Iz hAjn vsak četrtek Cona mu je .1 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, /.a Ameriko in drugo tujo države o K.) — Posa1ne7.no številko ro prodajajo ■■■— i-o 10 vinarjev. ————
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina. reklamacije in in-Borati pa: Upravništvu .Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulioa.—
-*
V Ljubljani, dne 6. aprila 1916.
Leto XXIX.
Kmet, ki dolgove plačuje.
Zabavljanje proti kmečkemu stanu ne-če utihniti, Kdor vidi samo višje cene ! metkih pridelkov, ne bo nikoli prišel do pravične sodbe in tudi ne bo mogel najti pota, po katerem bi se zavrla neznosna draginja. Že neštetokrat se je povedalo in zapisalo, da so stroški za obdelovanje silno poskočili, in da se seveda to pozna tudi pri pridelku na ceni. Te dni smo brali v glasilu nemške socialne demokracije »Ar-beiter-Zeitung« na Dunaju, ki najbolj slepo maha ir udriha po kmečkem oderuštvu, zelo zanimiv odstavek. Pisano je bilo namreč tam na vso moč ganljivo, kako se je pri listu vse podražilo: papir, črnilo, stroji, delavci, in da je zavoljo tega treba naročnino zvišati. Kar je za enega prav, bi mori lo biti tudi za drugega!
O tem se ni treba niti razgovarjati s pametnim človekom; le par reči, ki niso tako znane, pripomnimo k temu. Prva je ta, da visoke cene kmečkih pridelkov splošno ne pridejo kmetu na korist, ker blaga navadno že nima, ko stopijo v veljavo. Seno in krompir je na primer kmet pri nas večinoma prodal, ko je bila cena krog 8 kron; zdaj, ko gre kvišku domala za dvakrat več (v mnogih slučajih tudi višje), nima kmet splošno že nič več oddati; kar bi oddal, bi šlo na škodo njegovega lastnega gospodarstva. Druga reč je pa ogromna razlika med cenami za ravno tisto blago "a kmetovo škodo. Koruze ne sme krmiti; kar mu je preostaja preko do grama določene lastne potrebe, jo mora oddati žitnemu uradu po 27 K 100 kil. Skvarjena ko-tuza, ki mu pride z Ogrskega in Rumunije, ča Pa stane, če je sploh tako srečen, da jo "obiti more, najmanj po 64 kron. Za zdrav ječmen, ki ga odda, dobi krog 30 K za 100 *'l; za skvatjen krmilni ječmen pa mora
dati krog 80 K. Vse te reči kažejo, da morajo biti napake še drugje, ne samo v kmetovi samogoltnosti.
Toda recimo po pravici: Delavcu, ki se krega nad draginjo, in udari pri tem nekoliko čez žnoro, še ne zamerimo; revež je in težka mu prede. Če si torej izkuša olajšati svoje skrbi s tem, da malo poza-bavlja, ni to še nič tako hudega. Druga je pa s tisto gospodo, ki si v sedanjih časih od države z dobavljanjem vojaštvu in s trgovino sploh dobiva ogromne dobičke. Če ta s kolom maha nad kmetom, tega ne moremo odobravati. Dunajski dnevnik, ki je glasilo velikih bank in kapitalistov, ki je Rotšildu v sorodu po krvi in po duhu, se imenuje »Neue Freie Presse«. V njem so čitali nedavno, naj država ne prezre, koliko je pridobil kmečki stan v sedanji vojski, češ da se to vidi iz naraščajočih vlog po kmečkih hranilnicah in posojilnicah, in pa iz tega, ker kmetje zdaj dolgove plačujejo. Za glavo se mora prijeti pošten človek, kako je mogoče, da tako pristranska in škodoželjna pisava zagleda beli dan, in sicer v listu, kjer beremo zdaj dan za dnem, kake neverjetno visoke dobičke izplačujejo letos banke in razna tovarniška podjetja svojim delničarjem, ki niso zanje mignili niti z mezincem, marveč katere vse so jim zaslužili drugi.
Izlepa nobena reč ni za splošnost (ne rečemo za kmeta, ki se je že vsega navadil) bolj potrebna, kakor razdolženje kmečkih posestev. Kje je pa vzrok, da naše kmetijstvo ni na tisti stopnji, na kateri bi moglo biti? Kje je vzrok, da tako zaostajamo za Nemci? Kje je vzrok, da moramo sedaj na grame meriti posamezniku žito in moko? Poleg tega, da manjka izobrazbe, je takorekoč edina ovira, da nima kmet potrebnega kapitala za gospodarski napredek. Pravzaprav ima tudi pomanjkanje izobrazbe v tem svoj vzrok. Zakaj je pa le neznatno številce kmečkih fantov tako srečnih, da si more privoščiti nekaj stro-
kovne izobrazbe? Šole stanejo časa in denarja, in čas je za kmeta tudi denar. Kmet^ ki mora delati samo za druge, ki se mora truditi v prvi vrsti za to, da plača obresti od dolgov, in si tako ohrani skromen ko>-tiček, ki je sicer samo po imenu njegov, ki ga pa vendaT ljubi iz celega srca, ne more misliti na svojo in svojih otrok strokovno izobrazbo in ne more zalagati denarja v stroje, gnojila, drenažo, popravo hleva in druge take reči zato, ker ga nima; dolgov pa delati ne more, ker mu velikrat že nihče več ne bi posodil, in ker jih ima že tako preveč.
S koncem leta 1899. imamo zadnjo uradno štetev o vknjiženih dolgovih. Teh! je bilo pretežno na kmečkih posestvih' (brez veleposestev) v naši državi okroglo 5650 milijonov kron; veleposestva, ki so vpisana v deželni deski in ne v zemljiški knjigi, so imela pa 1137 milijonov vknjiže-nega dolga. Vknjiženega, pravimo! Koliko je na kmečkih posestvih nevknjiženega, se sploh ne da niti približno povedati. Toda že za vknjiženi dolg, če ga računamo samo po 4 in pol odstotka in pol odstotka za odplačevanje dolga, je moralo kmečko prebivalstvo pridelati več nego za 284 milijonov kron vrednosti, potem je šele prišel kmet s svojo družino na vrsto. Nekoliko se je morda zadnja leta, ko je živina prišla nekam k ceni, izboljšalo, vendar je bilo to izboljšanje samo kaplja v morje. Zlasti so pa mnogo pomagale kmečke hranilnice in posojilnice, ki so precej ustavile prisilno prodajo kmečkih posestev. Od leta 1892— 1899 se je v deželah, ki imajo urejeno zemljiško knjigo (Gor. in Dol. Avstrija, Solno-, graška, Štajerska, Koroška, Kranjska, Češka, Moravska in Šlezija) prisilno prodalo 50.656 posestev. Kmečka posestva so šla iz rok v roke in kako je mogoče pri takih razmerah misliti na kak gospodarski napredek, ne vemo.
Prvi pogoj za gospodarski napredek, prva stopnja do tega, da bomo imcii doma
dovolj živeža in poceni, je razdolženje kmečkega stanu. Kako naj torej rečemo kapitalistu, ki raz svojo nabasano vrečo s prstom kaže davkarju kmeta, ki zdaj varčuje in dela, da bi se rešil dolgov?
Pregled po svetu.
Vprašanje nuncija na Dunaju. Odkar je bil dunajski papežev zastopnik imenovan kardinalom, se po katoliških listih čedalje glasneje oglašajo zahteve, da mora zastopnik cerkvenega poglavarja docela umevati jezik okrožja, ki v njem deluje. Pri nas bi torej moral znati ne le nemški in madjarski, marveč tudi en slovanski jezik. Seveda bi moral radi nepristranosti pripadati kaki bližnji državi, morda Švici ali Nemčiji.
Odstopil je ruski vojni minister Polivanov. Pravijo, da se je moral umakniti, ker nova ruška ofenziva ni uspela in ni bil zmožen izuriti ter izrabiti rezerve. Njegov naslednik ie general pehote Šuvajev,- ki se je boril vedno proti krivičnnžem in goljufom ter je mož čistih rok.
Nemčije se boje. »Stampa« pripoveduje, da jc konenoveljavno določeno, tla Italija Nemčiji vojske ne bo napovedala.
Miroviie govorice V Parizu. Barcelonski listi pišejft z 6iiifahi: na trdovratno sc ponavljajoče govorice v Parizu, da se sklene meseca majnika premirje, poleti pa mir.
Konferenca v Parizu. Uspehe posvetovanj ciitciitinih zastopnikov skušajo javnosti prikriti. Ve se pa, da so modrovati c vojnih sredstvih in skupnem ravnanju, da bi mogli doseči kaj uspehov. Cadorna se je mudil nazaj-grede rut francoski fronti. — Posvetovanja niso in nc bodo imela drugega jtamena, kakor dati ljudem nekaj novega upanja in potrpežljivosti, kajti inano je, da se osobito delavstvo na Angleškem in Francoskem odločno oglaša za mir. ■— Poudarjamo tudi še enkrat, da se za to navidezno slogo skriva medsebojna nesloga.
Romunija in ententa. Nedavno je ruski poslanik Poklcwski v imenu en-tente sporočil romunski vladi željo, naj bi se takoj ustavil izvoz žita v osrednji državi; Romunija ne bi smela dobivati ogrskega premoga, zato ga ji hoče dajati Rusija. Te in šc razne druge predloge je romunski ministrski sklep v polnem obsegu odklonil.
Portugalske čete za Solun. Ententa je obvestila Grčijo, da se bodo vkrat-kem izkrcale v Solunu portugalske čete. Grška vlada je seveda resno ugovarjala.
Španija ne poseže vmes. Španski ministrski predsednik Romanones je na nekem shodu zatrjeval, da ostane Španija nevtralna do konca; Romanones sodi, da bo kmalu mir sklenjen.
2i
Tudi na Holandskem se nekaj pripravlja. Čuje se, da zahteva Anglija prehod preko Holandske, ki pa hoče varovati strogo nevtralnost; zato kliče vojake pod orožje.
Delavski nemiri na Angleškem vznemirjajo ondotno vlado. Upor v državnih delavnicah je dobil resen značaj. Ropot je nastal zaradi nadurnega dela in pa zato, ker so v nekatere delavnice in ladjedelnice sprejeli neizuče-ne in napol izučene delavce.
Oblegovalno stanje so proglasili v Dublinu in v sosednjih pristaniščih zaradi delavskih nemirov. V Dublin so morali poslati dva angleška polka vojakov; delo v pristaniščih popolnoma počiva.
Amerika odrezana od Evrope. Nedavno je bilo Citati, da je od sedmero kabljev, ki služijo brzojavni pošti med Evropo in Ameriko, pet prerezanih in nerabnih. Zadnje novice pa pravijo, da so pokvarjeni in odrezani sploh vsi kablji.
Svetovna vojska.
0(1 goriškega obmostja do morja bojno divjanje. — Italijani nad Postojno. — ltuska ofenziva strta. Izgube na ruski strani v dneli od 1. do 28. marca do 140.000 mož. — Hindcnburga zopet slave kot zmagalca. — Na francoskem bojišču neprestano grmi. —- Klešče okrog Verduna. — Dva zračna napada nemških Zeppelinov na London iu angleško obalo. — 800 bomb na Solun.
VOJSKA Z ITALIJO.
Od goriškega obmostja —• do morja. V
dneh od 5. in 27. marca so bili na ozemlju pred Gorico in tja doli proti jugu hudi nastopi. Deloval je obojestranski artiljerijski ogenj s posebno silo. Italijani so skušali napadati pri Sv. Martinu, na severnem robu gore Sv. Mihaela, vzhodno od teh in v odseku Doberdobske planote. Lahi dovažajo novo pomoč, kar so naši letalci hitro opazili ter z uspehom obstreljevali oddelke benečanskih železnic. — Hudo so bombardirali Italijani Doberdobsko planoto zlasti v noči 28. marca. 29. marca so pri goriškem obmostju nastopile na obeh straneh močne sile; naše čete so ujele tam 350 Lahov.
V odseku Plocken so se izjalovili vsi sovražni napadi. Pred bojno črto koroškega lovskega bataljona št. 8, je obležalo 500 mrtvih Lahov. Večkratni novi laški napadi s svežimi četami, ki so imele nalogo iztrgati našim izgubljeno višinsko postojanko vzhodno od prelaza Plocken, so se razpršili brez uspeha za Italijane.
Sovražni letalci nad Postojno. Uradno se poroča: V nedeljo zjutraj so metali laški letalci bombe na Postojno. Ubita sta dva moža, več jih je ranjenih. — Iz voino-tiskovnega urada naznanjajo:
V petek so krožili nad Postojno trije laški letalci, katere so ;?a kmalu pregnali naši streli. En letalec je bil sličen onemu, ki je ob laškem poletu nad Ljubljano opoldne krožil nad Ljubljano. V nedeljo okolu y28. ure zjutraj je priplulo nad Postojno pet laških letalcev, ki so vrgli okolu 17 bomb. Na nekem vrtu sta bila ubita dva vojaka od godbe, nekaj ranjenih. Nad Postojno so laški letalci krožili eno uro. Poslopij niso poškodovali.
Kakor se govori, so naši enega laškega letalca na povratku izstrelili iz zraka.
Prizor z goriškega bojišča. Očividec iz Gorice opisuje bojni spopad, kakršen je bil pri Gorici prejšnji ponedeljek. »Ta dan je bilo lepo vreme, zato je pričela naša vrla artiljerija grozno razbijati laške pozicije. Grmelo je in treskalo, kakor da ima biti sodni dan, vmes so pokale sovražne granate; bilo je nekaj naravnost groznega. Potem se je razvil napad na črti goriškega mostišča in zvečer so prasketale puške in ragljale strojnice, da se je pokanje držalo kar skupaj. Reflektorji so se križali, raz-svetljevalne rakete so švigale v zrak, ročne granate so pokale, mine bobnele in vrhu vsega še grom topov. Bil je hud večer. Po goriških cestah so ropotale slabo merjene laške kroglicc, da skoro ni bilo varno stopiti izpod strehe. In več ali manj je trajal ta ogenj in ta . grozni nemir celo noč.« Dekan iz Št. Petra pri Gorici pripoveduje: »Dobil sem piruhe. Poslal mi jih je Cadorna. Na vsaki strani hiše sta sc zarila dva globoko v ze:nljo. Enega smo izkopali; prodrl je štiri metre globoko in v zemlji razpočil ter je napravil prostorno kambrico za velikega moža. Tretji se je zaril pod sosedovo hišo, ki meji na vrt. Pa je bilo res hudo tisti dan. Moia klet še ni videla toliko gostov obenem, kot tisti večer. Bilo nas je petdeset. Tudi stole smo topol prinesli, a ostali so posedli po tramovih, ki žalujejo za sladkim bremenom vinskih posod. Ostal sem v družbi le eno uro, potem pa sem se izročil Previdnosti božji in Materi božji ter šel molit in počivat. Mnogi so prenočili v kleti in skupno večerno molitev istotam opravili,«
VOJSKA Z RUSI.
Sveže čete pri Podstavem. Rusi so postavili v boj proti nemškim četam novo-izvežbane vojake. Vsi naskoki ruskih sil pri Podstavem so se zrušili ob vztrajnosti nemškega saarbiickenškega zbora. Dve ruski diviziji sta onemogli ob neupogljivem zidu brandenburških in ha-noverskih junakov.
Pri Stripi., Severovzhodno od izliva Stripe so se Rusi zastonj prizadevali, dal bi prodrli v nočnih napadih. Naleteli so na naše mine, ki sc izredno dobro učinkovale. Živahno topovsko bojevanje je bilo na besarabski bojni črti in pri Oliki. Zmehčana zemlja pa ovira, da se ne razvijejo večji boji.
Na besarabski fronti so se nadaljevali boji z močnim topniškim ognjem. Naši so obdržali vse postojanke. »Universul« poroča, da so napadale tudi naše čete in da so Rusi s skrajno silo vztrajali.
Ruska ofenziva okoli Dvinska. W 17. marca dalje na tej fronti skoraj ni bilo dne brez večjih bojev. Rusi so spravili na
to ozemlje 60 pehotnih divizij. Izgube na ruski strani utegnejo presegati 80.000 mož na 120 km dolgi fronti,
Olenziva ponehala. Švicarski časopisi so objavili novico, da se je ruska ofenziva zopet skrhala, in da ni moč nadaljevali bojev zaradi tajanja snega.
Rusko uradno poročilo. Nedavno so naši listi objavljali, da so severno od Bojane Rusi nameravali napasti na ta način, da so poprej razstrelili veliko min, a so se vse razletele pred našimi zakopi. Čujmo, kako znajo poročati Rusi:
Galicija. Severno od Bojana smo hkrati razstrelili 13 min; nato je naša pehota v navalu udrla preko dveh vrst sovražnih jarkov. Preživele branilce razstreljenih zakopov smo z ročnimi granatami pobili. Ujeli smo 1 kadeta in 152 vojakov ler zaplenili 2 strojnici, 1 metalec min, 1
Drzno podjetje imenujejo strokovnjaki zadnjo rusko ofenzivo. Rusi so morali namreč pričakovati, da se na pomlad sneg taja in da ni varno, spuščati se v večja podjetja. Toda zavezniška vzajemnost in pritisk od zahoda jih je gnal v napad, da bi tako olajšali delo Francozom pri Verdunu. Rusi se zdaj izgovarjajo, da so morali prenehati, ker jih ovira sneg, močvirje, mokra in blatna pota itd. Toda ofenziva se ni zlomila samo v blatnem močvirju, marveč v lužah krvi in ogromnih izgub.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Klešče za Verdun. Nepristranski opazovalci položaja pri Verdunu pravijo: Priznati sc mora, da Nemci zmirom bolj zaključujejo obroč okoli Verduna. Kdaj se jim posreči, da stisnejo klešče, se ne more prorokovati.
Zahvala vojakov po bitki.
žaromet in 1 metalec bomb, dalje veliko množino patron in 5 topov. Te smo pa po boju morali pokvariti, ker jih nismo mogli vzeti s seboj. Kljub temu," da je vreme na celi fronti zelo neugodno in trenske razbere izredno težavne, izvedejo naše požrtvovalne čete vse, kar se jim ukaže.«
Sedanja ruska ofenziva — zlomljena, ' navalom 500.000 mož in z uporabo ogromne množine streliva so ruske čete zapo-čele sedanjo ofenzivo, ki pa se o nji sme reči, da je bila. Dnevi od 1. do 28. marca so bili sicer hudi, a bolj še za rusko armado, kakor za nemško vojaštvo. Listi pišejo ;>0 pravici o velikem Hindenburgovem »spehu, kajti Rusi so za časa teh napadov 'zgubili po splošni sodbi do 140.000 mož.
Ni dneva brez napredka. Dne 28.
marca so nemške čete severno od Ma-lancourta (na levem bregu Moze) zasedle francoske postojanke v širini 2000 metrov. Ujele so 486 mož in 12 častnikov, 1 top in 4 strojne puške. Dognalo sc je, da so Francozi pripeljali na bojišče dve novi diviziji. — Dne 29. marca so se lotili Francozi, da bi z močnim topovskim ognjem zopet osvojili gozdne postojanke severno od Avocourt. Razvili so se trdovratni spopadi, ki so trajali v temno noč; končali so se s tem, da so se morali Francozi umakniti. — Civilno prebivalstvo v -okolišču Verduna je moralo zapustiti vse kraje v obsegu 50 km.
Zahodno od Moze so nemške čete z naskokom vzele vas Malancourt in sosednje francoske obrambne postojanke; ujetih je bilo pri tej priliki 322 mož in 6 častnikov.
Krvav spopad pri vasi Vaux. Na vzhodnem bregu Moze so se polastile nemške čete 31. marca po skrbni predpripravi sovražnih obrambnih in krilnih naprav severnozahodno in zahodno od vasi Vaux. Ko se je v tem odseku dvignil francoski ogenj proti iutru do največje sile, mu je sledil pričakovani napad, ki se je popolnoma zrušil v ognju nemških strojnic in v zapiralnem ognju topništva. Ne glede na zelo težke krvave izgube je moral pustiti sovražnik v nemških rokah 720 mož in 1Q častnikov.
številni boji v zraku. Nenavadno pogostni so postali na francoskem bojišču zračni boji. Nemški letalci so premagali in zbili 9 sovražnih aeroplanov na tla.
DVA ZRAČNA NAPADA NA ANGLEŠKO.
Poročilo nemške mornarice.
Rerlin, 1. aprila. (Kor. ur.) Ponoči od 31. marca na 1. april je napadlo brodovje mornariških zrakoplovov London in kraje angleške južnovzhodne obali. Uspešno so obmetavali z bombami City (središče mesta) med Londonom in mostom čez Dover, londonske ladjedelnice, severnozahodni del Londona s svojimi taborišči čet, tvornišk«, naprave pri Eihfildu in tvornice razstrelil pri Waltham Abbey, severno od Londona.
Dalje so vrgli nad Lovvestof, ko so napadli prej uspešno neko baterijo pri. Stovvmarket, severnozahodno od Ilar-wicha, veliko število razstrelilnih in zažigalnih bomb. Eno baterijo pri Cam-bridge so prisilili, da je morala utihniti; dalje so napadli tam razsežne tvor-> niške naprave.
Končno so obmetavali z bombami pristaniške naprave in utrdbe ob Hum-beru. Tri baterije so morale tam utihniti. Napadi so skozi in skozi prav dobro uspeli.
Kljub nad vse ljutim obstreljevanjem so se vrnili zrakoplovi izvzemši »L 15«, ki je bil zadet in se je moral pred Temzo spustiti na vodo; 16 mož in dva častnika so rešili, drugi so mrtvi.
Pomorski zrakoplovi so ponoči od 1. na 2. aprila ponovili napad na angleško vzhodno obalo. Razstrelilne in zaži-galne bombe so metali 1 in pol ure n« plavže, velike železne tvornice in industrijske naprave na južnem bregu reke Tcef kakor tudi na pristaniške naprave pri Middelsborough in Sunderland. Močne eksplozije in požari so jasno kar zali dober učinek napada. Kljub obstreljevanju ni bilo ne izgub, ne nesreč.
RALKAN.
Bombni dež za Soluiu Ker so sovražni letalci napadli naše postojanke pri jezeru Dojran, je poletelo nemško letalno brodovje 27. marca nad Solunsko okolico. Bombe so letele na prista-
31
nišče, pa tudi na taborišče cntentinih čel, severno od mesta. Med letalci je bil tudi en Zeppolinovec. Obstreljevanje je trajalo eno uro.
800 bomb na Solun. Bolgarsko po-„ ročilo se glasi: Brodovje 15 nemških le-* tal je bombardiralo 24. marca solunsko' pristanišče in francosko-angleški tabor blizu mesta. Letalci so vrgli 800 bomb, ki so povzročile veliko škode. Opazovali so .eksplozijo v neki zalogi, ki se nahaja neposredno pri kolodvoru in drugo eksplozijo na neki sovražni ladji. Sovražni letalci so poizkušali napasti nemško letalno brodovje, a poizkus je ostal brezuspešen. Na tla so se morala spustiti 4 angleško-francoska letala. Ostala letala so se morala umakniti.
V Valoni razsajajo nalezljive bolezni: griža, legai-, koze in tudi kolera. Beda med prebivalstvom je čedalje občut-nejša. Domačini so nevoljni na Lahe; daleč okrog ni najti nobenega živeža — Napad na Valono. Štiri pomorska. letala so pod vodstvom poročnika Ivonjeviča z bombami obmetavala Valono. Zadeto je bilo neko skladišče, on-dotnc baterije, in francoska letalska ladja »Foudre«. Letalci so sc srečno vrnili, četudi so jih vztrajno preganjali.
Vojni mimsier v Cetinju. Vojni mi-nister baron pl. Krobatin je došel 31. marca v Celinje in bil slovesno sprejet. Polbrat črnogorske kraljice general Vu-kotič je ministru predstavil črnogorske častnike. Metropolit Mitrofan jc imel pozdravni, nagovor.
Ob zračnem napadu na Solun je bilo ubitih okrog 200 Angležev in Francozov. Uničenih je bilo 27 srbskih že-lezniših vagonov z vojnimi potrebščinami; tudi ena municijska zaloga v mestu je razdejana.
Tedenske .novice.
Nova odlikDvanja. Za osebe, ki niso na vojski, pa so se tekom sedanje vojske na domoljuben način odlikovale s posebno vnetim in požrtvovalnim delom v prid vojni in domovini, je cesar ustanovil »vojni križec«. To odlikovanje bo cesar podeljeval na predlog pristojnih oblasti.
Dobrodelni koncert priredi »Glasbena Matica« v Ljubljani dne 8. aprila, in siccr na korist okrepčevalni postaji za ranjene in bolne vojake na ljubljanskem kolodvoru.
Okrog 400 laških ujetnikov so pripeljali dne 1. aprila na ljubljanski Grad. Pozornost so zbudili zlasti številni mladi častniki, ki se pa komaj ločijo od ostalega moštva. Med ujetniki so nekateri precej močni, drugi pa šibki, mladi in majhni.
IV. vojno posojilo bo v kratkem razpisano. Naučni minister je naročil učiteljem trgovskih šol, naj tudi po drugih učnih zavodih prirejajo predavanja v pojasnilo in zanimanje za novo- posojilo. Po šolah, drv itvih in vseh javnih korporacijah se bo-4'
do oskrbela predavanja, da se občinstvo iznova navduši za tozadevno obrambo domovine, kajti brez denarja se ni izvojevala še nobena konečna zmaga,
Lov mestne občine ljubljanske je prevzel na dražbi oekovski mojster Žan Šraj za 1432 K.
46 milijonov kron je dala doslej vsa Kranjska vojnega posojila državi. Brez dvoma se bo izkazala tudi pri IV. posojilu. Naša dežela sicer ni bogata na denarju, ker nima velike industrije, a je bogata v vernosti, domoljubju in vdanosti do cesarja, zato pa to, kar da, pride iz dobrega, srca.
Častnim občanom je imenovalo sta-rejšinstvo občine Tržič g. okrajnega glavarja Franc Schitnika v znak hvaležnosti za skrb ob aprovizaciji trga.
Nabiralni dan za goriške begunce. Po želji ljubljanskega knezoškofa bo velikonočni ponedeljek odločen kot dan milosrčnosti v prid goriškim beguncem.
Morilca pred sodiščem. Dne 17. aprila bosta stala pred ljubljanskim sodiščem znana ubijalca Štrukelj in Zupet. Obtoženih je tudi 10 sokrivcev.
Skrajni čas. Proti vlačugarstvu so pričela sodišča ostro nastopati, za kar jim bo občinstvo zelo hvaležno. Pred ljubljanskim sodiščem je že več vlačug bilo obsojenih v večmesečni zapor; po prestani kazni jih pa oddajo v Lankov-ce. Najostrejši boj proti vlačugarstvu, ki hoče zastrupiti srečo in zdravje ljudstva, je najnujnejše delo za moč države in njenih narodov.
Romanje Dunajčanov v Marijino Celje. V soboto 1. aprila je romalo do 500 dunajskih katoličanov pod vodstvom kardinala dr. Piffla v Marijino Celje, da so prosili za konec strašne svetovne vojske in za časten, zmagovit mir. Romanja se je udeležilo 16 članov vladarske hiše. V Marijino Celje so se pripeljali visoki dunajski romarji ob 7. uri zvečer. V procesiji z godbo na čelu so se podali v slavro romarsko cerkev, kjer je imel pridigo kardinal Piffl. V nedeljo so sc darovale svete maše od pol 5. ure zjutraj in se je izpovedovalo. Ob 7. uri je maševal kardinal Piffl in obhajal romarje.
Prijet morilec. Te dni sc ie vevškemu orožništvu posrečilo prijeti roparskega morilca, ki je umoril in oropal v Veliki Kostrelnici posestnika Jakoba Repina. Morilec je 181etni Anton Dra-gar, strojarski vajenec iz Šmartna pri Litiji. Izročili so ga deželnemu sodišču, kjer se pripravlja na pošteno plačilo.
Ponarejeni srebrni goldinarji ogrskega kova krožijo po južnem Štajerskem. Ločijo se prav lahko od pristnih. Pozor!
Kave dovolj, samo v pravih rokah ni.
Praška policija je zasledila in zaplenila v skladiščih tvrdke Šenker in tov. 15 vagonov kave, Šenker bo sedaj čutil, kaj se pravi izrabljati stisko časa ter prikrivati neobhodno potrebno živilo.
Razne novice.
Bosanci pri cesarju. Dne 28. marca je pripeljal deželni načelnik Bosne in Hercegovine, general Sarkotič, depuia-cijo 44 hrvatskih veljakov iz Bosne in Hercegovine na Dunaj pred cesarja. V lepem nagovoru je nagla-šal zvestobo in hrabrost hrvatskega ljudstva v Bosni in Hercegovini; junaki teh dežel nosijo zmagoslavno habsburško zastavo v sovražno ozemlje. Nj. Veličanstvo, cesar Franc Jožef I., je vidno ganjen in s posebnim zadovoljstvom sprejel odposlanstvo ter hvalil čudovito junaštvo ondotnega prebivalstva, ki si .jc v sedanji vojski pridobilo prav posebno pravico do očetovske cesarske zalivale. V trdnem zaupanju do vsemogočnega Boga čaka na skupno in plodovito delo bodočih mirnih let.
Pomiloščenje. Naš cesar je pomilostil 90 kaznjencev po raznih avstrijskih kaznilnicah. V Begunjah na Kranjskem so cesarjevega pomiloščenja deležne 4 osebe, v Mariboru (moška kaznilnica) pa 13 oseb.
Svetogorsko svetišče še vedno nima miru pred laškimi granatami. Nedavno jc zopet prišel tja gori znani P. Amrož, tla vidi, v kakšnem stanju so razvaline gorskega svetišča, pa se je tako-le izjavil: »Čc stepiš vrh razvalin pred obhajilno mizo in pogledaš po cerkvi, se moraš razjokati, če si poznal poprej svetogor-ko baziliko. Čc bi bii bogonadarjen Jeremija, bi mogc! zapeti še pretresljivejše žalostinke, kakor so njegove. Maščevanje božje nej zadene tistega, ki je to razdejanje povzročil!« Čudno pa je, da ni nobena granata zadela ondotnega pokopališča, četudi jih je padlo na stotine na goro in na pobočje.
Kolera v Italiji. Kolinski listi so poročali te dni, da je na Laškem jela razsajati kolera in da hite po vseh mestih zidati nove zasilne bolnišnice za to in druge cpicle mične bolezni.
Zdravila našim vojnim ujetnikom. A vstrijska vlada jc poslala varnim potom pol milijona doz zdravilnega cepiva proti lc-garju — na Rusko, predvsem v Taškeni. Ker se po nekaterih krajih, kjer bivajo sedaj naši vojni ujetniki, širijo vs;jko leto nalezljive bolezni, hoče naša vlada ujetnike pravočasno zavarovati s tem, da iih bodo cepili zlasti proti legat ju in koleri. To nalogo bodo prevzeli zdravniki, ki so ujeti z drugimi voiaki vred.
Nesreča na cestni železnic'. Na Dunaju sta 31. marca trčila dva tramvajska vozova, ki sta bila v najhujšem teku in sc močno razbila. Ranjenih je okrog 50 oseb.
Spomenik na Lovčenu. Društvo avstrijskih inženerjev in arhitektov jo dobilo povabilo, naj bi mislilo na to, da se postavi na vrhi; Lovčena veličastcr habsburški spomenik.
Nove znamke za Srbijo, Avstrijsk uprava je izdala za Srbijo nove poštne znamke, ki so podobne našim bosanskim znamkam.
četrta milijardna zmaga. Nemški listi imenujejo velik uspeh pri Četrtem vojnem posojilu: Četrto milijardnozmago. Prvikrat so podpisali Nemci 4'j, drugikrat 9, tretjič 12 in sedaj 10% na-
lijarde — torej skupno dobrih 36 milijard. To jc treba poudarjati, ker se v teh velikanskih vsotah zrcali pravo domoljubje in državljanska zavest nemškega prebivalstva. — Anglija, ki ima banke za posojila vsemu svetu, jc n. pr. spravila skupaj zgolj 19 milijard; Francija, kjer žive bogati kapitalisti in posestniki rent, je s silo izprosila od francoskih »domoljubov« komaj šestino nemškega posojila. Premoženja, dobre volje, zaupanja in odločnosti nemškemu narodu ne moremo odrekati. Z enakimi las nas trni se ponašajo in se bodo ponašali tudi podaniki mogočne Avstrije.
80 petrolejskih vrelcev je jelo v Galiciji zopet, obratovati; te vrelce so bili namreč Rusi ob lanskem pustošenju uničili.
Drago žito. Celo na Ruskem so se zaloge žita vnesle. Cena žitu ie poskočila za 200 odstotkov. Tudi letina slabo kaže.
Sneg in vihar na Angleškem. Zadnje dni meseca marca so bili po celi Angliji veliki sneženi viharji, ki so onemogočili skoraj ves brzojavni promet. Poškodovanih jc veliko hiš in ladij. Birmingham je bil odrezan od 30 velikih mest.
Železniška nesreča v Ameriki, 37 milj od Clcvelanda sta trčila 29. marca zutraj dva osebna vlaka. V razvaline teh dveh vlakov je zavozil še tretji vlak. Mrtvih 17, ranjenih 25 oseb.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka.
me ure od 8. M do i. popoldne.
Glej inserat!
Vojaške novice.
f Nadporočnik Franc Korent. —
Marsikateremu čitatelju »Domoljuba«, Posebno na Dolenjskem, ie bil znan mladi, ljubeznivi gospod Korent, ki je krat obiskoval svojega g. strica župnika. A danes ni več med nami priljubljenega g. Francija. V laškem vojnem ujetništvu je podlegel rani na nogi, ki 3° je dobil v hrambi ljubljene domovine. I'11 je 16-ikrat v ognju na ruskem in laskom bojišču, zgleden častnik, ljubljen ll1 sPoštovan od vdanega mu moštva. Pozabljen bo polku zgodovinski tre-
nutek, ko je mladi nadporočnik po tretji soški bitki pred našim železnim polkom v slovenščino prestavljal junaškim Kranjcem pohvalo višjega poveljnika. Odlikovan je bil s »signum laudis«. Le krvavečega, onemoglega junaka je mogel dobiti sovražnik v roke. — Na zadnji dopisnici, ki jo je poslal 10. novembra iskreno ljubljenim staršem, piše: »Hudi boji so v tej četrti soški bitki. Do trebuha smo v vodi in ne vidimo se ven iz ilovice; pa vendar nas pohvalijo, da smo »fejst fantje«. — Še preje je pisal dragemu očetu: »Mamico potolaži, ker, ako sem že vojak, nečem biti le za parado, ampak storiti hočem dolžnost Bogu in cesarju!« — In storil je svojo dolžnost, mladi junak! — Nič manjša, kot njegova žrtev, pa je brezmejna bolest njegovega blagega očeta in dobre malere, ki sta s ponosom zrla na mladega junaka in z iskreno ljubeznijo spremljala življensko pot nadebudnega sina. — Kako priljubljen je bil mladi nadporočnik, priča tudi laskava pohvala, ki so jo starši prejeli od polka, kakor tudi nad 100 sožalnih pisem, ki so došla od vseh strani. C. kr. ministrski podtajnik g. pl. Andrejka piše očetu: »Bil je ponos in čast 17. pešpolka; živel bo na veke v zgodovini tega slavnega polka.« Isti dan, ko je padel nadporočnik Korent, je bil tudi smrlro zadet njegov najljubši prijatelj g. nadporočnik Zorko. Upamo, da bo možno pripeljati po vojni trupla obeh junakov v domovino!
Odlikovanja. Vitežki križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil polkovni zdravnik dr. Jan Benedik, vodja zasilne bolnišnice v Št. Vidu (zavod sv. Stanislava). — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovojni višji zdravnik in primarij v Ljubljani dr. Franc Drganc.
V vojno službo je bil poklican Č. g Anton Gnidovcc, kaplan v Postojni.
Vpoklic osemnajsttctnlh. Leta 1898. rojeni mladeniči se bodo zglasili najkasneje do 7. aprila t. 1. pri občinskih uradih svojega bivališča. Prebiranje bo v dneh od 74. aprila do 1. maja.
Tri svetinje. V Beljaku so pripeli 24. marca četovodji Maksu Pavliču iz Buč na Štajerskem zlato hrabnostno svetinjo. Pavlič se je posebno odlikoval v bojih pri Bovcu, kjer je bil težko ranjen v pljuča. Sedaj se počuti že bolje. Poprej je bil odlikovan že z malo in veliko srebrno svetinjo.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Bobič, doma iz Goren jega Gomila šentjernejske župnije na Dolenjskem. Polsedmi mesec domači niso nič vedeli o njem. Pozdravlja tudi vse »Domolju-bove « bralce. —- Po preteku 15 mesecev je došla dopisnica pogrešanega vojaka Karola Lavriča iz Loškega potoka. Naznanja, da se nahaja v ruskem ujetništvu.
Vojak išče tovariša-vojaka. Prosim, če bi mi kateri od tovarišev-vojakov vedel sporočiti naslov, kje se naboja moj prijatelj Frahjo Korenčin, ki jc odšel k
vojakom 15. aprila 1915, na bojišče pa
Ce
kdo kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Josip Gabriel, k. u. k. Infanterie- *. Regiment. Nr. 7, 8. Feldkomp., III. Zug,
Prijatelju v spomin. Pri čačaku v Srbiji je padel 3. novembra 1915 Janez Kimovec iz Utika pri Vodicah. Podal se je bil kmalu po mobilizaciji z ljubljanskim črnovojniškim pešpolkom 27. tja dol v Bosno preganjat vstaše in redne srbske vojake iz bosenskih hribov ... Bojeval se je večkrat v hudih okoliščinah. Ko se je pričela nova ofenziva proti Srbiji, je šel tudi on naprej. Pisal je zelo velikokrat svoji družini ter se priporočal Mariji. Toda Bog mu je v svoji previdnosti odločil v srbski zemlji kotiček miru. Zadnje pismo ie poslal svoji ženi 1. novembra; dva dni potem je bil pa zadet v prsi pri čačaku v Srbiji. Prosil je za duhovnika ter je lepo previden s sv. zakramenti izdihnil blago dušo. Pokojni je bil dober katoličan, izredno priden delavec (zidar po poklicu); vsa občina ga težko pogreša. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otročiče. Bodi mu lahka tuja žemljica. — A. Trampež, sobojevnik.
Padlemu bratu v spomin. Odšel si z doma vesel in zdrav 15. aprila 1915. Še vedno mi stoji pred očmi Tvoj sveži in jasni obraz, ko sva se poslavljala in si stiskala desnici. Zelo težko nam jo bilo, ko si odšel in zapustil nas domače. Dragi, nepozabni Pavel! Nisem mislil, da se vidimo zadnjikrat na tem svelu. — Usoda nas je razdružila, ali upam, da nas zopet združi nad zvezdami. Odšel si, dragi Pavel, z veselim srcem na bojišče ter se junaško boril proti sovraž.nemu Rusu da zadnjega iz-dihljeja. Nit mladega življenja Ti je pretrgala svinčenka dne 10. septembra 1915. Nepopisna žalost in groza nas je obšla, ko smo dobili poročilo o Tvoji smrti. Nisem mogel verjeti žalostni resnici. Krije Te s krvjo napojena gališka zemlja — daleč od domačije svojih dragih. Rad bi obiskal gomilo in Ti postavil spominek, da bi pričal, kje počiva Tvoje mlado telo. Moje misli so še vedno pri Tebi. Pisma, ki si mi jih poslal s krvavih poljan, so mi priča in tolažilo, da si bil popolnoma vdan v voljo božjo. Upam, da Ti je sedaj življenje brez trpljenja in nadlog. Pred očmi mi stoje še vedno vrstice, ki si mi jih napisal ravno prod odhodom v krvavi boj. Zdi se, kakor da si slutil, da ne prideš več iz njega.
Čc me svinca in bodala Mati božja bo var'vala, prišel hodom še nazaj v svoj domači, mili kraj.
Zelo potrtega se čutim, ko vidim, kako si hrepenel, da bi se še mogel vrniti v svoj rojstni kraj; toda ni Ti bilo usojeno. Naj pričajo te vrstice, kako goreča bratovska ljubezen je bila med nama. Nepozabni Pavle! Želim Ti prav od srca: spavaj mirno v gališki zemlji! Na svidenje nad zvezdami! — Jožef Podgoršek, Vojsko pri Vodicah.
Velikonočno voščilo. Z italijanske fronte žele slovenski fantje vsem staršem, bratom in sestram veliko pirihov *in pa, da bi drugo velikonoč skupaj praznovali veseli in zdravi. V imenu drugih: Avguštin Ocepek iz Križa ko-mendske fare pri Kamniku; Jeriha Franc iz Škofljice na Dolenjskem.
Mnogo pozdravov pošiljajo slovenski topničarji z ruskega bojišča vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, pa tudi vsem slovenskim vojakom, ki branijo rodno slovensko zemljo. »Iz srca radi bi se skupaj z Vami« — tako pišejo — »udeležili boja proti hinavskemu polentarju, a smo v vojni službi daleč od domovine. Z veseljem zasledujemo Vašo hrabrost, o kateri pišeta .»Slovenec« in »Domoljub«. Želimo mnogo sreče, bojujmo se junaško, da dosežemo tem slavnejšo zmago!« — Slovenski trdnjavski topničarji: Anton Cankar iz Dobrunj pri Ljubljani; Andrej Konič iz Gorice; Valentin Bačar iz Ajdovščine.
Postrezite! Že 11 mesecev se pogreša vojak Jožef Rogelj z Limbarske gore. Služil je pri 17. pešpolku. Zadnjikrat je pisal 5. maja iz Galicije. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti očetu, ki bo stroške radevolje povrnil. Naslov: Lovrenc Rogelj na Pristavi št. 9, p. Moravče. — Enako ui nobenega obvestila o vojaku Karlu Zupančič, ki •!e tudi služil pri 17. pešpolku v Galiciji. Poizveduje in stroške povrne oče Jakob Zupančič, posestnik, Jesenje pri Hoti-čih (Litija). — Komu je' kaj znano, kje se nahaja vojak Anton Žetko? Bil je ranjen v Bukovini. Ozdravljen je bil prideljen neki skladiščni službi v Ljubljani. Oče je nekaj slišal, da se je baje pri neki vožnji ponesrečil. Rad bi izvedel resnico. Če kdo kaj ve, naj naznani (proti povračilu stroškov) na naslov: Anton Žetko, Laže št. 31, p. Senožeče.
3300 Francozov utonilo. Na francoski križarici »Provence«, ki je bila dne 26. februarja potopljena na Sredozemskem morju, je utonilo 3300 mož. Ladja je imela 4000 posadke; drugi so se rešili na Malto in Miloš.
Kuharice na fronti. Na Angleškem primanjkuje vojakom; pomagati si hočejo s tem, da bodo za vojne kuhinje naročili izvežb^nlh kuharic, češ, da so bolj spretne za kuho, nego moški.
Dopisi.
Iz Rateč na Gorenjskem. Dne 24. marca je umrl član tukajšnjega kat, izobraževalnega društva Josip Cuznar v starosti 23 let. V odboru je zastopal mesto blagaj-ničarja. Bil je vrl mladenič, vnet pospeše-vatelj društvenega življenja in dober igralec na odru. Klicu v vojno je tudi on navdušeno sledil. Lansko leto je bil v Galiciji ranjen v roko, potem je pa še dobil pljučnico. Popolno zdravje se mu ni vrnilo več in zato so ga poslali domov. Kakor že mnogo drugih je dal tudi on življenje za dom in cesarja. V zaslugo za to je bil pokopan z 61
■ vojaško častjo na tukajšnjem pokopališču. Nebo je rosilo žalost na zemljo; nobeno oko ni bilo suho. Ob odprtem grobu je imel ganljiv nagovor č. g. župnik; v izbranih besedah se je od njega poslovil tudi en gosp. častnik. Uživaj, vrli tovariš, za ves trud in trpljenje — plačilo pri Bogu!
Iz Tržiča. Po trinajstih mesecih sta se zglasila prvikrat Miha Zaletel in Alojzij G&lmajer iz ruskega ujetništva. Nahajata se v ujetniškem taboru v Taškentu v ruski Aziji, — Dekliška Marijina družba je na praznik sv. Jožefa in na Marijino Oznanjenje priredila tridejansko igro »Sv. Helena« ali »Najdenje sv. Križa« s petjem. — Otroci zavetišča Jožefinum so priredili tudi dvakrat malo zabavo s petjem, veseloigro enodejanko »V zadregi« in nemško igrico »Izpreobrnjena teta«, Najodličnejše občinstvo je poselilo obe igri. Pri drugi so bili obdarovani dečki s srajcami, deklice s predpasniki.
Zagorica pri Litiji. Umrl je v Zagorici 18 letni mladenič-vojak Janko Kokalj. V jeseni je bil odšel v službo domovine; ker je bil vedno rahlega zdravja, se je pri voja-
kih prehladil, nakar je bil odpuščen. Tudi doma ni več okreval; vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Slutil je, da se bo moral za vedno posloviti, zato si je srčno želel, da bi mogel še videti svoja dva brata, ki sta tudi odšla na vojsko; toda želja se mu ni mogla uresničiti, kajti starejši brat je na Ruskem ujet, drugega pa že eno leto krije tuja zemlja. Počivaj, Janko, v miru!
Iz Semiča. Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od nas v »Domoljubu«. Toda nikar misliti, da spimo; ne, ravno nasprotno! Prav pridno delamo, kar nas je še doma, pa ne le na gospodarskem, marveč tudi na društvenem polju. — Na pustno nedeljo je priredilo »Kat. slov. izobr. društvo« igro »Najdena hči«; igralke so se mojstrsko izkazale. Prav tako tudi pri komičnem prizoru »Planšarica«, ki je napravil obilo smeha. Dvorana je bila nabito polna, tako, da je veliko posestnikov moralo oditi, ker je manjkalo prostora. Ljudstvo je pokazalo, da ima čut za dobro stvar. Čistega dobička je bilo okrog 160 K, ki se je poslal za na
bojišču oslepele vojake, — Tudi tambura-ški zbor smo zopet sestavili ter se prav pridno učimo.
Kfefl rfetok »m
pfeft Li&ieK Kletev divjega Sovca.
(Povest. — O. — J. C.)
(Dalje.)
Minile so tri nedelje, ko je župnik oklical Milana in Milko ter celi občini naznanil, da je bilo nasprotstvo med dvema hišama v župniji le navidezno in da je krščanska ljubezen premagala vse ovire.
Oklic se jc raznesel po vasi kol glas velikega zvona; fanlje in mladina se je veselila ženitovanja; starejši ljudje pa, ki so sc sestajali tupatam, so majali zamišljeno z glavami in govorili:
»E, e, nič dobrega ne bo iz tega!«
V vasi je'užival velik ugled zlasti Lovričev stric, starec pri devetdesetih letih; pri njem se je zbralo nekaj starejših vaščanov, da čujejo, kaj on misli o tem.
»Preveč me vprašate,« reče Lovričev stric. »Kaj bo z njima? To ve sam Bog. Danes je svet pokvarjen in se ne zmeni več za opomine. Neveste so slepe in trmaste; če bi jim še tako branil, čo bi jih še tako svaril, — nič ne pomaga. Kadar gre za možitev, hoče z glavo skoz zid. Čudno je le to. da veže duhovnik, služabnik božji, dve duši, ki leži na njih prokletstvo!«
»Prav govori stric, prav,« so potr-jevaili nekateri možakarji.
»Da, ljudje moji,« nadaljuje Lovričev stric, »že do>sti sem doživel in videl na svetu, in vem, da se maščujejo tudi mrtvi, če se jim ne izpolni poslednja volja. Pri teh dveh so pa poslednja želja nevestinega očita zametuje; zat<J
Opreznost vojaške patrulje.
so pa sedaj bojim,« reče starec svečano, »da bom še jaz doživel strašne posledice kletve, ki jo je izustil divji lovec Peter.«
Kakor starci, tako so tudi ženice, stiskajoče se kje okrog peči, obsojale zvezo teli dveli mladih ljudi, ki je počivala na njih kletev umirajočega. Stare praznoverke so komaj čakale nedelje — dneva poroke — da vidijo, kako bodo gorele sveče na oltarju; kajti iz plamena teh sveč so hotele po svojem vražar-stvu izvedeti usodo novega mladega para.
Vsled takih pogovorov vznemirjen, se je čutil krstni boter Milki n dolžan, da poseže vmes ter da pouči nevesto, kako nevarno je sklepati zvezo za celo življenje, ko visi nad njo in nad nameravanim zakonom meč proklet-stva. Takoj drugi dan stupi tja na dom k Milki. Brez posebnega obzira in brez običajnih izgovorov nagovori Milko, ki je ravno likala lepo bele rjuhe, ter pravi: »No, Milka, kdaj nas prideš vabit? Ali je že vse urejeno za svatbo?«
Milka prijazno pozdravi in odgovarja, ne da bi se vznemirjala. Kakor odločna gospodinja pravi:
»Hvala Bogu, zdaj upam, da smo dovršili povečini vse, kar je bilo treba. Oklici so gotovi, ljudje so se že dosti nagovorili p meni in moji usodi; jaz sem svoje stvari že tudi uredila: posvetovala sem se z Bogom ter prosila sreče z neba. Ako Bog da svoj blagoslov, mi nihče ne more škodovati.«
Boter: »Pa bi bilo le'dobro, če bi vprašala gospoda župnika za svet; izkušen in moder duhovnik je.«
Milka: »Oh, boter, saj sem bila še te dni v žu; nišču. Naš župnik je tako dober, da je kar sam izprevidel, da sama ne morem več gospodinjiti in da bi bilo najboljše, še se obe hiši — naša in Milanova — združita v eno gospodarstvo, če izročim Milanu srečo prihodnjih dni. Zdaj pa, ko sem mu še enkrat potožila, da se bojim, in sem mu vse natanko povedala, jc pa zopet pritrdil, da se ni bati.«
Boter: »Tako, tako. Torej je župniku všeč, če te Milan vzame.«
Milka: »Prav zato, ker je Milan tako dober in pošten, pravi gospod župnik, ni mogoče, da bi nama škodovala očetova kletev, ki je bila izgovorjena — tako zatrjuje tudi župnik — v nepremišljeni naglici in v hipni mržnji. Jaz sem se pa tudi varovala, da Boga nisem žalila, toliko se v tem trenutku že smem pohvaliti.«
Boter: »Ali si pa povedala gospodu župniku vse natanko, kako je bilo ob očetovi smrti, kaj je govoril tvoj oče, kako pretil, kakšno kletev je izustil?«
Milka: »Sem. Vse sem natanko povedala.«
Boter: »Pa kaj je slednjič dejal?«
Milka: »Od začetka je nekoliko zmajal z glavo, češ: čudno, čudno, da se oče fako izpozabi, da tako lahkomiselno kolne otroke. Odkod naj bo nad otroki blagoslov, če jih starši kolnejo?«
Boter: »Ali ti je nato kaj odsveto-
da ne bi dala roke Milanu?«
Milka: »Rekel je, da je pač taka kletev grešna, da bi bil velik greh, če bi bil oče na to mislil. Vendar je pa pristavil, da me to ne more vezati in braniti, da ne bi mogla stopiti v zakon z Milanom; utegnilo bi bolje biti, če bi pustila misel na ženitev, ali odsvetoval mi pa ni.«
Boter: »No, na gospodove besede se že smeš zanesti. Naj se zgodi po tvoji volji. Toda ne pozabita z Milanom na poročni dan prav goreče prositi ljubega Boga, da bi se kletev očetova izpreme-
nila v božji blagoslov!«
* * *
Toli pričakovana nedelja se je hitro približala. Napovedana poroka je seveda zanimala mlado in staro. Lep jesenski dan se je prijazno smehljal, kakor da se veseli poroke dveh tako srečnih duš. Listje, ki je padalo počasi z dreves, je šuštelo tako milo-otožno, kakor da bi vedelo, da je danes pomenljiv dan za dvoje src. In tisti zvonovi, ki so vabili enolično-mrtvo vsako nedeljo vernike v rerkev, tisti zvonovi so peli ta dan nekako slovesno-milo. Nekaterim se zdi, da slišijo, kakor bi veselo vabili; »Pridite srečni, pridite blaženi!« A starejšim praznovercem se je zdelo, kakor bi zvonovi plakali, kakor bi jokali nad usodo novoporočencev, ki sta stopala v srečo in blažonstvo novega vzajemnega življenja,
* * *
Mala vaška cerkev se je kmalu napolnila z radovednim občinstvom, ki je prišlo v svetišče bolj iz radovednosti, nego iz pobožnosti.	(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
Žalostno opazovanje.
Mlad vojak Bizjak Alojzij, član mlade-niške orlovske organizacije iz Erzelja, sedaj v rezervni bolnišnici v Feldkirchen na Koroškem, sporoča med drugim tudi sledeče podatke iz vojaškega življenja:
Slavno uredništvo! Danes je lep praznik, ko je angel Gabriel Mariji oznanil, da bo mati Sina božjega, ljubljena nevesta Sv. Duha. Nekaj me sili, da vzamem svinčnik v roko in da še jaz povem nekaj misli, ko je Bog narode tako kaznoval s to strašno vojsko. A žal, da se ravno zdaj tudi najbolj širi ostudno sodomsko gorje. Pohujšanje pri mladih ljudeh je postalo naravnost grozno. Čudno, da so nekateri prav v tem hudem času tako razbrzdani postali. Videl sem prizore, ki morajo človeka pretresti; nisem mislil, da so postale nekatere ženske, ki so se od drugod (s Češkega) pritep-e, tako predrzne. Najbolj žalostno je, da taki fantje in dekleta popolnoma pozabijo na Boga in da širijo kugo in pohujšanje dalje in dalje. Proti tej kugi se je treba upreti, temu zlu se mora meč nastaviti, kajti tu ima satan stalni plen, tu se krohota pekel, nebesa pa žalujejo Koliko duš pade na ta način v žrelo satanovo. To je pa tudi meč, ki se zasaja v sv. Srce Jezusovo in Mariji-
no. To sem zapisal, ker sem že bil priča; dosti nesreč, rev in bolečin pri tako padlih' po bolnišnicah. Videl sem, kakšna nesrečaJ je spolna razbrzdanost. V bolnišnici, kjer*, služim, sem opazil take slučaje, videl takei operacije in bil priča takega trpljenja, dal bi tega ne privoščil niti sovražniku. Kako strašne posledice ima ta greh! Jaz semi imel lani tifus, pa bi ga raje imel še petkrat, nego tako bolezen. Povdarjati pa moram, da sem se prepričal, da so slovenski fantje in možje še v e d n o n a j b o 1 j š i. To se je pokazalo, pri letošnji velikonočni spovedi v Celovcu* Še č. g. vojnemu kuratu se je dopadlo, koj je videl, da so bili vsi slovenski fantje in1 možje pri sv. spovedi. Seveda je tudi ne* kaj slabih, takih namreč, ki so bili tudi doli ma bolj mrzli.	;
Z Bogom! Z milim Jezusom nas bla-: goslovi Marija!
Naši topničarji.
Ob Soči, dne 26. marca 1916,
Slavno uredništvo! Pozdrave od soške fronte pošiljajo topničarji pri težkih havbii cah pod R . . , , Ravno pred pol ure jej minil strašni boj. Sedaj stojim na straži priS naših havbicah. Tesno mi je pri srcu. Večkrat se ozrem na oni prostor, kjer je šlo zaI res — za cesarja in domovino. Ob tej pri^ liki sem zložil tudi temu primerne vrstice*
Oj ti R . . . ponosit v belo meglo si pokrit. Tu se čete zbirajo, Lahu glave belijo.
Čuj Taljana glasni klic! Že »avanti« vpije »stric«! Mi pa sprožimo svoj top; Lah beži nazaj v galop.
Komaj mine ure pol, Vjeti že gredo navzdol; ob straneh pa naša dva stražita pol-^tarja.
Če bo zmiraj šlo tako, kmalu Laha konec bo. Takrat zopet dragi dom
ves vesel te videl bom. * * *
Vreme imamo zmiraj slabo. Dež in sneg se vrstita; toda zdravje se nas kljub' temu prav dobro drži, čeravno smo stalno do kože premočeni. Srčne pozdrave pošij ljamo vsem čitateljem »Domoljuba«, kakor tudi vsem sorodnikom,, prijateljem in znancem; prav tako tudi žirovskemu gospod« župniku in gospodu kaplanu.
Janko Filipič, topničar pri težkih hav-i bicah; Matevž Kogovšek(Rovte), Janez Ko-kel (Idrija), Jakob Ulčar (Kamnik)
Na vse pripravljen.
Ivan Černe, bivši načelnik »Orlov« v, Trbovljah piše svoji materi z italijanskega bojišča:
Draga mama I Zaželjeno kartico pre'j el. To je šele drugo sporočilo, ki mi je došlo tu sem od Vas. Bal sem se, da ste hudo' zboleli, ko tako dolgo ni bilo nobenega glasu. Jaz sem še vedno zdrav; kako bo vbodoče, ne vem , . . Draga mama. Nič
62
preveč ne skrbite zame; vse se bo dobro izteklo. Če bi pa usoda hotela, da bi moje truplo konečno podleglo smrti pod sovražnim morilnim orodem, sem pa tudi pripravljen; saj sem videl že stotine in stotine drugih, ki so se žrtvovali za domovino. Radi tega ne bodite žalostni. Mnogo jih že potiva v miru, ki so umrli junaške in častne smrti na bojnih poljanah. Upam pa, da nam je še sreča usojena in da se še vidimo, ko se bo razglasil svetovni mir. Spominjajmo se drug drugega v pobožni molitvi, ki nas edina more še tolažiti v teh hudih urah in nas rešiti. Pozdrav Vam in vsem domačim!
Vojaško sv. obhajilo.
Po bližnjih brdih treskajo granate, da šklepetajo okna, zid se stresa; a nam odprta danes so nebesa; saj sam Gospod nas vabi k sebi v svate.
»Oj pridite vsi, da si okrepčate za pot težavno duše in telesa! Če z.vami sem, ne bojte se ničesa.« In mi hitimo k Njemu! — Ure zlate!
Kot prvi verniki, ki preganjalec jih je moril, so v sveti tej skrivnosti moči za boj iskali in kreposti:
tako i mi. In kot junaki pravi potem pogumno gremo v boj krvavi; saj On je z nami, smrti zmagovalec!
Vide z Mirne.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni prenletl.
Pri nas smo doslej veliko premalo gledali na mlečnost krav in na znatni vpliv, ki ga imajo biki od dobrih mlečnili živali na svoj zarod. V Magja-rovaru na Ogrskem, tam kjer jc v bližini veliko posestvo nadvojvode Friderika, so leta 1901. osnovali za kmete, ki imajo simodolsko pasmo, kontrolno društvo, ki je natančno pazilo, koliko da ima krava mleka čez leto. Prvo leto so imele krave povprečno po 2304 litre, lani 3644 litrov. Za bike v starosti 15 do 18 mesecev od najboljših mlokaric napravijo vsako leto javno dražbo. Letos je bilo prodanih 19 liikov. Najcenejši je veljal 1200 K, najdražji 5020 K, povprečno vsak 2439 K. Ravno take uspehe vidimo na Danskem in Nemškem. Pri enem samem biku so dognali, da je imelo čez 100 tolic od njega povprečno po 400 do 500 litrov mleka več na leto, kakor so ga imelo stare. Primerilo se je tudi, da je imela mladica čez 1200 1 mleka več kakor stara. To niso slučaji, temveč pametno gospodarstvo. Tudi pri našiti kravah bi se dala množina mleka zelo pomnožiti, ko bi gledali bolj na mlečnost.
Na R u s k c m imajo kmetje veliko denarja. Vlada je prepovedala žganje, ki je popred požrlo večino kmetovih dohodkov, dajatve za vojaščino so tudi 52
donesle obilo gotovine. Splošno računajo, da so imeli ruski kmetje lani poldrugo milijardo rubljev več dohodkov, kakor navadna leta, to je v naši veljavi 4-360''milijonov kron'.- Popred so kmetje zelo malo mesa uživali. Živino so redili v prvi vrsti zaradi gnoja. V zadnjih letih je bilo osnovanih na tisoče mlekarn, ki so živinorejo precej povzdignile. V kmečkih vaseh se je vendar prav malo mesa porabilo. Računali so ga povprečno po 4 do 5 kg za -osebo čez leto. Meso so uživali navadno le ob posebno velikih slovesnostih. — Mesarjev po ruskih vaseh ni. Meso je v primeri s kruhom zelo drago; ledenic tudi ni, da bi se ohranilo. Zdaj se je uživanje mesa zelo pomnožilo. Ob času vojske je prišlo na milijone beguncev iz zahodnih krajev, ki so bili vajeni mesa. Kmetje, ki so popred prav malo porabili, so ga začeli redno jesti. Zraven je meso jedla vsa armada. V celi Rusiji so imeli pred vojsko 52 mliijonov goved, 85,860.000 ovc in 16,723.000 prešičev. V mnogih krajih so le lani pobili čez tretji del vse živine. Zdaj imajo le še 31 milijonov goved.
Ruska vlada poroča, da se je letos veliko manj polja obdelalo, ker manjka delavnih moči. Neobdelano polje znaša 25 do 30 odstotkov. Sicer se ni bati, da bi zmanjkalo žita, kor Ruska veliko izvaža, vendar pa pomeni to gospodarsko nazadovanje.
Veliko manj se je obdelalo polja tudi na Francoskem. Najrodovitnejši del dežele je zaseden od sovražnika; drugod manjka delavcev. — Američani tožijo, kakor vsako pomlad, da so setve prav slabo prezimile, da so morali na milijone hektarov preorati za turščico; toda v vseh tožbah se pozna le strah špekulantov, da bi cene preveč padle. Na Angleškem so res šle cene skoro za 2 K pri 1 q nazaj. — Pri nas je strn dobro prezimila in se do sedaj prav ugodno razvija. Delo je radi pomanjkanja delavcev zelo težavno, vendar se vse še zadosti naglo izvršuje.
Z delom ruskih ujetnikov so bili kmetje lani prav zadovoljni. Splošno so močni in radi delajo. Prav pogosto -je pa med njimi kak hujskač ali lenuh, ki šc druge poliujša. Proti takim je treba nastopiti z vso strogostjo. Najboljše je, da sc kar naznani; vojaška oblast ga nato vzame v tabor, kjer dela pokoro. — Če se vzame za celo vas večja množina delavcev, je najboljše, da si sami kuhajo. Vsak narod ima v kuhi svoj okus. Kar nam diši, tujcu ne ugaja'. Najboljše bi bilo, če se jim da potrebna moka, mast, fižol, zelje in vse drugo, kar rabijo, da si potem sami skuhajo. Ker je meso zelo drago, da vojaška uprava za ujetnike morske ribe, ki so še precej poceni.
Kar čudno se nam mora zdeti, ko beremo, koliko je mola Nizozemska lani mlečnih izdelkov izvozi-1 a. Masla se je izvozilo 42,^36.000 kg, prejšnje leto le 38,287.000 kg. Samo. v Nemčijo je šlo 35 milijonov kg, prejšnje leto le 19 milijonov 658 tisoč kg. Sira so
prodali 86,232.000 kg, 1914 le 65,924.000 kilogramov. V Nemčijo ga je šlo 63 -milijonov kg. Ker je bil uvoz iz tujega manjši, kakor druga leta, so sc polako-mnili dobička in doma manj porabili, da so mogli zaradi visokih cen na tuje več prodati.
Papirja vedno bolj primanjkuje. Tovarne morejo le 75'/b prejšnje množine izdelati, nekatere pa lc polovico.
Glavarstvo Steyer je strogo prepovedalo kajenje tobaka vsem, ki niso dopolnili 16 let. Mladeniči, ki niso dopolnili 18 let, ne smejo po osmi uri zvečer obiskovati gostiln. Vsi vemo, kako potrebna bi bila taka naredba za vse kraje naše dežele. Ne 15 letni, že osemletni otroci kadijo in si s tem zastrupljajo kri. Gotovo bodo tudi naša glavarstva ustregla splošni želii, če se bo povsod prosilo, naj se uveljavijo te res potrebno odredbe.
Govedi jc bilo 27. t. m. na Dunaju 2306 glav, volov lc 477, krav 1395. Prodajali so voli: Ia. 370—394, Ila. 340.....360
kron za 100 kg. I Ila. —. Je menda šlo vse po drugi vrsti; krave 260 -350, biki 290 - 350 K za 100 kg. Cena se ie dvignila za 10—15 K. Kakor se kaže je prav malo lepe klavne živine. Cene se povsod dvigajo. — V Ogrskem parlamentu so predlagali, naj vlada .vsaki poizkus, da bi se vpeljal kak monopol za živino ali žito, kar v kali zatere. Strah pred temi monopoli je čisto prazen.
Prešičev Je bilo na Dunaju 28. marca 6472. Cene so ostale prejšnje. Pri nas primanjkuje pri mnogih masti. Za semenski krompir zahtevajo tvrdke na severu 28 K za 100 kg. K nam postavljen bi veljal 34 K.
* * *
Oddaja krmilne moke in otrobi. Vsled odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 20. februarja t. 1. se je pričela izdelovati iz koruze od dne 1. marca t. 1. ta-kozvana koruzna krmilna moka. Namesto otrobi, bode izdelanih iz koruze 27% te moke. Vsled tega se koruzni otrobi ne bodo oddajali ločeno, temveč vse skupaj, pod imenom »koruzna krmilna moka«. Cena znaša K 42 20 v mlinu, postavljena na postajo mlina K 42.70 brez vreč za 100 kg. S to odredbo je zopet na razpolago živinorejcem dobro krmilo. Oddajalo se bode, kakor otrobi po Gospodarski zvezi v Ljubljani. Da se bode pravično razdeljevalo, t. j. da bi nekateri ne prejeli prevelikih zalog, drugi pa nasprotno jako malo, se bode nakazala ta moka samo županstvom ozir, aprovizacijskim odborom, kateri pa morajo skrbeli, da pride ta krmilna moka samo v roke upravičencem-živinorejcem. Vsled tega se bode tudi na naročila posameznikov oziralo v najnujnejših slučajih. Kdor želi tega krmila, naj se zglasi pri županstvu, ki bode potem poslalo naročila skupno Gospodarski zvezi. Priporoča se največja šted-ljivost s to krmilno moko. Naročila se bodo takoj vpoštevala, v kolikor bodo na razpolago dane množine dopuščale. Živinorejske in mlekarske zveze imajo pri izvršitvi naročil prednost. Naročila na otrobi, ki so do sedaj došla, so se izvršila in se županstva opozarjajo, naj priglase nova, da se jih
zopet ponovno postreže, V prvi vrsti se bode oziralo sedaj ua županstva oz. apro-vizacijske odbore, ki do danes niso nič ali pa zelo malo otrobi prejeli. Priporočamo, naj se naročila kolikor mogoče omejujejo na »krmilno moko«, ker je pšeničnih otrobi bolj malo na razpolago ter sc bodo nakazovali v prvi vrsti za mlado živino. Mnogo upravičencev za »dolžnostne otrobi« se še ni priglasilo. Opozarjajo se, naj množino teh otrobi, do katerih so upravičeni, takoj zahtevajo. — Gospodarska zveza v Ljubljani.
• * •
Semensko pšenico je dobila te dni »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Onim naročnikom, ki so jo dosedaj pri njej naročili in ji tudi doposlali predpisano uradno potrdilo županstva, se bode pšenica takoj doposlala. Drugi naročniki pa, ki dosedaj še niso prejeli pšenice ne od komisijonar-jev zavoda za promet z žitom ob času vojne, Kmetijske družbe itd., in jo žele dobiti, naj jo naroče pri »Gospodarski zvezi« in morajo z naročilom poslati tudi zahtevano potrdilo županstva. Na naročila brez teh potrdil se ne bo moglo ozirati.
Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu (poSla Radomlje) vabi tem potom živinorejce, da takoj priglasijo živino, ki jo nameravajo dati na planinsko pašo na Križko planino. Sprejelo se bo 100 glav goveje živine in 10 konj na Križko planino, ter 10 glav goveje živine in 150 ovac v Koren. Polovico pašninc je treba takoj ob priglasitvi vplačati, sicer ni gotovo, da bi sn živina sprejela v pašo. Ostalo polovico pa plača vsakdo, ko sc prižene na planino.
Plačilo ostane kakor lansko leto, in siccr: od goveda z malim zobom po 13 kron, od starejših goveil pa po 15 K; od konj po 25 K, otl žrebetnih kobil po 40 kron, otl ovac in jagnet po 2 K od glave.
Pričctek planinske paše 24. junija. Za škodo, ki jo napravi živina pri rto-sonu na planino, jc, posestnik živeli sani odgovoren.
Živinorejska zadruga na Homcu opozarja živinorejce v okraju, da je skrajni čas za priglasitev živine, ki se bo poslala na pašo na zadružni pašnik v šmarco. Ako bo gorkota napredovala, se bo živina sprejela v pašo dne 25. « prila.
V pašo se sprejme 30 glav živine. Plačati je od goveda do 200 kg teže po 20 vin. na dan, od goveda nad 200 kg teže pa po 26 vin. na dan. Paša se bo začela le, čc se bo priglasilo najmanj 25 glav živine, sicer se bodo pa pašni oddelki pokosili za seno, ker sc pri nižjem številu ne izplača vzdržavati pastirja. Biki sc na pašo no sprejemajo.
Za pastirja se sprejme za dobo potili mcsecev mož, ki ima veselje do negovanja mlade živine in vzdrževanje Pašnega reda. Je lahko oženjen, ker ima prosto stanovanje. Prednost ima ka.k superarbitriran invalid, če bi ga lo lahko opravilo veselilo. Plača po dogovoru. Oglasi naj so pošljejo na Živinorejsko zadrugo na Homcu, pošta Ita-domlje.
Gospodarska Zveza v lili
ima v zalogi sledeča krmila: surovi sliidkor v vrečah po 100 kg š K 48"—.
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete & K 87-— za 100 kg brez \reč.
Sezamovc tropine po K 84-— brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg ti K 53 — za 100 kg brez vreč.
Tudi sladkorno krvno klajo in rapsove tropine dobi v kratkem!
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, fečiren, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Modro galico G. Z. ho radi enotnosti v poraz-deljevnnju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddnjala Kmetijska družba.
Kmetovalci! Preskrbi te si od Gospodarske zveze kajnilo, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosfat, mešana gnojila, zlasti 14%žlindro, ki so dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— iV 100 kg z vrečo vred. Nnro.niki nai dostailjajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blatni ne sprojema. Pobi so tudi v platnenih vrečah po 13-20 K A 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne šili cenah koruzne storže, ajdove, proseno in drugo pleve.
Stanovanje In obleka sta pokvarili naše telo, tako, da živim« v vednem strahu pred prehlajenjem. Pred mnogo tisoč leti so hodili naši predniki le naltihno odeti, pa niso imeli nobenega strahu pred mrazom. Kakor hitro ic nastal mraz, je pa njihova kri začela hitreje krožiti in telo bolje ogrevati. Mi pa takoj dobin.o kašelj in inlluenco, ker naša kri ni nauijena, da se hitro prilagodi zunanji vremenski izpremetnlii. (jo pa izpiramo grlo in vrat vsak dan s Keliei jevini oživljajočim rastlinskim fluidom z zn. „Elza-FluUl" se navadi naša kri, držati vrat gora k in je to najboljše varstvo zoper kašelj. „Elza-fluid", je domače zdravilo, priporočljivo za rabo zinsti občutljivim ljudem. — 12 steklenic pošlje na vse krnje poštnine prosto za 0 kron 'ekarnar E. V, Keller, Stubica, Elzalrgšt. 10 (Hrvatska). Dokazano čez 100 000 zahvalnih pisem (prostovoljnih) in odlikovanj. — Istočasno so pa lahko tudi naroči Fel-lerja lagodno odvajajoče raburbarske krogljice zn. -Elza-krogljlce", 0 škatljic 4 K 40h, poštnine prosto. To krogljice so jako pripravne in točno učinkujejo. — Kdor trpi vsled kurjiii očes, naj si nnroči Fel-lerjev turistovski obliž, cena je 1 K in 2 K. (vc)
Tedenska pratika.
Petek, 7. a p r i 1 a : BI. Herman Jožef, spozn. (f 1236.) — Sv. Eberhard, pu-ščavnik.
Sobota, 8. aprila; Sv. Dionizij, muč, — Sv, Albert, škof. Sv. Perpetua in tov. (f 203.)
Nedelja, 9. aprila (tiha n.): BI. Marija Kleo-fa. — BI. Rajner, pušč. (f 1237.) — Sv. Janez Miloščinar. (+ 616.) — Nedeljski evangelij popisuje prizor v jeruzalemskem templju, kjer je Jezus učil in zatrjeval rekoč: »Kdo izmed vas me bo greha prepričal? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ne verjamete? Kdor je iz Boga, besedo božjo posluša; zaradi tega vi ne poslušate, ker niste iz Boga . . .« Judje so pobirali kamenje, da bi vanj lučali. Jezus pa je šel iz templja.
Ponedeljek, 10 aprila: Sv. Meh-tilda, dev, (t 1280.) — Prerok Ezekiel.
Torek, 11. a p r i 1 a : Sv. Leon Veliki,
papež, (f 471.) — Sv. Betina, dev. Sreda, 12. aprila: Sv. Julij, papež, (t 352.) — Sv. Saba. (f 372.) — Sv. Ze. non, muč.
Četrtek, 13. aprila: Sv. Hermene-gild, muč. (f 586.) BI. Ida, devica.
Soince vzhaja ob 5. uri 20 minut, zahaja ob 6. uri 47 minut.
Luna: Prvi krajec dne 10. aprila ob 3. uri 35 minut popoldne.
Sv, Janez Miloščinar. (f 616.)
Značilna poteza, bolje čednost vseh svetih oseb ie — milosrčnost, usmiljenje do. revežev. Svetnike vodi in vlada namreč duh božji; »Bog je pa ljubezen,« milosrčnost in dobrodelnost je žarek te božje ljubezni. Ta lastnost vseh svetih oseb je za nas prav posebno pomenljiva; kajti v ču-dodelnosti svetnikov pač ne lrtoreš posnemati, njih pokorila ti niso nič kaj všeč, da bi se jih oprijel; lahko se pa ravnaš po njih zgledu, osobito če te je Bog oblagodaril s časnim premoženjem, da od svojega imetja daješ miloščino revežem in v druge dobre namene. Z radodarnostjo si boš zaslužil milost, da boš mogel svetnike posnemati tudi v drugih lepih lastnostih.
Sv. Janez Miloščinar si je zaslužil ta častni naslov vsled izredne milosrčnosti in darežljivosti do vseh, ki so bili podpore potrebni. Janez je bil patriarh v Aleksan-driji. Dal si je sestaviti zapisnik vseh siromašnih in bednih oseb. Dasi se jih je na-teplo okrog 7500, je vendar našel vsak dan dovolj sredstev, da je delil miloščino; tako je Bog blagoslovil njegove dobre roke.
Ljubezen do bližnjega ga je gnala, da ni delil le telesnih dobrot, marveč je izkazoval v obilni meri tudi duhovna dela usmiljenja, zlasti je skrbel, da je posredoval tam, kjer je nastal kak prepir ali celo sovraštvo. Neki bogataš se ni maral spraviti s svojim sovražnikom. Svetnik ga pokliče k sebi, ga pelje v svojo kapelo, kjer je nato opravil sveto mašo. Takrat ie bila, navada, da so verniki nekatere molitve, na primer očenaš, z mašnikom glasno molili. Tudi patriarh je dovolil, da je bogataš glasno z njim molil. Pri prošnji »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«, je pa patriarh obmolknil, da je bogataš sam molil. Nato se je pa obrnil proti njemu ter rekel: »Glej, kaj si izgovoril! Kako si drzneš tako moliti, zraven pa ne odpustiti?!« -— Bogataš jc spoznal svojo zmoto ter obljubil, da sc bo takoj poravnal s sovražnikom.
Pri drugi priliki je prišel Janez na-vskriž z mestnim poglavarjem, ki mu je bilo ime Niketas, Očital mu je neko krivično postavo, nakar je Niketas ves vzne-voljen šel od njega. Proti večeru pošlje patriarh nekega duhovnika k poglavarju z naročilom: »Soince bo zašlo!« Ta izrek je opozoril glavarja na apostolove besede: »Soince naj ne zajde nad tvojo jezo«, ker ne veš, kaj se ti čez noč lahko pripeti. Niketas je prišel k patriarhu, da sta se pobotala in sprijaznila.
Smrt sv. patriarha je bila blažena, saj ni imel na zemlji nič zapustiti, pač pa je šel bogat na dobrih delih pred božjo sodbo,
42
Najnovejše z bojišč.
ZeppeHni tretjič nad Angleško.
Berlin, 3. aprila. (K. u.) Wolff poroča:
Tretjič je napadlo mornariško zračno brodovje ponoči od 2, na 3. aprila angleško vzhodno obalo, zdaj severni del. Edin-bourgh in Leith s pristaniškimi napravami ob Firth of Forlh, Newcastle in najvažnejše ladjedelnice, kakor tudi plavže in tvornice ob reki Tynef smo obmetavali s prav dobrim uspehom z mnogimi razstrelilnimi in zažigalnimi bombami. Opazovali smo silovite požare in ljute eksplozije z obsežnimi razrušbami. Eno baterijo pri Newcastle smo prisilili, da je utihnila. Kljub ljutemu obstreljevanju so se vrnili in izkrcali nepoškodovani vsi zrakoplovi. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Vprašanja in odgovori.
R. T. — Leskovec pri Višnjigori:
Seveda Vam gre tudi podpora, oziroma vzdrževalnina. Stopite k Vašemu gospodu župniku, da bo podregal pri okr. komisiji; morda so pa prošnjo kam založili.
M. J. — Črnomelj: Kajpada. Vložite novo prošnjo. Županstvo naj potrdi .Vaše razmere.
A. Z. — Feldspital 811: Ni primerna tvarina za naš list. To bi bilo bolj za kako obredno knjigo, ali pa za »Bogoljub«.
A. K. — Planina pri Rakeku. Prav je, da še naprej plačujete zavarovalnino za ujetega moza, da polica ne zapade. Čemu nova zavarovalna pogodba? Zavarovanje na dve strani ie seveda ,veljavno; toda vprašanje je, kako je zavarovalnica v tem času sprejela pogodbo za osebo, ki je v ujetništvu. Ali je šlo brez potrdila in uradnega zagotovila?
F. K. — Ljubljana. Brez dovoljenja staršev ne bo šlo. Ako so starši zadovoljni, se je treba oglasiti pri mestnem starejšinstvu.
F. N. — Zg. Bela: Izvežbanost v kuhi in bolniškem strežništvu — se zahteva. Sicer pa vprašajte pri vodstvu Rdečega križa.
A. S. šalek — Velenje: Zadnjič smo •fiekje brali, da se malenkostni zavitki že morejo poslali tudi na Rusko; ne vemo pa, če je bilo dotično obvestilo uradno. Ali ujetnik pošiljatev zanesljivo dobi?... Na to Vam pa ne more nihče odgovoriti. Nekateri naslovljene! vse dobe: pisma, denar itd.; nekateri popolnoma nobene stvari.
J. V. Velika Bnkovica. Ce Vaš sin ne dobi nobenega pisma in pošiljalve, bo morda napaka v pomanjkljivosti naslova. Dobite koga, da bo napisal naslov tudi v cirilici (z ruskimi črkami). Ali od njega še pridejo pisma na dom?... Ce bi kdo izmed bralcev »Domoljuba« 'imel vojaka-ujelnika. v Čistopolu, Ka-zanska gubernija, naj blagovoli poslati 32
natančen naslov (proti povrnitvi stroškov) g. Janezu Volk, Velika Bukovica, p. Ilirska Bistrica.
To in ono.
Dnevnik, ki ima najmanjši nalog. Da
bi kateri časopis in celo dnevnik izhajal samo v treh izvodih, je pač skoraj neverjetno; a vendar je resnica. Kraj, kjer izhaja ta časopis, je Dunaj, in edini bralec je naš cesar. Ta dnevnik ima posnetke vseh najvažnejših člankov iz svetovnega časopisja; prireja se v posebni pisarni, tiska se pa v državni tiskarni. Izroče ga cesarju vsako jutro v posebnem ovitku. En izvod tega časopisa spravijo v cesarski arhiv, eden je pa na razpolago službujočemu glavnemu adjutantu.
Kako je na vojski. Francelj pošlje svoji ženi vojnopoštno dopisnico. Med drugim zapiše tudi naslednje vrstice: »Ljuba Ančka! Ti bi rada vedela, če je v vojski kaj nevarno? Ne vem, kako bi povedal. Če krogla ne zadene, potem ni nevarno; če pa zadene, potem nikoli ni več nevarno. Pozdravlja Te Tvoj Francelj,«
Se človek navadi. Naših vojakov, ki se že dolgo časa prekladajo z enega bojišča ria drugo, sovražni ogenj zlepa ne zbega. Bilo je nekje gori na galiških poljanah. Oddelek topničarjev je bil pridno na delu. V ozadju so bili pa za kritje utrjeni črnovojniki, ki so lagodno pušili in imeli svoje navadne pomenke v gosti koruzi. Eden izmed njih je pisal uprav vojno dopisnico, naslonjen na neko skalnato klado. Rusi so šrapnelirali kar za stavo. Krogle so brenčale okrog, da je bilo joj. Našemu vojaku svinčnik ni dal od sebe več nobene poštene črke; zato vzame nož, da bi ga okoni-čil. Prileti krogla, pa mu izbije nož iz rok. Mož pogleda srpo in jezno nameri pest proti ruski strani, potem se pa pripravi, da bi poiskal svoj nož. Stotnik to vidi, pa ga zdraži, ker je bil dal povelje, da se mora moštvo kriti — in ležati; zato zakliče: »Vi, stric — leči!« Mož se zravna junaško in vojaško, kakor je bil dolg in širok, sa-lutira, dočim so vsekrižem brnele krogle, potem se pa pokori in zlekne po tleh in piše naprej svojo karto.
Prav visoko. Zavarovalni agent: »In kako visoko hočete zavarovati svojo hišo?« Kmet: »No, jaz mislim — do dimnika!«
Šmarnice profesorja dr, Jos, Jeršeta so ravnokar izšle pod naslovom': »Kraljica vojnih trum«. Šmarnice so, kakor smo že zadnjič povedali, današnjim vojnim časom prilagodene. Cena za vezan izvod znaša 3 K. — Dobe se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Getzemani in Golgata. Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Cena vezanemu izvodu z rdečo obrezo 2 K 60 v. Premišljevanje Kristusovega trpljenja, ki vliva v človeško srce največ tolažbe in upanja, je ne samo ob postnem času, tem-
več današnje dni bridkosti in tuge posebno priporočati; ta knjiga je :akim premišljevanjem namenjena in vsega priporočila vredna.
CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM ZA MESEC MAJ
priporoča »Katoliška Bukvama« sledeče skladbe:
P. Hugolin Sattner, Šmarnice. 18 pesmi za mešan zbor, deloma z orglami. Cena partituri 3 K, glasovi po 50 vin, Stanko Premrl, 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Cena partituri 1 K 80 vin,, glasovi po 40 vin. Anton Foerster, Prva zbirka Marijinih pesmi. 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Cena partituri 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. — Druga zbirka Marijinih pesmi. 12 Marijinih pesmi za štiri neenake glasove ali za en glas z orglami. Cena partituri 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. Fran Ferjančič, Lavretanske Htanije Matere božje. Za mešani, oziroma tudi eno-, dve- ali triglasni zbor. Cena 30 v,
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 29. marca: 38, 65, 5, 10, 12.
Line, 1. aprila: 22, 17, 1, 16, 35._
SKRIVALNICA.
črno domačo, zanesljivo čisto in predcnca prosto blago pošilja dokler zaloga rt. Kr. 5,— 1 lig po pošli ali želcznicl, tvrdka: Iv. Mnruika nasl. Ant. Stergar, Kamnik, Kranjsko.	821
U
Roche
//
Se dob/ v meh lekarnah
A.V.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sira/in ?
influenci.
Vsak. ki trpi na frajnem kašlju. lažje je obvarovali se bolezni,nego jo zdraviti. Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev. ki s Sirolinom ozdrave
3. Vadušljivi,katerim Sirolin rnafno olehča naduho
Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počuiek.

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Od nekdaj že so priznano najboljše ^^
oneenepeei
iz tovarne IVAN GREGORC, Mengeš. ^
Izjava.
Terezija Bučar in Petan Jožefa obža-
lujeti, dn sta razžaiili Ano Cvet v Dol. Pecah,
Ha prodaj ima
za kuho brinjevca v poljubnih množinah po nizki 816 ceni tvrdka Ivan Jelačln v Ljubljani.
okrogel, sirov ali suh, od 10 cm naprej, dolžina od 2 do 6 m kupuje tovarna Goričane pri Medvodah. Ponudba biez naznanjene cene nima pomena, — 857
Ustanovljena lota 1893.
Ustanovljeno leta 1C93.
• E V"! 9
reg.strovana zadruga z omc,en»m jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
0
ljanje denarja nn razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se raužijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6OO.OCO K. Eeležnifcov jo bilo loncem leta !913 2492 z 174CB deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnico za 0,780.340 K.
Načelstvo :
Pred sod n i k : Andrej Kalen, preiat in Btolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	U. podpredsedniki	Vg"
Ivan Sninlk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
C I a n i : IvanSoleno, o kr profesor v Ljubljani dr. JoJef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani Anton ICollJar, ntisu » Kranju: Dr. Merilni- Alojzij, gimn proiesor v IJubljani. dr. Jaltob Moliori«, odvotniški kandidat t Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani- B. Remeo, ravnatelj trn koIo v l.iubl)am Anton Sušnih, e. kr. gimn. proiesor v Ljubljani/ dr. Vitjem Sohwottzor, odvetnik v Ljubi ja:ii • dr AloS UuonlCnik, prot. bogoslovja i Ljubljani; Fran verbio, c. kr gimn prof. v Ljubljani; Ignacij Znplotnlk, k.nonct v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Krili, o. kr. floloBOr in knnonik y Ljubljani. _ Člani: Anton Cadož, katehet v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fln. ra5. oflcijal v Ljubljani; Itui Mlakar, protrBor v Ljubljani; Avguštin Z.ijo, c. kr
rad. reMdent in poBosfcnik v Ljubljani.
tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, kor je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
.............................umi.i...............II......um,...........
Št. 000 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči sveti......K 8-40
„ 410 Nikcl. - anlcer-Roskopf ura „ 410 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......,, 5-90
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7 80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Bela kovinnsta verižica. . „ 2-80
nikelnasta......n 1-—
„ 916 Srebrna verižica.....„ 15-20
, 89 Double zlata verižica. . . „ 5'90
Velika izbira ur za gospodo in dame, verižico, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhnne, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd.
v velikem ilusti-ovnnern ceniku r. mnogimi podobrmi katerega zahtevajte zastrnj In poštnine rrostctsa,
Razi o ilja so po povzetju ali pa "če se
denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastni: tovarna lir v Švici
Nima rsc 5;ene podružnice.
nmoaaramnra
.'.- 3T. -V..'A.T1
■■■■Milil" l"|i lllilllllli i£CajHBSB8ME -T5B:Si.ffltm
Razširja te .DOMOLJUBA"!
Stanje vlog čez 23 milijonov k^on
s k/i poatfua
Obresti 4-75 kron na leto. *	^ **™
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago
Načelstvo
registrovnna zadmga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6. pritličje, v las e J ftfsi nasficli bolela ..KiiIck" za fraiiciš&sHsIco cerftvilo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne ===== samo njeni zadružniki, temveč =
tudi cela dežela Kranjska
Sartljeva moka
brez vsakih kari!
Samo pri meni se dobi fina sartljeva moka, znamka „HAS1N". Samo en zavitek rabite za en šnrtelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. En zavitek stane samo Po pošti se pošilja samo po pov-	■
zotju in najmanj 3 zavitke, če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporubi se prilože. Naročite obratno pri razpošiljainici šartljeve moke znamka „HAS1N"
Ivan Urek, Ljubljana
Mestni trg 13, Pod Trančo, — prej v Borovljah.
Kana
50% cenefe!
Ameriška fitedilna kava, lepo diSeča, izdatna in stedljiva, 6 kg: vroča za po-sbušnjo II 12*60 po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega finega čaja za K 2*50 tudi 60 kom. razgl. lepih razglednic pošlje/.al R A. Schaplra št. 473, izvoz kave in čaja,
TISZABOGDANY,
Ung-arn.
Vam plačam
_r____ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tokom 3 dni s korenino, brez bolečin no odpravi RIA-BALSAH. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1'—, 3 lončki K 2 "60> 6 lončkov K 4 • 60.
Kemeny, Kaschau (KasBiv) I., poštni predal 12, Ogrsko.
vgfi ii 3- fii živil in rniT. i:»).rasi, gav^rovrJricn
sprejema zavarovanja na doživelje in snirl, otroških dol, rentna in ljudska nezgodna 'n
•fimstvenn zavarovanja. Javen zavod. Absoluma varnost. iNizke premije. Udeležila nu dividendah pr: živi enski zavarov. ie po prvini ciu.
Stanje zavarovanj koncem I!)I4 K 173,410.838'— I Stanje gnr. londov koncem 1014 K 48,732122-76 V letu 1014 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . .	.432.232-68
Mor naiiin sklenili livl|ers!.o za.srcva Oc veljam hkrati za volno zn varovan ie, raUc v lastno korist obrne tle mi imenovane redružnicr. Prospekti zastonl in poitr.lr.c prosto. Sposobni zas opnik so sprej mejo po najugodnejšim pogoji.
Marije Terezije cesta 12.
Edino dobri in solidni stroji so samo
„Gritzner" in „flfrana"
Prednosti: krogljiCen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zalofja šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. EMF" lOlctna garana/a.
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, državni poslanec. -
Tiskala Katoliška tiskarn«
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečlto ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpešianske bazilike, 1 dobitnl list 3» „ zemlj. srečk iz leta 1380, 1 do-bitni lisi ogrskih hip. srečk iz leia 188i.
(KeJcfn; c Urok za vseh ptisrcCk oiir.iliiiiinili listov samo 5 kron
12 žrebanj vsaho leto, glavni dobitki C30.000 K)
ffSflvSuK&d* igralno pravico do dobitkov » ' »<»«< <£»• ene turške srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.
en* za kolnrsko obrt sprejme
aa^es Frimc KrašoveCj
728	kolitrski mojst r na Vrhniki.
Izborno so J# obneslo za vojako v vojski in •ploh z« vsakega kot uajboljAe
bol oblažajofte mazanje
pri peehlajenjn, reumatizma, giktn, tsflaanci, prsni, vratni in bolesti v biki«
Ur. Iticbter-Ja
Sldro-Linl
Sidro-Pain-Expeiler.
Steklenica kron. —'80, i'40, 2 —.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Jtickter-ja lekarni „Pri zlatem levo*, Praga, 1., Elizahetna cesta 5.
NadoinestUo
Dnevno r»ftpoftflJn*i.fe.
išče se
z* obdelovanje kmetijstva na posestvo tilizu Kočevja in ena družina na manj obsežno kmetijstvo pri Črnomlju, kjer se odda tudi gostilna. Ponudbe se pošiljajo na Ani. Knjlež. Kočevje. (762)
Mnjbolfše in najcenejše	81
lino perje»
pri več kot BO let priznano najboljšem izvoru
D. SCIIMHMR, Taiis, št. 246 (reško)
Cene po kakovosti
6 leg od K 10 naprej veliko posteljo „ K lfi — n Odda gg tudi večja količina posteljne prevleke, inleta, odej itd. po nizki ceni. — Pišite Se dane3! Cenik in vzorci zastonj ter poštnino prosto.