turističnega prometa, tokrat tudi s Češkoslovaško, seveda če bodo politične razmere v tej državi to dovolile.
Zadnji mesec v letu je bil pozitl-
Portorosega v Tržiču, kjer povečal promet z lesom in nimi mineralnimi olji.
se je z raz-
V nedeljo občni zbor posojilnice v Sovodnjah
ven tudi za promet v pristanišču člane.
V nedeljo, 23. t.m. z začetkom ob 11. uri dopoldne bo v občinski sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor delavsko . kmečke posojilnice v Sovodnjah.
Predsednik in odborniki bodo ob tej priliki podali svoja poročila o poslovanju posojilnice v preteklem letu. Člani bodo odločali tudi o obrestni meri za vloge in posojila v tekočem letu ter o namembi čistega dobička Pogovorili se bodo tudi o vseh drugih zadevah, ki se tičejo hranilnice in posojilnice ter določili med drugim višino pristopnega deleža za eventuelne nove
Nadaljevanje gradnje mestnega vodovoda Nakup opreme :a slovensko učiteljišče
nih zadev, kl ne morejo čakati na rešitev krize uprave levega centra.
Na predlog odbornika za javni dela Lupierija so odobrili izvedbo enega dela načrta za občinski vodovod za 130 milijonov lir; to delo spada v okvir I. in II. obroka vodovodnih del, za katera Je predvidenih 590 milijonov lir izdatkov. Od teh jih bo polovica krila deželna uprava. Dalje so odobrili nakup opreme za novo stavbo doma onemoglih v Ločniku in nakup zemljišča za drugi d*ri industrijske cone, kjer bodo morali popraviti traso Ul. Ciprianl. Odobrili so še nakup materiala, ki je potreben za vzdrževanje občinskih stavb in drugih naprav in za popravilo streh občinskih poslopij. Končno so odobrili tudi okrepitev ulične razsvetljave na podaljšku Ul. Faiti.
Sprejeli so nadalje nekatere u-krepe v korist občinskih uslužbencev ter poslušali poročili o delu upravnega odbora občinskih podje-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuimiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiniiMi
SLOVENSKA GOSPODAR. SKO-KULTURNA ZVEZA PRI-REDI MESECA JULIJA
LETOVANJE OTROK
V ZG. GORJAH PRI BLEDU IN V SAVUDRIJI.
KORISTNO DELOVANJE 0NMI
V Doberdobu bodo ustanovili materinsko posvetovalnico
Vpisovanje na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, od 9 do 12. ure.
Ustanova je dala pomoč številnim materam in dojenčkom - Delo socialne asistentke
Na sedežu pokrajinske uprave v Gorici se je v ponedeljek 17. t.m. sestal pokrajinski odbor ONM1, da bi odobril obračun te ustanove za leto 1968, proračun za 1969 ter nekatere ukrepe normalne uprave. Po obširni debati v katero so posegli odborniki prof. Carrara, Seličeva, Tomadinova, dr. Montagna, dr. Bru-schlna In Inž. Fornasir, katerim so potem odgovorili predsednik, podpredsednik ln sanitarni direktor, so vse ukrepe soglasno odobrili.
Iz poročila o delovanju ustanove
v lčtu 1968 je razvidno, da so ON .	,	,	.	, MI v tem letu preimenovali iz *po-
ti??eis.kll. Proizvodov.In mineralov.	JederJcij*.OMIKI, v ,po
V isti ladjedelnici so v decembru . ,.^,n . ,	..	n,
krajinski odbor ONMI». Odbor je bil postavljen z odlokom od 32. januarja 1968 ter ga sestavljajo predsednik in 18 članov. Imel je tri seje ter odobril skupno 20 sklepov, 80 predsedniških sklepov pa je potrdil naknadno. Predsednik je podvzel 231 ukrepov s področja, ki mu pri-tiče.
Med važnejšimi sklepi, kl so bili sprejeti, omenimo otroško in materinsko posvetovalnico v Doberdobu. O tej so v teku razgovori med doberdobsko občinsko upravo in u-stanovo ONMI. Posvetovalnico bodo baje uredili v stavbi, kjer je sedaj občinska knjižnica. Tam bo tudi zdravniška ambulanta.
Kar se tiče asistence navaja poročilo za leto 1968 naslednje podatke: v dom matere in otroka so sprejeli tri mlade matere z dojenčki, 35 pa so jih podpirali na domu; delno pomoč so nudili 233 doječim materam, 146 otrok so imeli čez dan v materinskih domovih v Gorici in Tržiču, z živežem in zdravili pa so pomagali 2620 otrokom; opremo in obleko so nudili na dan matere in otroka 918 otrokom.
Poročilo navaja nadalje zdravstveno službo, kl jo opravlja 23 posvetovalnic za otroke, 8 posvetovalnic za matere, 2 posvetovalnici za kožne bolezni, 2 dnevna otroška vrtca, itd. Dalje navaja tudi delovanje asistentke v zdravniško-psiho-pedagoškem centru, ki je proučila 274 primerov ter napravila 273 poročil ln 310 obiskov na domu.
Odbor je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da je bilo njegovo delovanje uspešno ter izrazil željo, da bi se delovni pogoji še nadalje izboljšali in da bi lahko nudili še večjo pomoč materam in dojenčkom.
«Liebeslied» ni navdušila Soriškega občinstva
Za spremembo od običajnih periodičnih predavanj odnosno konferenc za okroglo mizo je kulturni krožek «Salvemini» pripravil pretekli ponedeljek zvečer svojim obiskovalcem v mali dvorani UGG svo. jevrstno predstavo.
Pod skupnim naslovom «Liebes-lied» je gledališkiJ skupina Carld de Incontrera predvajala posebno muzikalno zmes, brez pravega naslova in teme, v katerem se vrstijo vizualni in glasbeni elementi, pri katerih se mešajo in vrstijo diapozitivne slike na platnu, glas-
beni posnetki na traku in pravi inštrumenti.
Osrednji del predstave in tudi njegov najboljši komad pa predstavlja nastop plesalke Ivanke Ce-rovac, ki je s pomočjo svetlobne igre reflektorjev zelo dobro podala ples na temo «Liebeslied», ljubezenske pesmi, katere naslov nosi celotna prireditev. Prav ta baletni nastop je najbolj ugajal občinstvu, ki je plesalko nagradilo s ploskanjem.
Ostali del prireditve ni naletel na posebno navdušenje tudi zaradi svoje nf jasnostiin improvizacije, ki naj bi prinesla preokret v klasična gledališka predvajanja. Udeležba občinstva je bila poprečna in med njim smo opazili tudi goriškega prefekta dr. Pietrostefa-nija s soprogo
.............................................luiimii.mini...min...umni
OB 100-LETNICI ČITALNICE
Jutri prva kulturna prireditev v Štandrežu
Na sporedu so predavanje o čitalnicah, recitacije in petje
nillHMIHIIMIItllllHHIUlMllllllllllllllliiiililllllimillllllliillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIimimmillHIIIIItlllll
Odbornik za javne industrijske storitve Vascotto pa je sporočil socialističnemu svetovalcu Loveru, da so se pogajanja med uslužbenci in vodstvom openskega tramvaja glede povišanja doklade za dodatne pristojnosti nedavno zaključila s sporazumom, na osnovi katerega bodo prizadetim uslužbencem Izplačali enkratni znesek «una tantum«. ki znaša Dol mesečne plače.
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ZA VSE OKUSE V VELIKI IZBIRI
FIIHAB
TRIESTE - TRST — Corso Italia N. 1
(Piazza della Borsa)
Z n&kupom pri nas boste zadovoljni
Župnijski kulturni dom v Števerjanu
m? :
H t II
Danes, dne 19. marca ob 11. url dopoldne bo v Števerjanu uradna otvoritev novega župni iške ga kulturnega doma. Poslopje, ki ga vidimo tudi na naši sliki, (od strani), kakor je zraslo iz ruševin nekdanjega Dopolavora, sioer še ni povsem dokončano. V njem bodo tri stranske sobe, od katerih ena večja ter glavna dvorana, v kateri
T	'1 , fej
bo prostora za okrog 400 ljudi.
Po uradni otvoritvi bo popoldne ob 16. uri dramska skupina prosvetnega društva «Sedej» nastopila v dvorani z dramo v petih dejanjih «Deseti brat«, ki Je prirejena po Jurčičevem Istoimenskem romanu. Igro Je režiral Aleksej Pregare, sceno pa je zasnoval slikar Demetrij Cej.
Jutri ob 20,30 bo v Štandrežu prva izmed številnih prireditev ob proslavi stoletnice čitalnice v Stan-drežu. O tem dogodku smo ie pisali. vendarle se nam zdi zelo potrebno poudariti njegovo važnost. Standrež je edini kraj na tej strani današnje državne meje, kjer je bila pred sto leti, v času taborov in narodnega prebujenja, ustanov Ijena čitalnica.
Zaradi tega je prav, da bodo vsa domača društva, «Oton Zupančič«, sStandrež«, športno društvo «Juventina» in kmečko društvo, skupno praznovala to važno stoletnico.
Jutri zvečer bo prireditev v župnijskem domu. Predaval bo znani kulturni delavec prof. Rado Bednarik. Nastopila bosta tudi pevska zbora «Oton Zupančič» in «Stan-drež». Na sporedu so tudi recitacije.
^Skupščina bivših deportirancev v soboto v Krminu
Zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ima v načrtu ustanoviti avtonomno sekcijo za kr-minski okraj v katerega območje spadajo občine: Slovrenc, Moraro, Kapriva, Dolenje, Medea ln Maria-no. Ustanovna skupščina bo v soboto, 22. marca ob 18. uri v prostorih gostilne Mukerli v Ul. S. Quintino št. 1 v Krminu.
Skupščine se bo udeležil tudi državni tajnik zveze kot zastopnik predsedstva zveze. Vabljeni so vsi bivši deportiranci tega področja, kakor tudi družinski člani umrlih deportirancev, ki so v redu s članarino in izkaznico. Člansko izkaznico lahko dobijo prizadeti pri zaupniku zveze Serinu Cecotu na županstvu v Krminu, ter stane 500 lir.
Krvodajalci iz Slovenije na prazniku v Turjaku
Danes bo v Turjaku praznik krvodajalcev, ki se ga bosta udeležili poleg delegacij iz drugih sekcij naše dežele tudi delegaciji krvodajalcev iz Slovenije in iz Koroške.
Ob tej priliki bodo najbolj zaslužnim domačim članom sekcije razdelili več nagrad. Zlato značko, ki je najvišje priznanje, bo prejel
Guerrino Simionl iz Fogliana, kl je v 75 transfuzijah daroval 18 in 3/4 litra krvi. Zlato kolajno, vsak za 56 transi uzij, bosta prejela Nella Knezovič in Serglo Persi, oba iz Tržiča: razdelili bodo še 12 srebrnih, 26 bronastih kolajn in 28 diplom ter 3 diplome za posebne zasluge ter številne štipendije za dijake, sinove krvodajalcev.
Malo Cinzio so pokopali v
Pevmi
Včeraj popoldne je bil v Pevmi pogreb tragično preminile Metne Cinzie Gomišček z Oslavja. Pogrebni sprevod se je razvil Iz mrtvašnice na pokopališču v farno cerkev. V sprevodu so nosili številne vence in ob krsti so šle součenke v belih oblekah. Pri pogrebnih svečanostih v cerkvi je domači župnik prof. Komjanc prečital tudi pesmico, kl jo je v spomin male Cinzie zložil naš pesnik Filibert Benedetič.
Slovo od Cinzie ob odprtem grobu je bilo nadvse ganljivo predvsem ob pogledu na veliko žalost staršev, ki so tako nenadoma in na tako tragičen način Izgubili drago hčerko.
Delavec našel smrt pod buldožerjem
Včeraj popoldne ob 17.30 se je pripetila na cesti, ki pelje iz Doberdoba mimo kostnice v Redlpugll, nesreča, pri kateri je izgubil življenje 27-letni traktorist Tulilo Višin-tin iz Fogliana. Visintin je vozil težak buldožer po omenjeni cesti v smeri proti Redipugli. Na ovinku precej ozke ceste pa ie buldožer zadel ob konico skale, kl je štrlela proti cestišču, zakolebal in se prevrnil. Pri tem pa je pod svojo težo pokopal nesrečnega Visintina, ki je ostal na mestu mrtev. Na kraj nesreče je prišla sodna komisija, ki je opravila predpisani pregled ln izdala dovoljenje za prevoz trupla in za pokop.
Nezgoda Jameljca na delu
Včeraj se je ponesrečil Viljem Stanič iz Jamelj, z nekim železom ranil na prstancu. V tržiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 8 dneh.
pri delu ki se je desnem
Razna obvestila
OBČNI ZBOR SPD. Slovensko planinsko društvo v Gorici je sklicalo občni zbor svojih članov za četrtek, 20. t.m. ob 20. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov o delovanju društva in o stanju njegovih računov v lanskem letu. Ob tej priliki se bodo člani pogovorili o programu za delo društva v letošnjem letu in o vseh drugih problemih ki se tičejo njegovega delovanja. Sledile bodo volitve novega odbora.
Odbor vabi člane, da se udeležijo občnega zbora v čim večjem številu in da sodelujejo pri izdelavi letošnjega programa in izbiri novega vodstva.
Slovensko planinsko društvo o Gorici priredi v nedeljo, 23. marca ob priliki mednarodnih smučarskih skokov .avtobusni izlet v Planico. Vpisovanje udeležencev na sedežu SPZ v Gorici. Ascolijeva ul. l/l, tel. 24-95 najkasneje do jutri, 20. marca. Ob vpisu vsa podrobnejša pojasnila.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna Al Corso, Marzinl, Korzo Italija 89; tel. 24-43. TR2IC
Danes ves dan tn ponoči je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do, Ul. Toti 52 — tel. 72-701.
Darovi in prispevki
Za Dijaški dom v Gorici, v počastitev spomina dragega očeta Ivana Delpina ob 25-lctnlci njegove smrti daruje družina Delpln iz Podgora 5.000 lir.
V treh mesecih ob zaključku leta 1968 °Ibčin8ki ^bor v GoricJi ie
....	~ .vi g%g%tx .	. obravnaval le upravne zadeve
so zgradili na Goriškem 290 stanovanj
Občinski odbor v Gorici je na I tij in o problemih športa in šolstva, svoji zadnji seji pod predsedstvom 1 Na predlog odbornika Fantinija so župana Martine odobril več uprav- odobrili nakup opreme za slovensko
učiteljišče v Gorici, za potrebe občinskih uradov ter 1.8 milijona za nakup gospodinjskih strojev za dom onemoglih.
Na predlog odbornika za zdravstvo dr. Tomassicha so odobrili nekaj prošenj za sprejem v bolnišnico odnosno v razne zavode, prošnje za nakup sanitarnih aparatur ter plačilo vzdrževalnine v bolnišnicah za nekaj nad 2.4 milijona lir. ter za nakup zdravil za reveže 650 tisoč lir. Končno so odobrili tudi stroške, kl so predvideni za pritožbo na pokrajinsko davčno komisijo proti odmeri dodatne pristojbine za registracijo.
Gorica
CORSO. 14.30:	«11 libro della
Jungla«, W. Disneyeva barvna slikanica.
VERDI. 15.15—22: «Bora, Bora«, H. Politoff in C. Pani; italijanski ki-nemaskopski film v barvah, mladim pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 15.30:	«11 piu
felice dei miliardari«, F. M. Murray ln G. Garson; ameriški film v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Scusi, lei cono-sce il sesso?«, dokumentacijski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.15—21.30: «Sei sim-patiche carogne« (Uno scacco tut-to mato), M. G. Bucella in A. Celi; italijanski kinemaskopski film v barvah
Tržič
AZZURRO. 14.00: «Vendo čara la pelle«, M. Marshall in M. Girar-don. Barvni film.
EXCELSIOR. 14.00: «Pedulina», J. Christie in L. Scott. Barvni film
PRINCIPE. 14.00:	«C’era una
volta il West», C. Cardinale in H. Fonta. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 14.00: «Sugar Coltu, J. Povvers. Kinemskope v barvah.
ISovu Gorica
«Soča» — Nova Gorica: ((Dolgotrajni dvoboj«, angleški Parvni film
-	ob 18. m 20.15.
«Svoboda» — Šempeter: »Obračun
v Saint Valentinu«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: «Ducat umazancev«, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30.
Renče:	«Samo	dvakrat živimo«,
francosko-itatijanski barvni film
—	ob 19.
Kanal: Prosto.
Šempas:	((Dvojnik v škripcih«, a-
me riški barvni film — ob 20.

m
m
m
m
FTT:-! g:' :.

KOLBSARSTVO
Eddy Merckx glavni favorit '60. dirke Milano -Sanremo
Prijavilo se je 183 kolesarjev, med katerimi imajo večino tujci: 92
MILAN, 18. — Od 183 prijavljenih kolesarjev je danes opravilo plombiranje koles 160 tekmovalcev. 33 je bilo torej odsotnih, toda verjetno bodo opravili to jutri zjutraj pred začetkom tekmovanja.
Na predvečer te klasične kolesarske dirke je glavni favorit Belgijec Eddy Merckx. ki se je predstavil na tekmovanje z vizitko zmagovalca dirke Pariz - Nica. Merckx svojih možnosti niti ne skriva in bo torej bitka z njim zelo težka za vsakogar, ki jo bo sprejel.
Med Italijani imata največ možnosti za naskok na prvo mesto Bitossi in Zandegu, katera skoraj vsi kolesarski izvedenci uvrščajo med glavne kandidate za končno zmago. Bitossi je sicer še nekoliko
prehlajen in sam ni prepričan v kak svoj večji podvig, Zandegu pa se je za dirko dobro pripravil in — kot kaže — bodo morali z njim vsekakor resno računati vsi tisti, ki se bodo potegovali za boljše mesto.
Na splošno pa lahko rečemo, da vlada med tekmovalci dokajšnje ravnovesje sil, prav tako pa so tudi izenačene moči med italijanskim in tujim taborom.
Za dirko se je prijavilo 14 italijanskih in 13 tujih ekip, med posamezniki pa so (za enega vozača) v večini tujci (91:92), Tekmovalci bodo startali ob 9.30, Potek dirke (katero bo spremljalo spremstvo v kar 148 avtomobilih) bo prenašala tudi televizija.

HOKEJ NA LEDU
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
ČSSR in ZSSR vodita
STOCKHOLM, 18. — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu Bkupine A sta doslej le še dve reprezentanci nepremagani:	Sovjet-
ska zveza in Češkoslovaška. Vse ostale ekipe pa so že morale okusiti grenkobo neuspeha, vendar jih pri tem lahko tolaži ugotovitev, da igrata letos Češkoslovaška in tudi Sovjetska zveza res izreden
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sreda, 19. marca 1969
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
10.45 v Trstu, Drevored Sanzlo
Zarja — Libertas Opčine
...
MLADINSKO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Sv. Sergij Breg — CGS
...
NARAS« AJNIŠKO PRVENSTVO
11.00	v Miljah Fortitudo — Union
• • •
PRIJATELJSKI NOGOMET
15.00	v Nabrežini Primorje — S. Giovanni
ODBOJKA
ZENSKA B LIGA
15.00 v Nabrežini
Sokol — Breg
« « •
MOŠKA D LIGA 10.30 v Zgoniku
Kras — Olimpija
• • •
10.30 v Trstu, stadion «1
Bor — CSI Videm
maj»
KOŠARKA
MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Vidmu
Energie Nuove — Bor * * *
PRVENSTVO «1. DIVISIONE*
15.30 v Trstu Ul. della Valle Bor — Servolana
NAMIZNI TENIS
Deželno prvenstvo
9.00	v Trstu, Ul. M. Cengio
Nastop Igralcev Sokola
hokej. Poraz proti njima torej ni «nečastno» dejanje.
Precejšnje presenečenje pa bi kmalu pripravili Švedi. Ti so namreč v tekmi s Sovjetsko zvezo v prvi tretjini vodili, po drugi tretjini je bil izid še vedno neodločen in šele v zaključnem delu tekme, je uspelo Sovjetom izsiliti dokaj tesno zmago.
Dosedanji izidi tega prvenstva so bili naslednji:
Sovjetska zveza - ZDA	17:2
švedska - Finska	6:3
Češkoslovaška - ZDA	8:3
Kanada . Finska	5:1
Sovjetska zveza - švedska 4:2 Na lestvici imata Češkoslovaška in Sovjetska zveza 4 točke, švedska in Kanada 2, Finska in ZDA pa nobene točke.
Proga bo merila 288 km in bo potekala po običajnih cestah, kot vsako leto.
mmmšm
PRIJATELJSKI NOGOMET
Crvena z.-Bayern 1:1
BEOGRAD, 18.	— Beograjska
Crvena zvezda se ni uspela mašče vati na domačem igrišču Bayernu iz Miinchna za lanskoletni poraz (0-4) v Miinchnu. Današnja prijateljska tekma med obema moštvoma se je pred približno 20.000 gledalci v deževnem vremenu končala neodločeno 1-1	(1-1), čeprav je
Crvena zvezda imela več priložnosti za zmago. Za neodločen rezultat ima največ zaslug vratar Bayerna Maier, ki je bil najboljši mož na igrišču.
Danes četrtfinale italijanskega pokala
Danes bodo odigrali v prvem četrtfinalu- tekmovanja za italijanski nogometni pokal naslednja štiri srečanja:
Brescia — Roma Foggia — Napoli Torino — Milan Cagliari — Juventus
V okviru jugoslovanskega košarkarskega prvenstva 1. lige je Zadar nepričakovano premagal na svojem igrišču ljubljansko Olimpijo z rezultatom 85:80.
MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Košarkarji Bora danes v Vidmu
Zopet bosta nastopila tudi Sirk in Rudeš
Danes gredo Borovi košarkarji v Videm, kjer bo na vrsti srečanje z ekipo Energie Nuove. Slovenski košarkarji vedo, da bodo v tej tekmi naleteli na številne težave, saj zaseda ekipa Energie Nuove trenutno tretje mesto na lestvici. Res je sicer, da so Videmčani v prvi tekmi zmagali le z dvema točkama naskoka (41:39) in to po tem, ko so si «plavi» sami zapravili zmago z vrsto skoraj neverjetnih napak v zadnjih minutah tekme. Toda res je tudi, da so se na splošno vse ekipe, ki nastopajo letos v promocijskem prvenstvu, v teku tega prvenstva postopoma okrepile s pridobitvijo novih igralcev. Zgovoren je primer Hannibala. V prvem srečanju so borovci doživeli poraz proti tej, tedaj ne posebno močni ekipi. V povratnem srečanju pa so se «plavi» znašli pred dotlej najmočnejšo peterko, saj je štela v svojih vrstah več novih, zelo dobrih igralcev.
Kljub temu pa borovci ne gredo v Videm že povsem vdani v usodo. Računajo predvsem na učinkovitost svojega pivota Sirka. Na zadnjih treningih se je izkazalo, da mu je počitek zaradi poškodbe na nogo koristil in je trenutno v odlični formi. Ravno njegova zopetna vključitev v moštvo bo rešila nekaj o-brambnih vprašanj, ker je prof. Mari .zamenjal Aprbrožičevo vlogo s Sirkovo. Ta se je namreč izkazal kot učinkovitejši srednji branilec. Upajmo, da bo po tej spremembi obramba' prožnejša in ne bo puščala nasprotnikom vrzeli za prodor, oziroma za neoviran strel.
V napadu se bodo «plavi» posluževali že preizkušenih sistemov tako proti osebni nasprotnikovi o-brambi, kot proti coni.-Z večkratnim preskušanjem teh sistemov so borovci dosegli že precejšnjo stopnjo avtomatizacije premikanja, ki !je osnova uigranosti.
Z nastopom Sirka bi moralo biti vprašanje menjav rešeno. Toda poleg Sirka bo igral tudi Rudeš.
Smučarji SPDT, ki letos prvič tekmujejo v okviru FISI preteklo nedeljo v Sappadi niso dosegli vidnejših rezultatov. Vse drugače pa je bilo teden dni prej, ko so na Matajurju odnesli kar dve prvi mesti in so dobili nagrade tudi za druge uvrstitve (na sliki).
ki proti Hannibalu ni mogel nastopiti zaradi gripe. Čeprav se Rudeš ne more udeleževati treningov predstavlja kljub temu vedno o-dlično menjavo
Moštvo bodo sestavljali naslednji igralci:	Sirk, Spacal, Starc,
Fabjan, Ambrožič, Rudeš, Prinčič, Kafol, Zavadlal.
Tekma se bo začela v videmski športni palači (Ul. Marangoni) danes ob 11. uri.
Adrijan Zavadlal
SMUČARSKI SKOKI
ČEZ DVA DNI ZAČETEK TEKMOVANJA V PLANICI
Doslej uradno prijavljeni skakalci iz enajstih držav
Prvi tekmovalci ie prihajajo v Planico - Morda bo nastopil tudi olimpijski zmagovalec Belousov
[svoji I no r
Včeraj so že začeli prihajati prvi tuji tekmovalci, ki bodo nastopili na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Planici. To so bili Cehoslovaki, ki so prišli pod Ponče kar z 12 skakalci, med katerimi so vsj najboljši. Ker so letos Cehoslovaki v smučarskih skokih praktično prva velesila sveta lahko
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
AHITIKA
■I
NA PRVENSTVU V KROSU
Vera Nikolič hotela odstopiti
Letošnje jugoslovansko državno prvenstvo v krosu je bilo v Subotici. Nastopilo je 320 tekmovalcev in tekmovalk iz 53 društev iz vse države. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje, zlasti pa za nastop svetovne rekorderke v teku na 800 metrov Vere Nikolič. Le malo pa je manjkalo, da ni Nikoličeva med tekmovanjem prav tako kot v Mehiki — odstopila.
Potem, ko je dokaj dobro pretekla prvih 600 metrov proge je nenadoma stopila s proge in se ustavila. Njen trener Lang ji je takoj ukazal naj nadaljuje s tekom in Vera je hitro zopet stekla na progo, kjer se je pridružila drugi skupini tekačic. Zamudila pa je preveč časa in je bila na cilju komaj štirinajsta.
BOKS
LAS VEGAiS, 18. — Amerlkanec Freddie Little je sinoči v Las Ve-gasu osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje junior kategorije. Po točkah je premagal v 15 krogih «Kittena» Haywarda.
Little, ki je po poklicu učitelj in je star 32 let, je takoj po dvoboju Izjavil, da bi se rad srečal z Ninom Be-nvenutijem.
SMUČANJE
V preteklih dneh je bilo v Or-tiseiu 7. smučarsko tekmovanje med reprezentancami italijanskih upravnih dežel s posebnim statutom. Nastopile so ekipe Južne Ti-
SPDT bo priredilo od 5. do 7. aprila na Vojskem nad Idrijo smučarski pomladanski tabor.
5.	aprila bo ob 7.45 zjutraj odhod s tržaške avtobusne postaje. Prihod na Vojsko ob 11. uri. Po kosilu bo smučanje z učiteljem, zvečer pa družabno srečanje z mladino iz Idrije.
6.	aprila zjutraj bo tekmovanje v slalomu za netekmo-valce pa prosto smučanje.
7.	aprila zjutraj bo smučanje, po kosilu pa odhod v Trst.
Cena tabora ho 5.00» lir na osebo in je v njo vključen penzion, vlečnica in delno vožnja.
Do Kalc si mora namreč vsak udeleženec plačati vožnjo sam (na linijskem avtobusu iz Trsta), vožnja od Kale do Vojskega pa je vračunana v ceno. Isto velja za povratek.
Vpisovanje v Ulici Geppa 9 pri Norči Zavadlav.
rolske, Aoste in Furlanije - Julijske Benečije.
Zmagala je Južna Tirolska pred Aosto.
rečemo, da so glavni kandidati za [ svoji prijavi umaknili, ker trenut-eno prvih m-est (oz. bolje rečeno I no ne razpolagata z dovolj kako-
za več najboljših mest) že na kraju tekmovanja. Prispeli so Raška, Ma-touš, Divila, Hubač, Rydval in drugi.
Vseh uradnih prijav posameznikov je prišlo do sedaj 35, poslali pa so jih iz enajstih držav in sicer so svoje skakalce prijavile Madžarska, Sovjetska zveza, češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Poljska, ZDA, Norveška, Avstrija, Jugoslavija, Italija in Švica.
Jugoslovani se uradno še niso odločili, koga bodo uvrstili v svojo ekipo, vsi njihovi skakalci pa vse te dni v Planici vneto trenirajo in se pripravljajo za nastop na velikanki.
Neznanka je tudi še nastop nekaterih sovjetskih skakalcev. Vse pa kaže, da bo nastopil tudi olimpijski zmagovalec z velike skakalnice v Gr eno bi u Vladimir Belousov.
Med drugimi državami je Vzhodna Nemčija poslala načelno prijavo, katere doslej še ni uradno potrdila. švedska in Japonska pa sta
Ekipa slovenske gimnazije «F. Prešeren* iz Trsta, ki je osvojila v soboto na medšolskem ženskem odbojkarskem prvenstvu prvo mesto (tretja z leve v drugi vrsti je prof. Suhadolčeva).
ODBOJKA
NA POBUDO FIPAV
Zanimiv poskus v Firencah: odbojkarske tekme na čas
FIRENCE, 18. — Italijanska od bojkarska zveza je sklenila narediti zanimiv poskus: kot je znano potekajo sedaj odbojkarska srečanja do petnajste točke v vsakem nizu in , torej niso časoimo omejena. Odbojkarska tekmap lahko zato. traja, pol ur $ ali pa tudi tri ure. Italijanska odbojkarska zveza pa\ bo skušala poskusiti, kako bi se obneslo, če bi tudi v prvi odbojki, tako kot n. pr. v nogometu, odmerili za igranje točno določen čas Za ta poskus so določili turnir za «Zvezno nagrado», ki bo v Firencah v obdobju od aprila do junija. Na tem turnirju bodo lahko nastopile le ekipe A in B lige Moštva B lige bodo lahko nastopila s celotnim moštvom. Ekipe iz A lige pa bodo smele uporabiti le
po tri tiste svoje igralce, ki so odigrali v prvenstvu dvanajst ali več tekem:
Vsa srečanja bodo trajala po tri nize in vsak, set bo dolg točno. 30 minut. Vfnesni odmori bodo trajali po pet minut. Cas bodo merili kot pri nogometu' (torej z žogo v igri in izven rije) in ne1 kot pri košarki, lejer upoštevajo le cas čiste igre. Sodnik pa bo kaznoval s «tehnično napako» vsakega igral ca, ki bi namenoma zavlačeval igro.
Vsaka zmaga bo veljala 2 točki, pri neodločenem izidu pa bo vsaka šesterka prejela po eno točko.
Poskus bo vsekakor zelo zanimiv, če se bo obnesel pa bomo videli.... Eden od čarov odbojke je namreč tudi prav v tem, da tekmovalcev ne preganja čas.
vostnlmi skakalci, ki bi lahko nastopih na 150-metrski skakalnici v Planici.
Organizatorji z vremenom v teh dneh nimajo posebne sreče. V Pia* niči je namreč deževalo, kar 1e napore vseh, ki se trudijo za čim boljšo organizacijo tega tekmovanja le Se povečalo. K sreči pa dež skakalnici ni prav nič škodoval in prireditelji so se tudi za tak pri' mer že pravočasno zavarovali * velikimi kupi rezervnega snega, ki bi ga nasuli na to velikansko športno napravo, če bi dež snežno odejo le preveč načel.
Razveseljivo vest pa je sporočila vremenoslovna postaja pod skakalnico, ki deluje že nekaj dni: v Planiški dolini se namreč zračni pritisk viša, začelo bo zmrzovati, nastopilo pa bo tudi lepo vreme. Ker so vse druge stvari več ali manj že urejene In na mestu, se seveda organizatorji zdaj najbolj veselijo prav izboljšanja vremena.
Potovalni urad AURO-RA ima na razpolago vstopnice za skakalno prireditev v Planici v nedeljo, 23. marca. Na razpolago so tudi nalep-ke za avtomobile s katerimi bo mogoče parkirati vozila v neposredni bližini skakalnice.
OBVESTILO
SZ BOR
bo priredil v torek, 25. marca začetniški tečaj košarke. Tečaj, ki Je brezplačen, bo na stadionu 'rimaj*, Vrdelska cesta 7. Udeležencem bo zagotovljena potrebna zdravniška pomoč.
Pet osnovnih zahtev
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pavle Hočevar
POT SE VIJE
43	Spomini
Šolski inventar je bil vestni hišnik spravil v kletne prostore, lahko ga bomo rešili! Močna novembrska burja je pihala skozi razbita okna in vrata in zeblo nas je, ko smo hodili iz sobe v sobo in določali, kaj naj bo v tem in tem prostoru. Potem smo z udarniško vnemo znašali iz kleti v tri nadstropja klopi, mize, odre... Minil nas je mraz, nismo se spomnili na hrano, ob srečavanju na stopnicah smo imeli v srcu in na obrazu le srečo, smeh in šalo.
Občutek bridkosti, ki ti jo povzroči izguba narodne samostojnosti in občutek sreče ob vrnitvi osnovnih svoboščin nima primere v življenju zavednega človeka. Ne prevara ne gmotna izguba ne odvzem osebne svobode se ne more odraziti v tebi s tisto nedopovedljivo prvinsko silo, ki se zbuja samo v trenutkih usodne narodne prizadetosti.
Prostori še niso bili dokončno opremljeni in okvare v zidovih ne še vse popravljene, pa smo kar začeli vpisovati otroke in se sestajati s starši .Že so prihajali glasovi o zapiranju naših ljudi po deželi in v mestu, o napadih na prosvetne ustanove, o izzivanju naše potrpežljivosti. Prvo snidenje z otroki in s starši pa je bilo vendarle veselo, spodbujevalno.
Oblast nam je torej dovolila zasebno osnovno šolo. Poleg prvičkov so se vpisovali učenci za II. , III., in IV. razred ter tudi učenci, ki so pred zasedbo dovršili na CM šoli peti, šesti ali sedmi razred. Kam naj jih uvrstimo? Mar naj jih sami usmerjamo v italijanske šole? Ne! Kar na svojo roko smo vtihotapili zanje še zadnje tri razrede. Da bi si učenci pridobili izpričevalo z veljavnostjo meščanske šole, so hodili k sklepnemu izpitu v Postojno. Tam se je bila še nekaj časa ohranila slovenska meščanska	šola.	čudno,	prečudno,	da
oblast ni izsledila naše ukane!
V začetku smo poučevali v vseh razredih vse predmete slovensko. Oblast je po slovenskih šolah na zasedenem ozemlju odmerjala italijanščini čimdalje več ur v škodo slovenščini, dokler ni prosvetni minister; Gentile z usodno šolsko reformo določil, da morajo vse' šole s	tujim	jezikom	uvajati	s	šol.
letom 1923/24 italijanščino kot	jezik	v prvi	razred,	v	vse
druge razrede pa postopoma, dokler ne bodo v ustreznih letih vse šole samo italijanske!
Tudi naša šola je morala	iz previdnosti	kolikor	toliko
upoštevati Gentilejevo reformo. V vseh razredih je bila italijanščina obvezen predmet. Tista leta sem poučevala zemljepis in zgodovino v zadnjih treh razredih, in v nekaterih tudi italijanščino. Vse seveda po italijanskih učbenikih. Učenci so me čudno pogledovali, ko sem prvo uro začela govoriti italijansko o italijanski zgodovini. Nisem si mogla kaj: zasmejala sem se in učenci z menoj. Nato sem jim pojasnila novo zahtevo oblasti. Razburjeno so mrmrali, ugovarjali in dajali duška svojemu užaljenemu narodnemu ponosu. Nazadnje sem jih takole pomirila: prvo polovico zgodovinske in zemljepisne ure bodo imeli na klopi italijansko knjigo in si bodo zapisovali v zvezke italijansko snov; druga polovica ure bo naša, samo naša — naša zgodovina, naš zemljepis! Poudarjali bomo posebno, kako je bilo v času, o katerem bomo govorili po italijansko, pri nas in pri drugih Slovanih. Za to bomo imeli posebne zvezke, ki jih bodo morali takoj skriti, če bi stopil
v razred italijanski šolski nadzornik. Neprenehoma so nam namreč grozili z inšpekcijo in prva spotika bi lahko spravila šolo v nevarnost... Kljub nenehnim grožnjam in strahu je pouk na šoli napredoval še dokaj redno.
_ pogovorov z nekaterimi tovarišicami sem spoznala, kako živo so bile predane naši šolski stvari. Naj smo se zunaj šole srečavale kjerkoli, vedno smo se takoj znašle v skupni zaskrbljenosti. Naše materinske, šolske in družbene dolžnosti so podile druga drugo, življenje nam je bilo tako polno in čas tako kratek. Zaradi novosti v šolskih predmetih nam je pojem šole segal daleč čez ožji didaktični okvir. Spoznavati sem morala in tudi zanimal me je tisti stvarni in duhovni svet Italije, ki se je zrcalil v italijanskih učbenikih. Se z večjo vnemo sem iskala po spominu, knjigah in čašo piših časovno ustrezne dogodke in osebnosti z naše zemlje in iz našega kulturnega sveta. Tudi učenci so prinašali v šolo svoj svet, ki ni bil samo izraz njihovega osebnega razvoja, temveč tudi odraz domačega in zunanjega življenja, ki je z vsakim dnem kazalo kaj novega, za nas povečini razburljivega. Prav tako žive in presenetljive so bile novice iz konferenčne sobe... Ko so se po pouku zaprla za nami šolska vrata, se niso zaprla našim mislim. Doživljanje je bilo tako polno zanimivosti in odgovornosti, da so nas misli na šolo spremljale domov in se spajale z vsemi drugimi opravki, radostmi in skrbmi. Tisto leto po porodu mi je uvidevni upravitelj ponudil za nekaj časa prvi razred. Hvaležna sem mu bila, obenem pa mi je bila ločitev od prejšnjih, večjih učencev težka. Bili so tako navezani name kakor jaz nanje. V spominu se mi še kažejo prizori iz šolske veže. Kolikokrat me je tam bolj v kotu čakala skupinica učencev iz višjega razreda. Se nisem dobro stopila v vežo, so že planili k meni, me spremljali do razreda in me zadrževali z vprašanji in pripovedovanji:
Aldo Kont, predsednik sekcije nemškega dela Švice nam je med razgovorom o programu in delu društva dejal, da je njihov poglavitni cilj ta, da ohranijo svoj jezik in svojo narodnost, tudi če jih je zla usoda pregnala lz domačih vasi. šele na tuji zemlji spoznajo ljudje veljavo ln pomen domače govorice, kar jih spontano sili, da se združujejo, da se povezujejo z novimi člani (sedaj jih šteje 220) ter organizirati še nove sekcije povsod, kjer živijo izseljenci iz beneških dolin. Nato imajo namen organizirati še dva slovenska večera s programom narodnih plesov ter z gostovanjem ansambla iz Benečije, prirediti strokovne tečaje slovenščine ter sodelovati z drugimi furlanskimi društvi v Švici, da skupno zaščitijo interese vseh izseljencev iz naše dežele.
Program dela je res bogat in tudi požrtvovalnosti in volje ne primanjkuje, tako da nam ne preostane drugega, kot jim želeti čimveč uspehov tn seveda uresničiti dano jim obljubo, da jih bomo v njihovih naporih vsestransko
podpirali.
kaj ste brali, kaj je novega v Rusiji, ali so Italijani res še v Postojni, stric mi je povedal... mama je videla...
(Nadaljevanje sledi)
(Pripomba uredništva). - Naj nam čitatelji in avtorica tega zanimivega podlistka ne zamerijo, da objavljamo danes že tretjo pripombo. Zdi se nam namreč umestno ponoviti, kar je pok. Iva" Regent zapisal v svojih «Spominih» kot odg. urednik o «kulturneto glasim* »Njiva*, o katerem P. H. paše v zadnjem (nedeljskem) nadaljevanju podlistka. Na str. .109 omenjenih »Spominov* piše ' Regent, da naj bi «Njiva» »nudila prostor vsem naprednim slovenskim sodelavcem*, da je uredništvo prevzel učitelj Ferdo KlcinmajT in poudarja: »Osebno sem želel, da bi bila revija poljudna in odprla vsem naprednim tokovom*. Na str. 110 pa I. R. pravi: »Revija n1 hotela biti in ni	bila vaba	za slovenske	narodnjake. Vendar šo j°
ti poslednji bojkotirali, tako kot so bo'kotirali vše, kar je bilo naprednega*. K tej ugotovitvi pa I. R, dodaja na str. 330 še sledečo zanimivo in važno opombo:
«29. avgusta je neki dopisnik v Edinosti napadel Njivo in Višji kulturni svet v Trstu. Temu napadu je sledi) v 17. številki Njive odgovor. V enem od odstavkov tega odgovora je jasno obrazložen o stalisce	m delo	slovenskih	socialistov v	Julijski krasni	v prvem
letu italijanske okupacije. Odstavek se glasi:
«Da,	slovenski socialisti	smo, mi, ki	smo započeli z	vsem teto
delom, in poudarjamo še enkrat s ponosom: socialisti smo. In kot taki imamo jasno začrtano pot, in bogme, da bomo znali vztrajati na n ji.
Kdo	je pod	najtežjimi	razmerami započel oziroma	nadaljeval
na našem ozemlju kulturno delo med slovenskim narodom? " Slovenski socialisti! — Kdo ;e vsepovsod ustanavljal v teh raz-burkamh časih slovenska izobraževalna društva? — Slovenski s°". cialisti' — Kdo je širil slovensko knjigo med ljudstvom? — Slovenski socialisti! — Kdo je predaval v slovenskem jeziku med našim li", stvom, medtem ko je bilo druge strah spregovoriti slovensko besedo-
—	Slovenski socialisti! — Kdo je začel izdajati slovenski kultur"' vestnik? — Slovenski socialisti! — Kdo je v tem vestniku odločno zahteval šolske in druge pravice? — Slovenski socialisti! — Kdo Je šel v Rim zahtevat rešitev slovenskega šolskega vprašanja? " Slovenski socialisti! — Kdo je na prošnjo naših kmetov samih os*?! novil prepotrebno kmetsko-vrtnarsko zadrugo? — Slovenski socialisti-
—	Kdo je bil za vse to opljuvan — Slovenski socialisti!»)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ta 94-638 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ~ vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tisk* Trst H-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 32-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglaaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni z5(i. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi <0 *** beseda -r Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročalo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Publicitk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV KENKI) - Izdala tn tiska Zatožni.*'vo tržaškega tiska Trst