5 ü C / A L N A P í'] D A C. O Г, I K A
85
Proces supervizije v
stanovanjskih skupinah
Mladinskega doma
Maribor - od skupinske k
timski superviziji
Supervision process in
group home units of the
Youth Home Maribor -
from group to team
supervision
Franc Jerebi&
" Franc Jerebic,
soc. delavec,
vzgojitelj v
stanovanjski
skupini,
Mladinski dom
Maribor,
Letonijeva j,
2000 Maribor
Povzetek
V pedagoških poklicih je razmerje med vzgojiteljem, otro-
ki in mladostniki bistvena sestavina socialnopedagoškega
procesa in supervizija ima pri tem zelo pomembno vlogo.
Pedagogu je supervizija lahko spodbuda pri ravnanju v
poklicnem odnosu in spoznavanju samega sebe, podpora
ob obremenitvah, usmeritev/7r¿ odgovornem pedagoškem
delu. Glavni namen supervizije je v tem, da naredi delo
vzgojitelja z otroki in mladostniki čim bolj humano, ust-
varjalno in strokovno. V stanovanjskih skupinah v Mart-
86
s o C I Л L N Л l> E D Л G O G / K A
boru je supervizija del strokovnega koncepta že od vsega
začetka. V prispevku želim poudariti razvojni pregled su-
pervizijskega procesa, opredelitev tima in vlogo supervizi-
je v timskem delu.
Ključne besede: Stanovanjska skupina, otroci in mladost-
niki, vzgojitelj, supervizija, tim, timska supervizja.
Abstract
In educational professions the relationship between the ca-
re worker, children and adolescents is an essential consti-
tuent of the socio-pedagogical process in which supervisi-
on plays an important role. To the educator it can mean
encouragement in his/her actions in the professional rela-
tionship and in the process of learning about oneself, it can
mean support in his/her work load and direction in his/
her responsible pedagogical work. The main aim of su-
pej^ision is to make the work of the educator as humane,
creative and professional as possible. In group homes in
Maribor sup ei^ision has been part of the professional con-
cept from the very beginning. The article presents the deve-
lopmental survey of the supervision process, definition of
the team and the role of supervision in teamwork.
Key words: group home, children and youth, care worker,
supervision, team, team supervision.
1.	Uvod
V socialnopedagoški oskrbi otrok in mladostnikov se od poklicnih delavcev
zahteva vedno večja profesionalnost. Eden od elementov kakovostnega dela z
otroki in mladostniki v stanovanjskih skupinah je supervizija.
"Delavec na tem področju potrebuje poleg ustrezne strokovne izobrazbe tu-
di spremljajoče svetovanje - supervizijo. Ta je na vseh področjih našega dela
nepogrešljiva. Namen supervizije je spodbuditi strokovnjaka k temu, da bo svo-
je vsakodnevno delo z otroki in mladostniki učinkovito opravljal glede na njiho-
ve vsakodnevne potrebe" (Riehn, 1997, str. 61).
Prispevek zajema več kratkih sklopov, s katerimi je predstavljen supervizij-
ski proces v stanovanjskih skupinah v Mariboru. Navedena so nekatera teore-
tična izhodišča o timu in timski superviziji ter praktični prikaz dosedanjega po-
teka supervizija do sedaj v našem domu in v avtorjevi stanovanjski skupini.
2.	Potreba, praksa, zakonodaja
Hess opredeljuje supervizijo kot "inter])ersonalno interakcijo med supervi-
o C ¡ALNA l> l<: I) Л G O G I K Л
87
zantom in supervizorjem, katere poglavitni namen je, da snpervizant bolj kako-
vostno in učinkovito dela s klienti" (Robolt, 1995, str. 16).
Supervizija je bila pred dobrimi dvajsetimi leti na Zahodu "moda", danes pa
postaja, zaradi zapletenosti dela socialnopedagoške oskrbe z mladimi, "vedno
bolj potreba in sestavina tako rednega izobraževanja, kot nadaljnjega pokhcne-
ga spremljanja" (Robolt, 1995, str. 15).
"Supervizija je v socialnem in socialno - pedagoškem delu nujna, kajti prak-
tiki na tem polju so v svojih ravnanjih prepuščeni izbiri med razhčnimi inter-
vencijami in opcijami. Dejstvo, da so praktiki na teh področjih prepuščeni last-
nim izbiram, ter da morajo pogosto odločati ne le zase, ampak tudi za kliente,
povzroča posebne delovne pogoje, ki bi jih lahko imenovali kot stresne" (prav
tam, str. 15).
R prevodu Riehnove knjige "Socialnopedagoška oskrba otrok in mladostni-
kov v stanovanjskih skupinah" dodaja Mitja Rrajnčan pregled in strokovno mne-
nje stanovanjskih skupin v Sloveniji in pravi: "Na podlagi predstavljene organi-
ziranosti stanovanjskih skupin (stanovanjska skupina kot zaključena organiza-
cijska enota) je supervizijsko vodenje nujno vezano na strokovne time posame-
znih stanovanjskih enot. Vsaka stanovanjska skupina potrebuje svojega super-
vizorja" (Riehn, 1997, str. 27).
Supervizija se je razvijala zlasti na tistih področjih, "kjer so strokovni delavci
v tesnih odnosih z ljudmi in kjer je človeško - strokovni stik, ki medialno posre-
duje strokovna znanja z namenom suporta, vodenja, usmerjanja in različnih
socialnih intervencij" (Robolt, 1995, str. 16), kar je še posebej pomembno za
dinamiko dela v stanovanjskih skupinah.
Glede potrebe po superviziji Douganova pravi: "Supervizijo je potrebno uve-
sti predvsem pri tistih dehh, kjer je strokovnjakovo čustveno odzivanje na klien-
ta delovno orodje in delovno polje, predvsem pa na področju psihoterapije, vzgoj-
nega dela, dela v zavodih, kjer se z gojencem živi, v socialnem delu, kadar se
dela s skupinami klientov, ki potrebujejo specialno pomoč in še kje" (Dougan,
1997, str. 5). Stanovanjskih skupin v navedenem citatu Douganova sicer izrecno
ne omenja, toda implicitno so gotovo zajete v področju vzgojnega dela, oz. sku-
pinah, ki potrebujejo tovrstno pomoč.
"Rer mora stanovanjska sku])ina oziroma njen strokovni tim opravljati svoje
delo odgovorno, kreativno in avtonomno, bodo zastavljenim nalogam kos le ob
stalnem strokovnem in osebnostnem razvoju ter ob nenehnem razmišljanju in
razčlenjevanju svojega dela. R temu razvoju lahko prispeva supervizija... Tako
bo omogočeno profesionalno napredovanje in hkrati kakovostno opravljanje na
prvi pogled ])reprostega, v resnici pa zahtevnega, emocionalno napornega in
zapletenega dela z mladimi" (Skalar, 1995, str. 47).
V stanovanjskih skupinah v Mariboru je supervizija od svoje ustanovitve
dalje (1989) sestavni element strokovnega koncepta in eno od konceptualnih
izhodišč. V tej kratki zgodovini supervizije v naših stanovanjskih skupinah že-
lim podati še razvojni pregled supervizijskega dela, samo opredelitev do super-
vizije na podlagi izkustvenih modelov in sistemsko (ne)urejenost do pravice su-
pervizije v stanovanjskih skupinah.
88
s o C I Л L N Л P E D A G O G / K A
5. Supervizija kot sestavni element strokovnega
koncepta
E. Riehn (1997) daje superviziji pomeml)no mesto. V konceptu socialnope-
dagošl^e oslirl)e otroli in mladostniliov je su])ervizija nepogrešljiva. "Dejstvo je,
da lahlio skrl)nik vedenjsko izstopajočih, nevrotičnih ali motenih mladih ljudi v
pedagoškem vsakdanu skupine prehitro izgubi lasten čut za vrednote, če ostane
brez supervizorja in supervizije. To velja še posebej v primeru, če imamo opra-
viti z otroki in mladostniki, ki jih je treba oskrbovati v defektološko - terapevt-
skem smislu. Začetek na točki, kjer je mladostnik obstal, in sprejemanje njego-
vega vedenja lahko skrbnika čustveno močno obremenjuje. Zato potrebuje de-
lavec na tem področju poleg ustrezne strokovne izobrazbe tudi spremljajoče
svetovanje v obliki supervizije. Ta je na vseh področjih našega dela nepogrešlji-
va. Namen supervizije je spodbuditi strokovnjaka k temu, da bo svoje vsako-
dnevno delo z otroki in mladostniki učinkovito ojiravljal glede na njihove vsa-
kokratne potrebe" (Riehn, 1997, str. 61).
D. Brandon ima svojevrsten, enostaven in konkreten pogled na supervizijo.
"Proces, ki drži vse skupaj, vzdržuje in skrbi za osebje, se imenuje supervizija.
To bi morala biti prednostna naloga. Od vodilnih delavcev zahteva visoko razvi-
te spretnosti in sposobnosti vživljanja. Je odločilnega pomena pri usposablja-
nju, hkrati pa vzdržuje upravo v stiku z vsem, kar se dogaja v odnosih med oseb-
jem in stanovalci. Morali In predvsem izpostavljati pozitivno in ne pretirano os-
vetljevati negativnega. Proces supervizije je najučinkovitejši, ko se giblje od po-
zitivnega k negativnemu - od pohvale h kritiki.
Vsak pripravnik bi moral biti deležen najmanj polurne supervizije tedensko.
Le ta omogoča individualno komuniciranje v nasprotju s sestanki osebja, kjer to
poteka skupinsko. Supervizijsko srečanje je v jedru formalnega sistema pod])o-
re mlajših članov kolektiva. Supervizor bi moral že na začetku opredehti, kaj je
tisto, o čemer se želi pogovarjati, in vzpodbuditi drugega, da stori enako. Oba
udeleženca razgovora potrebujeta miren in udol^en prostor, kje ne bo vsakih pet
minut zvonil telefon" (Brandon, 1992, str. 41). Brandon samoumevno izhaja iz
tega, da je supervizja sestavni del koncepta, zato jo podrobno obravnava v tem
okviru.
4. Supervizija v konceptualnih izhodiščih
Mladinskega doma
Supervizijska srečanja so vsebinska in organizacijska oblika povezovanja v
stanovanjskih skupinah in med njimi. "Super^azija je kontinuirano sodelovanje
s strokovnjaki zunaj stanovalskih skupin kot didaktična in suportivna metoda
strokovnim delavcem na področju vzgojno izobraževalnega dela" (Statut Mla-
dinskega doma, str. 5).
V konceptualnih izhodiščih Mladinskega doma Maribor je opredeljeno, da
so vsi strokovni delavci, gospodinja ter ravnatelj vključeni vredno supervizijsko
obravnavo, ki jo izvajajo zunanji strokovni delavci.
Obrazložitev potrebe po superviziji je ravnateljica stanovanjskih skupin v
^S o C I Л L N A r K D Л G O G / K A
89
Mariboru opredelila takole: "Koncept dela in populacija otrok in mladostnikov
zahteva 24-urno navzočnost vzgojitelja v stanovanjski skupini vse leto, ne glede
na sobote, nedelje, praznike in počitnice. Sočasno pa vzgojitelj tudi prevzema
odgovornost za prostore, opremo in funkcije vseh ostahh strokovnih in tehničnih
delavcev v zavodih. Tako vsebinsko in organizacijsko zastavljeno delo pa samo
po sebi zahteva redno:
-	supervizijsko vodenje
-	permanentno izobraževanje
-	funkcionalno usposabljanje
-	nenehno spoznavanje samega sebe in osebnostno rast"(Tolar, 1991, str. 91).
Iz koncepta stanovanjske skupine v Gradcu navajam: "Pedagoško delo v sta-
novanjskih skupinah poteka v napetostnem polju različnih strategij ravnanja
vzgojiteljev/vzgojiteljic in nujnosti skupnega delovanja. Vsak vzgojitelj/vzgoji-
teljica je vpleten v posamezne odnose in skupinske procese z mladostniki. Pro-
blemi, ki izhajajo iz tega, zahtevajo poleg refleksije v timu še dodatno redno
su])ervizijo" (Aichinger in drugi, 1995, s 18).
5. Razvojni pregled oblik supervizijskega tretmana
a) Z dobro teorijo imamo več možnosti, da bomo dobro delali v praksi. Su-
pervizija naj bi bila, v večini stanovanjskih skupin tudi je, redna in stalna oblika
nege in pomoči strokovnjakom pri praktičnem delu. Douganova poudarja, da
ne gre pri superviziji za zgolj splošne vsebine. "Cilj supervizije je, da bi se oza-
vestile izvenzavestne vsebine, ki se ob delu sprožijo supervizantu, pridobivanje
občutka o lastni udeležbi pri opravljanju poklica, urjenju poklicne vloge in utr-
jevanje profesionalne identitete ter izobraževanje" (Dougan, 1997, str. 12).
Douganova loči v supervizijskem procesu več faz. V začetni fazi se supervi-
zor in supervizant spoznavata in vnašata v razmerje veliko - morda tudi nereal-
nih - pričakovanj, ki postanejo skozi proces dela v sujjerviziji realnejša. Nato
sledi pogumuejše spopadanje su])ervizanta s kontratransfernimi problemi. Po-
membno je, da postane supervizant v superviziji toliko avtonomen, da je zmo-
žen zavzeti samostojna strokovna stahšča in samostojno delovali, da postane
vse kritičnejši. Dobra supervizija je taka, da se supervizant v odnosu počuti toli-
ko varnega, da se upa soočiti z lastnimi kontratransfernimi vsebinami in ter
praktično preizkušati spoznanja o sebi, o svojem odnosu in doživljanju klienta.
Na ta način supervizant preverja lastne hipoteze, ki jih vnaša v prakso. V tej
fazi lahko doživlja supervizorja kot preveč subjektivnega in omejujočega. Su-
pervizant je v fazi osamosvajanja, individualizacije, v utrjevanju lastnega stila
dela, ki ga sedaj opravlja bolj ozaveščeno in mu je bolj jasno, kaj pomenijo kon-
tratransferni odzivi na klienta. S tem se začne ločevati od stila supervizorja in
identillkacije s supervizorjem ne potrebuje več tako nujno. Končno postane su-
регл1гап1 toliko izkušen in osebnostno zrel strokovnjak, da je zmožen delovati
razmeroma samostojno in bi lahko sam postal svetovalec ali supervizor. To pa
ne pomneni, da ne more ostati v sui)erviziji, ki končno postane zanj prostor,
znotraj katerega lahko izmenjuje s kolegom supervizorjem svoje izkušnje in
doživljanja ob otrocih in mladostnikih.
90
s o CIA L N Л l' E D A G O G I K A
Supervizijski proces je mogoče zaključiti pri enem supervizorju in razširiti
strokovno izkušenost z delom pri drugem supervizorju, individualno ali timsko.
Nove supervizijske izkušnje ne bo spremljala tolikšna negotovost in nerealna
pričakovanja kot pri prvi superviziji. Takrat bo snpervizant že sposoben part-
nerskega sodelovanja (Dougan, 1997, str. 12-13).
b) Od ustanovitve stanovanjskih skupin v Mariboru je bilo pedagoškim de-
lavcem omogočeno, da se vključujejo v supervizijski proces. V začetku je bila to
skupinska supervizija: vzgojitelji treh stanovanjskih skupin, ravnateljica in tri-
je supervizorji, kmalu samo dva. Supervizija je potekala v eni od stanovanjskih
skupin. Pozneje smo menjah prostor, supervizija je potekala v drugem okolju,
zunaj ustanove.
Prišlo je do spontane potrebe po menjavi prostora in brez udeležbe ravnate-
ljice. Navzoči smo bili vzgojitelji vseh treh stanovanjskih skupin ter dva super-
vizorja. V samem supervizijskem procesu ni bilo bistvenih sprememb, morda
majhen ali celo velik korak naprej. Posamezniki so postali bolj odprti, večkrat se
je čutilo, da določeni problemi ne zanimajo vseh supervizantov... vse bolj je po-
stajalo jasno, da ima skupinska supervizija sicer svoje prednosti, da pa je taka
skupina za intenzivnejši supervizijski tretman res prevelika. Če smo bili vsi, nas
je bilo štirinajst.
Spontano se je oblikovala potreba po superviziji članov kot tima - po timski
superviziji posamezne stanovanjske skupine. Pred tremi leti (94/95) smo se vzgo-
jitelji naše stanovanjske skupine odločih, da si izberemo svojega supervizorja.
Zamisel je podprlo tudi vodstvo. Tako smo enostavno prešh k timski superviziji.
6. Brez tima ni timske supervizije
Kratka in enostavna opredelitev tima se v Slovarju slovenskega knjižnega
jezika glasi takole: "Tim je skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna sku-
pina" (Bajee in dr., 1994, str. 1397). Rozman definira tim v stavku: "Skupina je
tim, če je delovanje članov skupine usmerjeno na določen cilj in če sodelujejo,
da bi dosegli cilj" (Rozman, 1993, str. 209). Brajša pa je strnil opredelitev tima v
nekaj besed: "Tim je oseba, sestavljena iz posameznikov" (Brajša, 1996, str. 125).
Pogoji za uspešno timsko delo so povezani z interpersonalno problematiko
tima, nadaljuje Brajša. To je problematika medosebne pripadnosti tima, njiho-
vega sodelovanja, odnosov, komunikacije, prilagajanja in doživljanja. "Namen
oblikovanja tima je, da se znanja sodelavcev z različnih področij pri reševanju
določenega problema združijo ob istem problemu. Namen timskega dela ni v
poenotenju stahšč članov tima, temveč v osvetlitvi problemov in upoštevanju
pogledov z različnih vidikov" (Rozman, 1993, str. 109).
Pri oblikovanju tima daje Rozman poudarek opredelitvi nalog, postavljanju
ciljev, velikosti tima in izbiri članov. Od pravilne opredelitve naloge in postav-
ljenih ciljev je velikokrat odлdsna koristnost in uporabnost rezultatov dela tima.
Podlaga za opredelitev naloge je določen problem. Naloge in cilji bodo dosegli
pravop mobilizacijsko moč, če jih bodo člani sprejeli za svoje in se z njimi stri-
njali. Zato isti avtor govori (prav tam, s. 210) o poisto\^etenju članov tima z nalo-
go in cilji. Za uspešnost tima je izredno pomembna pravilna izbira članov. Te-
meljni način dela članov tima je kooperativno sodelovanje.
.s o CIA L N A r /i D A G O G I K A
91
Menim, da elementi, ki jih naštevata Rozman in Brajša veljajo v celoti tudi za
vzgojiteljski tim v stanovanjskih skupinah. Glede na svoje izkušnje, lahko ele-
mente tima, kot jih пал^аја1а omenjena avtorja, v celoti potrdim. Ni dvoma, da je
tudi uspešnost tima v stanovanjskih skupinah odvisna od pravilne izbire in od
stalnega supemzijskega spremljanja članov tima pri njihovem delu.
7. Vloga supervizije v strokovnem timu v
stanovanjskih skupinah
Strokovni tim (ravno tako tudi delo) v stanovanjskih skupinah je interdisci-
plinarno sestavljen, kar daje socialnopedagoški oskrbi otrok in mladostnikov
pomembno mesto.
Roboltova navaja nekaj avtorjev, ko govori o superviziji strokovnega tima
(Robolt, 1995, str. 27 - 52). "Francis in Young opredeljujeta tim kot skupino ljudi,
ki usmerja svojo delovno energijo v doseganje skupnih ciljev, pri čemer delajo
člani tima z zadovoljstvom in je rezultat njihovega dela visoko kakovosten."
V	tej opredelitvi se pojavi nov element - zadovoljstvo, ki v že navedenih defi-
nicijah ni bil omenjen, je pa še kako pomemben, zato ga posebej poudarjam.
Po mnenju Hečeve (prav tam) mora tim zadovoljevati naslednje pogoje:
-	kontinuirana interakcija znotraj male skupine ljudi,
-	skupina dela skupaj dalj časa,
-	skupno delo poteka v medsebojni povezanosti in soodvisnosti.
Rrueger meni, da je za učinkovito delovanje timov potreben proces, ki vodi
do zadovoljive komunikcije znotraj tima, sposobnosti tima, da sklepa kompro-
mise, da so člani med sabo konstruktivno kritični.
Roboltova nadaljuje: zaključki različnih študij o optimalnem delovanju ti-
mov na področju socialnopedagoškega, psihološkega in terapevtskega dela pra-
vijo, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji, če želimo , da bo delo timov
optimalno:
-	osnova za timsko delo naj bo pisno dogovorjen okvir programa, vrednot in
strokovne filozofije, ki člane zavezuje;
-	cilji in temeljne metode timskega dela naj bodo opredeljeni tako, da je
mogoče njihovo doseganje tudi evalvirati;
-	člani tima morajo sodelovati pri procesih odločanja enakovredno, odnosi
med njimi naj bodo horizontalni.
V	teh timih je večkrat pozornost udeležencev premalo usmerjena na njihove
medsebojne interakcije in skupinske procese. Motnje se mnogokrat nivehzirajo
na "osebne konflikte" znotraj tima. Supervizija, zasnovana kot podpora timu, ki
evaluira metode in strategije dela, se tako kaže kot metoda, ki bi lahko zapolnila
to pomanjkljivo pozornost.
Delovni tim mora biti v procesu svojega dela usmerjen vsaj na tri nivoje:
-	тл^о posameznika v timu,
-	nivo procesov v timu,
-	nivo namena.
Pe>Tie in Scott menita, da mora vsak tim razviti lastno supervizijsko shemo
92
s o C ¡ALNA r E D A G O G / K A
in metodo, Iii je lahl^o Icomiiinacija individualne in timske supervizije, hkrati pa
vključena v druga strokovna srečanja.
Več avtorjev se zavzema za takšno obliko supervizije timov na področju soci-
alnopedagoškega dela, ki bo vsebovalo tako edukativne, kot suportivne in usmer-
jevalne funkcije.
Usmerjevalna funkcija supervizije tima je zlasti v tem, da skrbi, da bodo do-
govori izpeljani, da bodo vloge opredeljene in odgovornosti razjasnjene. Super-
vizija evaluira učinkovitost opravljenega dela, hkrati pa je usmerjena tudi v de-
tekcijo in zmanjševanje stresa ter razvoj in integracijo tima.
Edukativna funkcija pomeni vztrajanje na poklicnem razvoju z zviševanjem
spretnosti, znanj. Hkrati pomeni tudi pomoč pri ozaveščanju osebnih karakteri-
stik strokovnega delavca, značilnosti njegovih akcij in reakcij, odnosov z otroki
in mladostniki in kolegi.
Funkcija podpore je usmerjena predvsem v evaluacijo napredovanja, po-
moč pri premagovanju stresa in pomoč pri sprejemanju odgovornosti.
Supervizija lahko nedvomno veliko pomaga vsakemu strokovnemu delavcu,
če je pripravljen upoštevati vso njeno razsežnost, vse njene elemente. V tem
smislu ranvo tako lahko veliko pripomore k boljšemu delovanju strokovnih ti-
mov.
8. Opredelitev do supervizije na podlagi
izkustvenih modelov
Prehojena pot supervizije v Mladinskem domu Maribor - od skupinske k tim-
ski - ni nujno, da je običajna in tako dolga. Neizogibno pa je, da je treba "abece-
do" supervizije dobro spoznati in nato graditi naprej. Prva leta supervizije lahko
opredehm kot nekakšno temeljno iskanje v supervizijskem procesu. R lažji in
hitrejši opredelitvi supervizije je zadnja leta veliko pripomogla vsakemu doseg-
ljiva literatura, seminarji, študij socialne pedagogike...
Skupinska supervizija ima svoje prednosti: mreža socialnega učenja in med-
sebojne podpore je večja kot v timski oziroma individualni superviziji. Pomanj-
kljivost skupinske supervizije pa je, da je refleksija dinamike posameznih odno-
sov med strokovnimi delavci in klienti manj intenzivna (Robolt, 1992, str. 41).
Vzgojitelji naše stanovanjske skupine smo se odločili za timsko supervizijo
zaradi nezadovoljstva v skupinski superviziji in zaradi potrebe in želje, da bi od
supervizije in supervizorja več pridobili, da bi tako bili osebno in strokovno še
bolj kos zastavljenim nalogam. Nismo iskali nekih teoretičnih razlogov za ta
korak. Čutih smo nepovezanost, ne toliko z vsemi člani, ampak z določenimi
problemi; posamezna vprašanja se nas niso dotaknila. Ostali dve skupini sta si
izbrali skupnega supervizorja. Nova, četrta stanovanjska skupina, ima tudi svo-
jega supervizorja. Proces supervizijskega dela v ustanovi, ki je organizirana v
stanovanjske skupine, je v posameznih stanovanjskih skupinah pokazal potre-
bo po superviziji strokovnega tima. Praksa in trend oziroma naše izkušnje vodi-
jo k timski superviziji. Danes lahko na osnovi prehojene poti rečemo, da ima
timska supervizija svoje pomembno mesto v stanovanjski skupini.
Timska supervizija ali "supervizija tima pomeni srečevanje strokovnih delav-
.s o CIA L N A P E D A G O G / K A
93
cev, ki skupaj delajo (v šoli, vzgojni, socialni ali zdravstveni ustanovi), ki
na svojih srečanjih (praviloma s supenizorjem, ki ni iz iste ustanove)
evalvirajo načine in poti svojega dela, zlasti tiste, kjer nastajajo proble-
mi" (Robolt, 1995, str. 18).
Prehod od skupinske k timski superviziji je nastal naenkrat: predlog,
povabilo, realizacija - prvo srečanje, sklenitev pogodbe za eno leto ... Ni
šlo vse tako gladko. Začeli smo sicer hitro, vendar je sam supervizijski
proces potekal previdno in počasi.
V	prvi fazi smo na superviziji dali poudarek delovnemu mestu, oziro-
ma usmerjenosti na posameznika, na opravljanje njegovega dela, na sub-
jekti\Tio doživljanje obremenitev vzgojiteljevega dela (stresne situacije...).
Izkušnje skupinske supervizije so pustile svoje sledi. Skoraj celo leto
smo porabili za prebijanje odporov. Glavna oblika odpora se je kazala v
tem, da je pogovor zelo hitro zašel na splošne težave stanovanjske skupi-
ne, kot npr. težavnost otrok in mladostnikov, premalo časa za individual-
no delo s posamezniki itd., ne pa na oselmo doživljanje.
V	naslednji fazi smo šli na konkreten načrt, ki je zajemal:
a)	individualni nivo
-	ozaveščanje kritične faze v delu (odpori, pozabe...)
-	verbalizirabnje težav in njihovo čustveno ovrednotenje
-	raziskovanje možnih smeri reševanja problemov in težav (kaj spre-
jeti, kaj spreminjati...).
b)	nivo sku])ine
-	podoživljanje sebe in drugih članov skupine v časovnem pregledu
-	sprejemanje dajanje povratnih informacij (verbalni in neverbalni
nivo sporočil)
-izražanje podpore, energiziranje skupine
-	jasno oblikovanje dogovorov.
"Vsak tim mora razviti lastno supervizijsko shemo in metodo, ki je
lahko kombinacija individualne in timske supervizije, hkrati pa integri-
rana v druga strokovna srečanja (organizacijski sestanki, ipd.)" (Robolt,
1995, str. 29).
Supervizija našega tima počasi dobiva svoje mesto in težo pri social-
nopedagoški oskrbi otrok in mladostnikov v stanovanjski skupini. Oseb-
no mishm, da člani Uma vedno bolj postajamo tim. Morda smo na nivoju
skupine nekohko naprej kot pri razreševanju individualnih stresnih de-
javnikov. Supervizijski proces teče dalje.
9. Sistemska (ne)urejenost do pravice
supervizije v stanovanjskih skupinah
Supervizija v stanovanjskih skupinah je dejstvo. Toda nesoglasje na-
stane že ob financiranju supervizorja glede na število pedagoških delav-
cev, kakor to določajo zavodski normativi. V normativih ni upošteлvan orga-
94
s o C ¡ALNA P E D A (1 O G / K A
nizacijsko vsebinski vidik ustanove in potrei)no se je znajti (Kiehn, 1997, str. 61
-62).
Douganova pravi: "Dolere pogoje za supervizijo l)i morala zagotoviti že drža-
va, ki ustanavlja institucije za pomoč ogroženim delom populacije, predvsem pa
za delo z otroki in mladostniki" (Dougan, 1997, str. 13).
Očitno je, da "državni mlini" meljejo počasi in prepočasi... Mi pa mislimo,
da je delo in življenje v stanovanjskih skupinah in vse, kar je s tem povezano,
tudi supervizija, realnost, ki jo je potrebno sprejeti in razvijati dalje.
10. Zaključek
Na koncu ne navajam posebnih ugotoлqtevin ne dajem nekih novih smernic
za timsko suprevizijo, ampak citiram "spoznanja" Bojana Dekleve, pridobljena
ob analizi devetih primerov supervizije v izvendružinski vzgoji (Dekleva, 1995,
str. 12).
"'Recept za uspešno timsko supervizijo:
-	dobro izhodiščno znanje in usposobljenost delavcev,
-	njihovo prostovoljno in motivirano sodelovanje s supervizorjem, ki si ga
sami izberejo,
-	v okviru "dobre" organizacije, z ustreznim vodstvom, pozitivno socialno
klimo, jasnimi pravili in odprto komunikacijo,
-	fleksibilnost supervizije, ol) uporabi eklektičnega pristopa,
-	rednost supervizijskih srečanj,
-	dober supervizor ali supervizorka (zadnjo alinejo je Dekleva dal v o])ombo,
kot vprašanje, prepričan pa sem, da je eden od pomembnejših elementov su-
pervizije! - op. ал^1огја)."
Menim, da so navedeni "recepti" bistveni elementi za vsako timsko supervi-
zijo.
Literatura
Aichinger, J., in drugi (1995j, Sozialpaedagogische Wohnungemeinschafl,
Durchfuehrungskonzept, (neobjavljeno gradivo). Graz.
Bajee, A. in drugi (1994), Slovar Slovenskega knjižnega jezika . Ljubljana:
CZ.
Brajša, R (1996), Sedem skrivnosti uspešnega managementa. Ljubljana: Go-
spodarski vestnik.
Brandon, D. in A. (1992), Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi ,s
posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo in Pedagoška fa-
kulteta.
Dekleva, B. (1995), Supervizija v izvendružinski vzgoji. Ljubljana: Inštitut za
kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dougan, K. (1997), Konzultacija in supervizija v poklicni pomoči (zapiski iz
predavanja na seminarju: Supervizija v stanovanjskih skupinah. Bled).
Hanekamp, H. J. W. (1994), Intervizija. Ptički brez gnezda, št. 33, s. 63-66.
o C I Л L N Л P E D Л G O G / K A
9S
Kiehn, E. (1997X Socialnopedagoška oskrba otrok in mladostnikov v
stanovanjskih skupinah. Ljul)ljana: samozaložl)a.
Rol)olt A. (1992), Supemzija - možnost in potreba na področju social-
no pedagoškega dela. Iskanja, št. 12,1992, str. 56 - 45.
Robolt, A. (1994j, Supervizija - pomoč pri razvoju poklicne identitete in
kompetence. V: Didaktični vidiki supervizije. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo in šport, 1994, str. 25 - 57.
Konceptualna izhodišča Mladinskega doma Maribor (tipkopis) (1995).
Maribor: Mladinski dom Maribor.
Rozman, R. (1995), Management. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Skalar, V. (1995), Okvirni vzgojni program za delo v vzgojnih zavodih,
stanovanjskih skupinah, mladinskih skupinah in prevzgojnem domu. Ljub-
ljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Supervizija na področju socialnega dela (1997), Socialni izziv, št. 6.
Statut mladinskega doma Maribor (tipkopis) 1995. Maril)or: Mladin-
ski dom Maribor.
Škoflek, I. in drugi	Didaktični vidiki supervizije. Ljubljana: Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Tolar, ,1. (1991), Delovanje Mladinskega doma "Tone Rozel" po pre-
novi. N: Drugačni otroci, drugačne metode. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo in šport, str. 89 - 92.
Žorga, S. (1994), Model supervizije na področju pedagoških dejavno-
sti. Psihološka obzorja, št. 5-4, str. 157 - 169.