Iz hAjn vsak četrtek Cona mu je .1 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, /.a Ameriko in drugo tujo države o K.) — Posa1ne7.no številko ro prodajajo ■■■— i-o 10 vinarjev. ———— Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina. reklamacije in in-Borati pa: Upravništvu .Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulioa.— -* V Ljubljani, dne 6. aprila 1916. Leto XXIX. Kmet, ki dolgove plačuje. Zabavljanje proti kmečkemu stanu ne-če utihniti, Kdor vidi samo višje cene ! metkih pridelkov, ne bo nikoli prišel do pravične sodbe in tudi ne bo mogel najti pota, po katerem bi se zavrla neznosna draginja. Že neštetokrat se je povedalo in zapisalo, da so stroški za obdelovanje silno poskočili, in da se seveda to pozna tudi pri pridelku na ceni. Te dni smo brali v glasilu nemške socialne demokracije »Ar-beiter-Zeitung« na Dunaju, ki najbolj slepo maha ir udriha po kmečkem oderuštvu, zelo zanimiv odstavek. Pisano je bilo namreč tam na vso moč ganljivo, kako se je pri listu vse podražilo: papir, črnilo, stroji, delavci, in da je zavoljo tega treba naročnino zvišati. Kar je za enega prav, bi mori lo biti tudi za drugega! O tem se ni treba niti razgovarjati s pametnim človekom; le par reči, ki niso tako znane, pripomnimo k temu. Prva je ta, da visoke cene kmečkih pridelkov splošno ne pridejo kmetu na korist, ker blaga navadno že nima, ko stopijo v veljavo. Seno in krompir je na primer kmet pri nas večinoma prodal, ko je bila cena krog 8 kron; zdaj, ko gre kvišku domala za dvakrat več (v mnogih slučajih tudi višje), nima kmet splošno že nič več oddati; kar bi oddal, bi šlo na škodo njegovega lastnega gospodarstva. Druga reč je pa ogromna razlika med cenami za ravno tisto blago "a kmetovo škodo. Koruze ne sme krmiti; kar mu je preostaja preko do grama določene lastne potrebe, jo mora oddati žitnemu uradu po 27 K 100 kil. Skvarjena ko-tuza, ki mu pride z Ogrskega in Rumunije, ča Pa stane, če je sploh tako srečen, da jo "obiti more, najmanj po 64 kron. Za zdrav ječmen, ki ga odda, dobi krog 30 K za 100 *'l; za skvatjen krmilni ječmen pa mora dati krog 80 K. Vse te reči kažejo, da morajo biti napake še drugje, ne samo v kmetovi samogoltnosti. Toda recimo po pravici: Delavcu, ki se krega nad draginjo, in udari pri tem nekoliko čez žnoro, še ne zamerimo; revež je in težka mu prede. Če si torej izkuša olajšati svoje skrbi s tem, da malo poza-bavlja, ni to še nič tako hudega. Druga je pa s tisto gospodo, ki si v sedanjih časih od države z dobavljanjem vojaštvu in s trgovino sploh dobiva ogromne dobičke. Če ta s kolom maha nad kmetom, tega ne moremo odobravati. Dunajski dnevnik, ki je glasilo velikih bank in kapitalistov, ki je Rotšildu v sorodu po krvi in po duhu, se imenuje »Neue Freie Presse«. V njem so čitali nedavno, naj država ne prezre, koliko je pridobil kmečki stan v sedanji vojski, češ da se to vidi iz naraščajočih vlog po kmečkih hranilnicah in posojilnicah, in pa iz tega, ker kmetje zdaj dolgove plačujejo. Za glavo se mora prijeti pošten človek, kako je mogoče, da tako pristranska in škodoželjna pisava zagleda beli dan, in sicer v listu, kjer beremo zdaj dan za dnem, kake neverjetno visoke dobičke izplačujejo letos banke in razna tovarniška podjetja svojim delničarjem, ki niso zanje mignili niti z mezincem, marveč katere vse so jim zaslužili drugi. Izlepa nobena reč ni za splošnost (ne rečemo za kmeta, ki se je že vsega navadil) bolj potrebna, kakor razdolženje kmečkih posestev. Kje je pa vzrok, da naše kmetijstvo ni na tisti stopnji, na kateri bi moglo biti? Kje je vzrok, da tako zaostajamo za Nemci? Kje je vzrok, da moramo sedaj na grame meriti posamezniku žito in moko? Poleg tega, da manjka izobrazbe, je takorekoč edina ovira, da nima kmet potrebnega kapitala za gospodarski napredek. Pravzaprav ima tudi pomanjkanje izobrazbe v tem svoj vzrok. Zakaj je pa le neznatno številce kmečkih fantov tako srečnih, da si more privoščiti nekaj stro- kovne izobrazbe? Šole stanejo časa in denarja, in čas je za kmeta tudi denar. Kmet^ ki mora delati samo za druge, ki se mora truditi v prvi vrsti za to, da plača obresti od dolgov, in si tako ohrani skromen ko>-tiček, ki je sicer samo po imenu njegov, ki ga pa vendaT ljubi iz celega srca, ne more misliti na svojo in svojih otrok strokovno izobrazbo in ne more zalagati denarja v stroje, gnojila, drenažo, popravo hleva in druge take reči zato, ker ga nima; dolgov pa delati ne more, ker mu velikrat že nihče več ne bi posodil, in ker jih ima že tako preveč. S koncem leta 1899. imamo zadnjo uradno štetev o vknjiženih dolgovih. Teh! je bilo pretežno na kmečkih posestvih' (brez veleposestev) v naši državi okroglo 5650 milijonov kron; veleposestva, ki so vpisana v deželni deski in ne v zemljiški knjigi, so imela pa 1137 milijonov vknjiže-nega dolga. Vknjiženega, pravimo! Koliko je na kmečkih posestvih nevknjiženega, se sploh ne da niti približno povedati. Toda že za vknjiženi dolg, če ga računamo samo po 4 in pol odstotka in pol odstotka za odplačevanje dolga, je moralo kmečko prebivalstvo pridelati več nego za 284 milijonov kron vrednosti, potem je šele prišel kmet s svojo družino na vrsto. Nekoliko se je morda zadnja leta, ko je živina prišla nekam k ceni, izboljšalo, vendar je bilo to izboljšanje samo kaplja v morje. Zlasti so pa mnogo pomagale kmečke hranilnice in posojilnice, ki so precej ustavile prisilno prodajo kmečkih posestev. Od leta 1892— 1899 se je v deželah, ki imajo urejeno zemljiško knjigo (Gor. in Dol. Avstrija, Solno-, graška, Štajerska, Koroška, Kranjska, Češka, Moravska in Šlezija) prisilno prodalo 50.656 posestev. Kmečka posestva so šla iz rok v roke in kako je mogoče pri takih razmerah misliti na kak gospodarski napredek, ne vemo. Prvi pogoj za gospodarski napredek, prva stopnja do tega, da bomo imcii doma dovolj živeža in poceni, je razdolženje kmečkega stanu. Kako naj torej rečemo kapitalistu, ki raz svojo nabasano vrečo s prstom kaže davkarju kmeta, ki zdaj varčuje in dela, da bi se rešil dolgov? Pregled po svetu. Vprašanje nuncija na Dunaju. Odkar je bil dunajski papežev zastopnik imenovan kardinalom, se po katoliških listih čedalje glasneje oglašajo zahteve, da mora zastopnik cerkvenega poglavarja docela umevati jezik okrožja, ki v njem deluje. Pri nas bi torej moral znati ne le nemški in madjarski, marveč tudi en slovanski jezik. Seveda bi moral radi nepristranosti pripadati kaki bližnji državi, morda Švici ali Nemčiji. Odstopil je ruski vojni minister Polivanov. Pravijo, da se je moral umakniti, ker nova ruška ofenziva ni uspela in ni bil zmožen izuriti ter izrabiti rezerve. Njegov naslednik ie general pehote Šuvajev,- ki se je boril vedno proti krivičnnžem in goljufom ter je mož čistih rok. Nemčije se boje. »Stampa« pripoveduje, da jc konenoveljavno določeno, tla Italija Nemčiji vojske ne bo napovedala. Miroviie govorice V Parizu. Barcelonski listi pišejft z 6iiifahi: na trdovratno sc ponavljajoče govorice v Parizu, da se sklene meseca majnika premirje, poleti pa mir. Konferenca v Parizu. Uspehe posvetovanj ciitciitinih zastopnikov skušajo javnosti prikriti. Ve se pa, da so modrovati c vojnih sredstvih in skupnem ravnanju, da bi mogli doseči kaj uspehov. Cadorna se je mudil nazaj-grede rut francoski fronti. — Posvetovanja niso in nc bodo imela drugega jtamena, kakor dati ljudem nekaj novega upanja in potrpežljivosti, kajti inano je, da se osobito delavstvo na Angleškem in Francoskem odločno oglaša za mir. ■— Poudarjamo tudi še enkrat, da se za to navidezno slogo skriva medsebojna nesloga. Romunija in ententa. Nedavno je ruski poslanik Poklcwski v imenu en-tente sporočil romunski vladi željo, naj bi se takoj ustavil izvoz žita v osrednji državi; Romunija ne bi smela dobivati ogrskega premoga, zato ga ji hoče dajati Rusija. Te in šc razne druge predloge je romunski ministrski sklep v polnem obsegu odklonil. Portugalske čete za Solun. Ententa je obvestila Grčijo, da se bodo vkrat-kem izkrcale v Solunu portugalske čete. Grška vlada je seveda resno ugovarjala. Španija ne poseže vmes. Španski ministrski predsednik Romanones je na nekem shodu zatrjeval, da ostane Španija nevtralna do konca; Romanones sodi, da bo kmalu mir sklenjen. 2i Tudi na Holandskem se nekaj pripravlja. Čuje se, da zahteva Anglija prehod preko Holandske, ki pa hoče varovati strogo nevtralnost; zato kliče vojake pod orožje. Delavski nemiri na Angleškem vznemirjajo ondotno vlado. Upor v državnih delavnicah je dobil resen značaj. Ropot je nastal zaradi nadurnega dela in pa zato, ker so v nekatere delavnice in ladjedelnice sprejeli neizuče-ne in napol izučene delavce. Oblegovalno stanje so proglasili v Dublinu in v sosednjih pristaniščih zaradi delavskih nemirov. V Dublin so morali poslati dva angleška polka vojakov; delo v pristaniščih popolnoma počiva. Amerika odrezana od Evrope. Nedavno je bilo Citati, da je od sedmero kabljev, ki služijo brzojavni pošti med Evropo in Ameriko, pet prerezanih in nerabnih. Zadnje novice pa pravijo, da so pokvarjeni in odrezani sploh vsi kablji. Svetovna vojska. 0(1 goriškega obmostja do morja bojno divjanje. — Italijani nad Postojno. — ltuska ofenziva strta. Izgube na ruski strani v dneli od 1. do 28. marca do 140.000 mož. — Hindcnburga zopet slave kot zmagalca. — Na francoskem bojišču neprestano grmi. —- Klešče okrog Verduna. — Dva zračna napada nemških Zeppelinov na London iu angleško obalo. — 800 bomb na Solun. VOJSKA Z ITALIJO. Od goriškega obmostja —• do morja. V dneh od 5. in 27. marca so bili na ozemlju pred Gorico in tja doli proti jugu hudi nastopi. Deloval je obojestranski artiljerijski ogenj s posebno silo. Italijani so skušali napadati pri Sv. Martinu, na severnem robu gore Sv. Mihaela, vzhodno od teh in v odseku Doberdobske planote. Lahi dovažajo novo pomoč, kar so naši letalci hitro opazili ter z uspehom obstreljevali oddelke benečanskih železnic. — Hudo so bombardirali Italijani Doberdobsko planoto zlasti v noči 28. marca. 29. marca so pri goriškem obmostju nastopile na obeh straneh močne sile; naše čete so ujele tam 350 Lahov. V odseku Plocken so se izjalovili vsi sovražni napadi. Pred bojno črto koroškega lovskega bataljona št. 8, je obležalo 500 mrtvih Lahov. Večkratni novi laški napadi s svežimi četami, ki so imele nalogo iztrgati našim izgubljeno višinsko postojanko vzhodno od prelaza Plocken, so se razpršili brez uspeha za Italijane. Sovražni letalci nad Postojno. Uradno se poroča: V nedeljo zjutraj so metali laški letalci bombe na Postojno. Ubita sta dva moža, več jih je ranjenih. — Iz voino-tiskovnega urada naznanjajo: V petek so krožili nad Postojno trije laški letalci, katere so ;?a kmalu pregnali naši streli. En letalec je bil sličen onemu, ki je ob laškem poletu nad Ljubljano opoldne krožil nad Ljubljano. V nedeljo okolu y28. ure zjutraj je priplulo nad Postojno pet laških letalcev, ki so vrgli okolu 17 bomb. Na nekem vrtu sta bila ubita dva vojaka od godbe, nekaj ranjenih. Nad Postojno so laški letalci krožili eno uro. Poslopij niso poškodovali. Kakor se govori, so naši enega laškega letalca na povratku izstrelili iz zraka. Prizor z goriškega bojišča. Očividec iz Gorice opisuje bojni spopad, kakršen je bil pri Gorici prejšnji ponedeljek. »Ta dan je bilo lepo vreme, zato je pričela naša vrla artiljerija grozno razbijati laške pozicije. Grmelo je in treskalo, kakor da ima biti sodni dan, vmes so pokale sovražne granate; bilo je nekaj naravnost groznega. Potem se je razvil napad na črti goriškega mostišča in zvečer so prasketale puške in ragljale strojnice, da se je pokanje držalo kar skupaj. Reflektorji so se križali, raz-svetljevalne rakete so švigale v zrak, ročne granate so pokale, mine bobnele in vrhu vsega še grom topov. Bil je hud večer. Po goriških cestah so ropotale slabo merjene laške kroglicc, da skoro ni bilo varno stopiti izpod strehe. In več ali manj je trajal ta ogenj in ta . grozni nemir celo noč.« Dekan iz Št. Petra pri Gorici pripoveduje: »Dobil sem piruhe. Poslal mi jih je Cadorna. Na vsaki strani hiše sta sc zarila dva globoko v ze:nljo. Enega smo izkopali; prodrl je štiri metre globoko in v zemlji razpočil ter je napravil prostorno kambrico za velikega moža. Tretji se je zaril pod sosedovo hišo, ki meji na vrt. Pa je bilo res hudo tisti dan. Moia klet še ni videla toliko gostov obenem, kot tisti večer. Bilo nas je petdeset. Tudi stole smo topol prinesli, a ostali so posedli po tramovih, ki žalujejo za sladkim bremenom vinskih posod. Ostal sem v družbi le eno uro, potem pa sem se izročil Previdnosti božji in Materi božji ter šel molit in počivat. Mnogi so prenočili v kleti in skupno večerno molitev istotam opravili,« VOJSKA Z RUSI. Sveže čete pri Podstavem. Rusi so postavili v boj proti nemškim četam novo-izvežbane vojake. Vsi naskoki ruskih sil pri Podstavem so se zrušili ob vztrajnosti nemškega saarbiickenškega zbora. Dve ruski diviziji sta onemogli ob neupogljivem zidu brandenburških in ha-noverskih junakov. Pri Stripi., Severovzhodno od izliva Stripe so se Rusi zastonj prizadevali, dal bi prodrli v nočnih napadih. Naleteli so na naše mine, ki sc izredno dobro učinkovale. Živahno topovsko bojevanje je bilo na besarabski bojni črti in pri Oliki. Zmehčana zemlja pa ovira, da se ne razvijejo večji boji. Na besarabski fronti so se nadaljevali boji z močnim topniškim ognjem. Naši so obdržali vse postojanke. »Universul« poroča, da so napadale tudi naše čete in da so Rusi s skrajno silo vztrajali. Ruska ofenziva okoli Dvinska. W 17. marca dalje na tej fronti skoraj ni bilo dne brez večjih bojev. Rusi so spravili na to ozemlje 60 pehotnih divizij. Izgube na ruski strani utegnejo presegati 80.000 mož na 120 km dolgi fronti, Olenziva ponehala. Švicarski časopisi so objavili novico, da se je ruska ofenziva zopet skrhala, in da ni moč nadaljevali bojev zaradi tajanja snega. Rusko uradno poročilo. Nedavno so naši listi objavljali, da so severno od Bojane Rusi nameravali napasti na ta način, da so poprej razstrelili veliko min, a so se vse razletele pred našimi zakopi. Čujmo, kako znajo poročati Rusi: Galicija. Severno od Bojana smo hkrati razstrelili 13 min; nato je naša pehota v navalu udrla preko dveh vrst sovražnih jarkov. Preživele branilce razstreljenih zakopov smo z ročnimi granatami pobili. Ujeli smo 1 kadeta in 152 vojakov ler zaplenili 2 strojnici, 1 metalec min, 1 Drzno podjetje imenujejo strokovnjaki zadnjo rusko ofenzivo. Rusi so morali namreč pričakovati, da se na pomlad sneg taja in da ni varno, spuščati se v večja podjetja. Toda zavezniška vzajemnost in pritisk od zahoda jih je gnal v napad, da bi tako olajšali delo Francozom pri Verdunu. Rusi se zdaj izgovarjajo, da so morali prenehati, ker jih ovira sneg, močvirje, mokra in blatna pota itd. Toda ofenziva se ni zlomila samo v blatnem močvirju, marveč v lužah krvi in ogromnih izgub. FRANCOSKO BOJIŠČE. Klešče za Verdun. Nepristranski opazovalci položaja pri Verdunu pravijo: Priznati sc mora, da Nemci zmirom bolj zaključujejo obroč okoli Verduna. Kdaj se jim posreči, da stisnejo klešče, se ne more prorokovati. Zahvala vojakov po bitki. žaromet in 1 metalec bomb, dalje veliko množino patron in 5 topov. Te smo pa po boju morali pokvariti, ker jih nismo mogli vzeti s seboj. Kljub temu," da je vreme na celi fronti zelo neugodno in trenske razbere izredno težavne, izvedejo naše požrtvovalne čete vse, kar se jim ukaže.« Sedanja ruska ofenziva — zlomljena, ' navalom 500.000 mož in z uporabo ogromne množine streliva so ruske čete zapo-čele sedanjo ofenzivo, ki pa se o nji sme reči, da je bila. Dnevi od 1. do 28. marca so bili sicer hudi, a bolj še za rusko armado, kakor za nemško vojaštvo. Listi pišejo ;>0 pravici o velikem Hindenburgovem »spehu, kajti Rusi so za časa teh napadov 'zgubili po splošni sodbi do 140.000 mož. Ni dneva brez napredka. Dne 28. marca so nemške čete severno od Ma-lancourta (na levem bregu Moze) zasedle francoske postojanke v širini 2000 metrov. Ujele so 486 mož in 12 častnikov, 1 top in 4 strojne puške. Dognalo sc je, da so Francozi pripeljali na bojišče dve novi diviziji. — Dne 29. marca so se lotili Francozi, da bi z močnim topovskim ognjem zopet osvojili gozdne postojanke severno od Avocourt. Razvili so se trdovratni spopadi, ki so trajali v temno noč; končali so se s tem, da so se morali Francozi umakniti. — Civilno prebivalstvo v -okolišču Verduna je moralo zapustiti vse kraje v obsegu 50 km. Zahodno od Moze so nemške čete z naskokom vzele vas Malancourt in sosednje francoske obrambne postojanke; ujetih je bilo pri tej priliki 322 mož in 6 častnikov. Krvav spopad pri vasi Vaux. Na vzhodnem bregu Moze so se polastile nemške čete 31. marca po skrbni predpripravi sovražnih obrambnih in krilnih naprav severnozahodno in zahodno od vasi Vaux. Ko se je v tem odseku dvignil francoski ogenj proti iutru do največje sile, mu je sledil pričakovani napad, ki se je popolnoma zrušil v ognju nemških strojnic in v zapiralnem ognju topništva. Ne glede na zelo težke krvave izgube je moral pustiti sovražnik v nemških rokah 720 mož in 1Q častnikov. številni boji v zraku. Nenavadno pogostni so postali na francoskem bojišču zračni boji. Nemški letalci so premagali in zbili 9 sovražnih aeroplanov na tla. DVA ZRAČNA NAPADA NA ANGLEŠKO. Poročilo nemške mornarice. Rerlin, 1. aprila. (Kor. ur.) Ponoči od 31. marca na 1. april je napadlo brodovje mornariških zrakoplovov London in kraje angleške južnovzhodne obali. Uspešno so obmetavali z bombami City (središče mesta) med Londonom in mostom čez Dover, londonske ladjedelnice, severnozahodni del Londona s svojimi taborišči čet, tvornišk«, naprave pri Eihfildu in tvornice razstrelil pri Waltham Abbey, severno od Londona. Dalje so vrgli nad Lovvestof, ko so napadli prej uspešno neko baterijo pri. Stovvmarket, severnozahodno od Ilar-wicha, veliko število razstrelilnih in zažigalnih bomb. Eno baterijo pri Cam-bridge so prisilili, da je morala utihniti; dalje so napadli tam razsežne tvor-> niške naprave. Končno so obmetavali z bombami pristaniške naprave in utrdbe ob Hum-beru. Tri baterije so morale tam utihniti. Napadi so skozi in skozi prav dobro uspeli. Kljub nad vse ljutim obstreljevanjem so se vrnili zrakoplovi izvzemši »L 15«, ki je bil zadet in se je moral pred Temzo spustiti na vodo; 16 mož in dva častnika so rešili, drugi so mrtvi. Pomorski zrakoplovi so ponoči od 1. na 2. aprila ponovili napad na angleško vzhodno obalo. Razstrelilne in zaži-galne bombe so metali 1 in pol ure n« plavže, velike železne tvornice in industrijske naprave na južnem bregu reke Tcef kakor tudi na pristaniške naprave pri Middelsborough in Sunderland. Močne eksplozije in požari so jasno kar zali dober učinek napada. Kljub obstreljevanju ni bilo ne izgub, ne nesreč. RALKAN. Bombni dež za Soluiu Ker so sovražni letalci napadli naše postojanke pri jezeru Dojran, je poletelo nemško letalno brodovje 27. marca nad Solunsko okolico. Bombe so letele na prista- 31 nišče, pa tudi na taborišče cntentinih čel, severno od mesta. Med letalci je bil tudi en Zeppolinovec. Obstreljevanje je trajalo eno uro. 800 bomb na Solun. Bolgarsko po-„ ročilo se glasi: Brodovje 15 nemških le-* tal je bombardiralo 24. marca solunsko' pristanišče in francosko-angleški tabor blizu mesta. Letalci so vrgli 800 bomb, ki so povzročile veliko škode. Opazovali so .eksplozijo v neki zalogi, ki se nahaja neposredno pri kolodvoru in drugo eksplozijo na neki sovražni ladji. Sovražni letalci so poizkušali napasti nemško letalno brodovje, a poizkus je ostal brezuspešen. Na tla so se morala spustiti 4 angleško-francoska letala. Ostala letala so se morala umakniti. V Valoni razsajajo nalezljive bolezni: griža, legai-, koze in tudi kolera. Beda med prebivalstvom je čedalje občut-nejša. Domačini so nevoljni na Lahe; daleč okrog ni najti nobenega živeža — Napad na Valono. Štiri pomorska. letala so pod vodstvom poročnika Ivonjeviča z bombami obmetavala Valono. Zadeto je bilo neko skladišče, on-dotnc baterije, in francoska letalska ladja »Foudre«. Letalci so sc srečno vrnili, četudi so jih vztrajno preganjali. Vojni mimsier v Cetinju. Vojni mi-nister baron pl. Krobatin je došel 31. marca v Celinje in bil slovesno sprejet. Polbrat črnogorske kraljice general Vu-kotič je ministru predstavil črnogorske častnike. Metropolit Mitrofan jc imel pozdravni, nagovor. Ob zračnem napadu na Solun je bilo ubitih okrog 200 Angležev in Francozov. Uničenih je bilo 27 srbskih že-lezniših vagonov z vojnimi potrebščinami; tudi ena municijska zaloga v mestu je razdejana. Tedenske .novice. Nova odlikDvanja. Za osebe, ki niso na vojski, pa so se tekom sedanje vojske na domoljuben način odlikovale s posebno vnetim in požrtvovalnim delom v prid vojni in domovini, je cesar ustanovil »vojni križec«. To odlikovanje bo cesar podeljeval na predlog pristojnih oblasti. Dobrodelni koncert priredi »Glasbena Matica« v Ljubljani dne 8. aprila, in siccr na korist okrepčevalni postaji za ranjene in bolne vojake na ljubljanskem kolodvoru. Okrog 400 laških ujetnikov so pripeljali dne 1. aprila na ljubljanski Grad. Pozornost so zbudili zlasti številni mladi častniki, ki se pa komaj ločijo od ostalega moštva. Med ujetniki so nekateri precej močni, drugi pa šibki, mladi in majhni. IV. vojno posojilo bo v kratkem razpisano. Naučni minister je naročil učiteljem trgovskih šol, naj tudi po drugih učnih zavodih prirejajo predavanja v pojasnilo in zanimanje za novo- posojilo. Po šolah, drv itvih in vseh javnih korporacijah se bo-4' do oskrbela predavanja, da se občinstvo iznova navduši za tozadevno obrambo domovine, kajti brez denarja se ni izvojevala še nobena konečna zmaga, Lov mestne občine ljubljanske je prevzel na dražbi oekovski mojster Žan Šraj za 1432 K. 46 milijonov kron je dala doslej vsa Kranjska vojnega posojila državi. Brez dvoma se bo izkazala tudi pri IV. posojilu. Naša dežela sicer ni bogata na denarju, ker nima velike industrije, a je bogata v vernosti, domoljubju in vdanosti do cesarja, zato pa to, kar da, pride iz dobrega, srca. Častnim občanom je imenovalo sta-rejšinstvo občine Tržič g. okrajnega glavarja Franc Schitnika v znak hvaležnosti za skrb ob aprovizaciji trga. Nabiralni dan za goriške begunce. Po želji ljubljanskega knezoškofa bo velikonočni ponedeljek odločen kot dan milosrčnosti v prid goriškim beguncem. Morilca pred sodiščem. Dne 17. aprila bosta stala pred ljubljanskim sodiščem znana ubijalca Štrukelj in Zupet. Obtoženih je tudi 10 sokrivcev. Skrajni čas. Proti vlačugarstvu so pričela sodišča ostro nastopati, za kar jim bo občinstvo zelo hvaležno. Pred ljubljanskim sodiščem je že več vlačug bilo obsojenih v večmesečni zapor; po prestani kazni jih pa oddajo v Lankov-ce. Najostrejši boj proti vlačugarstvu, ki hoče zastrupiti srečo in zdravje ljudstva, je najnujnejše delo za moč države in njenih narodov. Romanje Dunajčanov v Marijino Celje. V soboto 1. aprila je romalo do 500 dunajskih katoličanov pod vodstvom kardinala dr. Piffla v Marijino Celje, da so prosili za konec strašne svetovne vojske in za časten, zmagovit mir. Romanja se je udeležilo 16 članov vladarske hiše. V Marijino Celje so se pripeljali visoki dunajski romarji ob 7. uri zvečer. V procesiji z godbo na čelu so se podali v slavro romarsko cerkev, kjer je imel pridigo kardinal Piffl. V nedeljo so sc darovale svete maše od pol 5. ure zjutraj in se je izpovedovalo. Ob 7. uri je maševal kardinal Piffl in obhajal romarje. Prijet morilec. Te dni sc ie vevškemu orožništvu posrečilo prijeti roparskega morilca, ki je umoril in oropal v Veliki Kostrelnici posestnika Jakoba Repina. Morilec je 181etni Anton Dra-gar, strojarski vajenec iz Šmartna pri Litiji. Izročili so ga deželnemu sodišču, kjer se pripravlja na pošteno plačilo. Ponarejeni srebrni goldinarji ogrskega kova krožijo po južnem Štajerskem. Ločijo se prav lahko od pristnih. Pozor! Kave dovolj, samo v pravih rokah ni. Praška policija je zasledila in zaplenila v skladiščih tvrdke Šenker in tov. 15 vagonov kave, Šenker bo sedaj čutil, kaj se pravi izrabljati stisko časa ter prikrivati neobhodno potrebno živilo. Razne novice. Bosanci pri cesarju. Dne 28. marca je pripeljal deželni načelnik Bosne in Hercegovine, general Sarkotič, depuia-cijo 44 hrvatskih veljakov iz Bosne in Hercegovine na Dunaj pred cesarja. V lepem nagovoru je nagla-šal zvestobo in hrabrost hrvatskega ljudstva v Bosni in Hercegovini; junaki teh dežel nosijo zmagoslavno habsburško zastavo v sovražno ozemlje. Nj. Veličanstvo, cesar Franc Jožef I., je vidno ganjen in s posebnim zadovoljstvom sprejel odposlanstvo ter hvalil čudovito junaštvo ondotnega prebivalstva, ki si .jc v sedanji vojski pridobilo prav posebno pravico do očetovske cesarske zalivale. V trdnem zaupanju do vsemogočnega Boga čaka na skupno in plodovito delo bodočih mirnih let. Pomiloščenje. Naš cesar je pomilostil 90 kaznjencev po raznih avstrijskih kaznilnicah. V Begunjah na Kranjskem so cesarjevega pomiloščenja deležne 4 osebe, v Mariboru (moška kaznilnica) pa 13 oseb. Svetogorsko svetišče še vedno nima miru pred laškimi granatami. Nedavno jc zopet prišel tja gori znani P. Amrož, tla vidi, v kakšnem stanju so razvaline gorskega svetišča, pa se je tako-le izjavil: »Čc stepiš vrh razvalin pred obhajilno mizo in pogledaš po cerkvi, se moraš razjokati, če si poznal poprej svetogor-ko baziliko. Čc bi bii bogonadarjen Jeremija, bi mogc! zapeti še pretresljivejše žalostinke, kakor so njegove. Maščevanje božje nej zadene tistega, ki je to razdejanje povzročil!« Čudno pa je, da ni nobena granata zadela ondotnega pokopališča, četudi jih je padlo na stotine na goro in na pobočje. Kolera v Italiji. Kolinski listi so poročali te dni, da je na Laškem jela razsajati kolera in da hite po vseh mestih zidati nove zasilne bolnišnice za to in druge cpicle mične bolezni. Zdravila našim vojnim ujetnikom. A vstrijska vlada jc poslala varnim potom pol milijona doz zdravilnega cepiva proti lc-garju — na Rusko, predvsem v Taškeni. Ker se po nekaterih krajih, kjer bivajo sedaj naši vojni ujetniki, širijo vs;jko leto nalezljive bolezni, hoče naša vlada ujetnike pravočasno zavarovati s tem, da iih bodo cepili zlasti proti legat ju in koleri. To nalogo bodo prevzeli zdravniki, ki so ujeti z drugimi voiaki vred. Nesreča na cestni železnic'. Na Dunaju sta 31. marca trčila dva tramvajska vozova, ki sta bila v najhujšem teku in sc močno razbila. Ranjenih je okrog 50 oseb. Spomenik na Lovčenu. Društvo avstrijskih inženerjev in arhitektov jo dobilo povabilo, naj bi mislilo na to, da se postavi na vrhi; Lovčena veličastcr habsburški spomenik. Nove znamke za Srbijo, Avstrijsk uprava je izdala za Srbijo nove poštne znamke, ki so podobne našim bosanskim znamkam. četrta milijardna zmaga. Nemški listi imenujejo velik uspeh pri Četrtem vojnem posojilu: Četrto milijardnozmago. Prvikrat so podpisali Nemci 4'j, drugikrat 9, tretjič 12 in sedaj 10% na- lijarde — torej skupno dobrih 36 milijard. To jc treba poudarjati, ker se v teh velikanskih vsotah zrcali pravo domoljubje in državljanska zavest nemškega prebivalstva. — Anglija, ki ima banke za posojila vsemu svetu, jc n. pr. spravila skupaj zgolj 19 milijard; Francija, kjer žive bogati kapitalisti in posestniki rent, je s silo izprosila od francoskih »domoljubov« komaj šestino nemškega posojila. Premoženja, dobre volje, zaupanja in odločnosti nemškemu narodu ne moremo odrekati. Z enakimi las nas trni se ponašajo in se bodo ponašali tudi podaniki mogočne Avstrije. 80 petrolejskih vrelcev je jelo v Galiciji zopet, obratovati; te vrelce so bili namreč Rusi ob lanskem pustošenju uničili. Drago žito. Celo na Ruskem so se zaloge žita vnesle. Cena žitu ie poskočila za 200 odstotkov. Tudi letina slabo kaže. Sneg in vihar na Angleškem. Zadnje dni meseca marca so bili po celi Angliji veliki sneženi viharji, ki so onemogočili skoraj ves brzojavni promet. Poškodovanih jc veliko hiš in ladij. Birmingham je bil odrezan od 30 velikih mest. Železniška nesreča v Ameriki, 37 milj od Clcvelanda sta trčila 29. marca zutraj dva osebna vlaka. V razvaline teh dveh vlakov je zavozil še tretji vlak. Mrtvih 17, ranjenih 25 oseb. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka. me ure od 8. M do i. popoldne. Glej inserat! Vojaške novice. f Nadporočnik Franc Korent. — Marsikateremu čitatelju »Domoljuba«, Posebno na Dolenjskem, ie bil znan mladi, ljubeznivi gospod Korent, ki je krat obiskoval svojega g. strica župnika. A danes ni več med nami priljubljenega g. Francija. V laškem vojnem ujetništvu je podlegel rani na nogi, ki 3° je dobil v hrambi ljubljene domovine. I'11 je 16-ikrat v ognju na ruskem in laskom bojišču, zgleden častnik, ljubljen ll1 sPoštovan od vdanega mu moštva. Pozabljen bo polku zgodovinski tre- nutek, ko je mladi nadporočnik po tretji soški bitki pred našim železnim polkom v slovenščino prestavljal junaškim Kranjcem pohvalo višjega poveljnika. Odlikovan je bil s »signum laudis«. Le krvavečega, onemoglega junaka je mogel dobiti sovražnik v roke. — Na zadnji dopisnici, ki jo je poslal 10. novembra iskreno ljubljenim staršem, piše: »Hudi boji so v tej četrti soški bitki. Do trebuha smo v vodi in ne vidimo se ven iz ilovice; pa vendar nas pohvalijo, da smo »fejst fantje«. — Še preje je pisal dragemu očetu: »Mamico potolaži, ker, ako sem že vojak, nečem biti le za parado, ampak storiti hočem dolžnost Bogu in cesarju!« — In storil je svojo dolžnost, mladi junak! — Nič manjša, kot njegova žrtev, pa je brezmejna bolest njegovega blagega očeta in dobre malere, ki sta s ponosom zrla na mladega junaka in z iskreno ljubeznijo spremljala življensko pot nadebudnega sina. — Kako priljubljen je bil mladi nadporočnik, priča tudi laskava pohvala, ki so jo starši prejeli od polka, kakor tudi nad 100 sožalnih pisem, ki so došla od vseh strani. C. kr. ministrski podtajnik g. pl. Andrejka piše očetu: »Bil je ponos in čast 17. pešpolka; živel bo na veke v zgodovini tega slavnega polka.« Isti dan, ko je padel nadporočnik Korent, je bil tudi smrlro zadet njegov najljubši prijatelj g. nadporočnik Zorko. Upamo, da bo možno pripeljati po vojni trupla obeh junakov v domovino! Odlikovanja. Vitežki križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil polkovni zdravnik dr. Jan Benedik, vodja zasilne bolnišnice v Št. Vidu (zavod sv. Stanislava). — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovojni višji zdravnik in primarij v Ljubljani dr. Franc Drganc. V vojno službo je bil poklican Č. g Anton Gnidovcc, kaplan v Postojni. Vpoklic osemnajsttctnlh. Leta 1898. rojeni mladeniči se bodo zglasili najkasneje do 7. aprila t. 1. pri občinskih uradih svojega bivališča. Prebiranje bo v dneh od 74. aprila do 1. maja. Tri svetinje. V Beljaku so pripeli 24. marca četovodji Maksu Pavliču iz Buč na Štajerskem zlato hrabnostno svetinjo. Pavlič se je posebno odlikoval v bojih pri Bovcu, kjer je bil težko ranjen v pljuča. Sedaj se počuti že bolje. Poprej je bil odlikovan že z malo in veliko srebrno svetinjo. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Bobič, doma iz Goren jega Gomila šentjernejske župnije na Dolenjskem. Polsedmi mesec domači niso nič vedeli o njem. Pozdravlja tudi vse »Domolju-bove « bralce. —- Po preteku 15 mesecev je došla dopisnica pogrešanega vojaka Karola Lavriča iz Loškega potoka. Naznanja, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Vojak išče tovariša-vojaka. Prosim, če bi mi kateri od tovarišev-vojakov vedel sporočiti naslov, kje se naboja moj prijatelj Frahjo Korenčin, ki jc odšel k vojakom 15. aprila 1915, na bojišče pa Ce kdo kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Josip Gabriel, k. u. k. Infanterie- *. Regiment. Nr. 7, 8. Feldkomp., III. Zug, Prijatelju v spomin. Pri čačaku v Srbiji je padel 3. novembra 1915 Janez Kimovec iz Utika pri Vodicah. Podal se je bil kmalu po mobilizaciji z ljubljanskim črnovojniškim pešpolkom 27. tja dol v Bosno preganjat vstaše in redne srbske vojake iz bosenskih hribov ... Bojeval se je večkrat v hudih okoliščinah. Ko se je pričela nova ofenziva proti Srbiji, je šel tudi on naprej. Pisal je zelo velikokrat svoji družini ter se priporočal Mariji. Toda Bog mu je v svoji previdnosti odločil v srbski zemlji kotiček miru. Zadnje pismo ie poslal svoji ženi 1. novembra; dva dni potem je bil pa zadet v prsi pri čačaku v Srbiji. Prosil je za duhovnika ter je lepo previden s sv. zakramenti izdihnil blago dušo. Pokojni je bil dober katoličan, izredno priden delavec (zidar po poklicu); vsa občina ga težko pogreša. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otročiče. Bodi mu lahka tuja žemljica. — A. Trampež, sobojevnik. Padlemu bratu v spomin. Odšel si z doma vesel in zdrav 15. aprila 1915. Še vedno mi stoji pred očmi Tvoj sveži in jasni obraz, ko sva se poslavljala in si stiskala desnici. Zelo težko nam jo bilo, ko si odšel in zapustil nas domače. Dragi, nepozabni Pavel! Nisem mislil, da se vidimo zadnjikrat na tem svelu. — Usoda nas je razdružila, ali upam, da nas zopet združi nad zvezdami. Odšel si, dragi Pavel, z veselim srcem na bojišče ter se junaško boril proti sovraž.nemu Rusu da zadnjega iz-dihljeja. Nit mladega življenja Ti je pretrgala svinčenka dne 10. septembra 1915. Nepopisna žalost in groza nas je obšla, ko smo dobili poročilo o Tvoji smrti. Nisem mogel verjeti žalostni resnici. Krije Te s krvjo napojena gališka zemlja — daleč od domačije svojih dragih. Rad bi obiskal gomilo in Ti postavil spominek, da bi pričal, kje počiva Tvoje mlado telo. Moje misli so še vedno pri Tebi. Pisma, ki si mi jih poslal s krvavih poljan, so mi priča in tolažilo, da si bil popolnoma vdan v voljo božjo. Upam, da Ti je sedaj življenje brez trpljenja in nadlog. Pred očmi mi stoje še vedno vrstice, ki si mi jih napisal ravno prod odhodom v krvavi boj. Zdi se, kakor da si slutil, da ne prideš več iz njega. Čc me svinca in bodala Mati božja bo var'vala, prišel hodom še nazaj v svoj domači, mili kraj. Zelo potrtega se čutim, ko vidim, kako si hrepenel, da bi se še mogel vrniti v svoj rojstni kraj; toda ni Ti bilo usojeno. Naj pričajo te vrstice, kako goreča bratovska ljubezen je bila med nama. Nepozabni Pavle! Želim Ti prav od srca: spavaj mirno v gališki zemlji! Na svidenje nad zvezdami! — Jožef Podgoršek, Vojsko pri Vodicah. Velikonočno voščilo. Z italijanske fronte žele slovenski fantje vsem staršem, bratom in sestram veliko pirihov *in pa, da bi drugo velikonoč skupaj praznovali veseli in zdravi. V imenu drugih: Avguštin Ocepek iz Križa ko-mendske fare pri Kamniku; Jeriha Franc iz Škofljice na Dolenjskem. Mnogo pozdravov pošiljajo slovenski topničarji z ruskega bojišča vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, pa tudi vsem slovenskim vojakom, ki branijo rodno slovensko zemljo. »Iz srca radi bi se skupaj z Vami« — tako pišejo — »udeležili boja proti hinavskemu polentarju, a smo v vojni službi daleč od domovine. Z veseljem zasledujemo Vašo hrabrost, o kateri pišeta .»Slovenec« in »Domoljub«. Želimo mnogo sreče, bojujmo se junaško, da dosežemo tem slavnejšo zmago!« — Slovenski trdnjavski topničarji: Anton Cankar iz Dobrunj pri Ljubljani; Andrej Konič iz Gorice; Valentin Bačar iz Ajdovščine. Postrezite! Že 11 mesecev se pogreša vojak Jožef Rogelj z Limbarske gore. Služil je pri 17. pešpolku. Zadnjikrat je pisal 5. maja iz Galicije. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti očetu, ki bo stroške radevolje povrnil. Naslov: Lovrenc Rogelj na Pristavi št. 9, p. Moravče. — Enako ui nobenega obvestila o vojaku Karlu Zupančič, ki •!e tudi služil pri 17. pešpolku v Galiciji. Poizveduje in stroške povrne oče Jakob Zupančič, posestnik, Jesenje pri Hoti-čih (Litija). — Komu je' kaj znano, kje se nahaja vojak Anton Žetko? Bil je ranjen v Bukovini. Ozdravljen je bil prideljen neki skladiščni službi v Ljubljani. Oče je nekaj slišal, da se je baje pri neki vožnji ponesrečil. Rad bi izvedel resnico. Če kdo kaj ve, naj naznani (proti povračilu stroškov) na naslov: Anton Žetko, Laže št. 31, p. Senožeče. 3300 Francozov utonilo. Na francoski križarici »Provence«, ki je bila dne 26. februarja potopljena na Sredozemskem morju, je utonilo 3300 mož. Ladja je imela 4000 posadke; drugi so se rešili na Malto in Miloš. Kuharice na fronti. Na Angleškem primanjkuje vojakom; pomagati si hočejo s tem, da bodo za vojne kuhinje naročili izvežb^nlh kuharic, češ, da so bolj spretne za kuho, nego moški. Dopisi. Iz Rateč na Gorenjskem. Dne 24. marca je umrl član tukajšnjega kat, izobraževalnega društva Josip Cuznar v starosti 23 let. V odboru je zastopal mesto blagaj-ničarja. Bil je vrl mladenič, vnet pospeše-vatelj društvenega življenja in dober igralec na odru. Klicu v vojno je tudi on navdušeno sledil. Lansko leto je bil v Galiciji ranjen v roko, potem je pa še dobil pljučnico. Popolno zdravje se mu ni vrnilo več in zato so ga poslali domov. Kakor že mnogo drugih je dal tudi on življenje za dom in cesarja. V zaslugo za to je bil pokopan z 61 ■ vojaško častjo na tukajšnjem pokopališču. Nebo je rosilo žalost na zemljo; nobeno oko ni bilo suho. Ob odprtem grobu je imel ganljiv nagovor č. g. župnik; v izbranih besedah se je od njega poslovil tudi en gosp. častnik. Uživaj, vrli tovariš, za ves trud in trpljenje — plačilo pri Bogu! Iz Tržiča. Po trinajstih mesecih sta se zglasila prvikrat Miha Zaletel in Alojzij G&lmajer iz ruskega ujetništva. Nahajata se v ujetniškem taboru v Taškentu v ruski Aziji, — Dekliška Marijina družba je na praznik sv. Jožefa in na Marijino Oznanjenje priredila tridejansko igro »Sv. Helena« ali »Najdenje sv. Križa« s petjem. — Otroci zavetišča Jožefinum so priredili tudi dvakrat malo zabavo s petjem, veseloigro enodejanko »V zadregi« in nemško igrico »Izpreobrnjena teta«, Najodličnejše občinstvo je poselilo obe igri. Pri drugi so bili obdarovani dečki s srajcami, deklice s predpasniki. Zagorica pri Litiji. Umrl je v Zagorici 18 letni mladenič-vojak Janko Kokalj. V jeseni je bil odšel v službo domovine; ker je bil vedno rahlega zdravja, se je pri voja- kih prehladil, nakar je bil odpuščen. Tudi doma ni več okreval; vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Slutil je, da se bo moral za vedno posloviti, zato si je srčno želel, da bi mogel še videti svoja dva brata, ki sta tudi odšla na vojsko; toda želja se mu ni mogla uresničiti, kajti starejši brat je na Ruskem ujet, drugega pa že eno leto krije tuja zemlja. Počivaj, Janko, v miru! Iz Semiča. Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od nas v »Domoljubu«. Toda nikar misliti, da spimo; ne, ravno nasprotno! Prav pridno delamo, kar nas je še doma, pa ne le na gospodarskem, marveč tudi na društvenem polju. — Na pustno nedeljo je priredilo »Kat. slov. izobr. društvo« igro »Najdena hči«; igralke so se mojstrsko izkazale. Prav tako tudi pri komičnem prizoru »Planšarica«, ki je napravil obilo smeha. Dvorana je bila nabito polna, tako, da je veliko posestnikov moralo oditi, ker je manjkalo prostora. Ljudstvo je pokazalo, da ima čut za dobro stvar. Čistega dobička je bilo okrog 160 K, ki se je poslal za na bojišču oslepele vojake, — Tudi tambura-ški zbor smo zopet sestavili ter se prav pridno učimo. Kfefl rfetok »m pfeft Li&ieK Kletev divjega Sovca. (Povest. — O. — J. C.) (Dalje.) Minile so tri nedelje, ko je župnik oklical Milana in Milko ter celi občini naznanil, da je bilo nasprotstvo med dvema hišama v župniji le navidezno in da je krščanska ljubezen premagala vse ovire. Oklic se jc raznesel po vasi kol glas velikega zvona; fanlje in mladina se je veselila ženitovanja; starejši ljudje pa, ki so sc sestajali tupatam, so majali zamišljeno z glavami in govorili: »E, e, nič dobrega ne bo iz tega!« V vasi je'užival velik ugled zlasti Lovričev stric, starec pri devetdesetih letih; pri njem se je zbralo nekaj starejših vaščanov, da čujejo, kaj on misli o tem. »Preveč me vprašate,« reče Lovričev stric. »Kaj bo z njima? To ve sam Bog. Danes je svet pokvarjen in se ne zmeni več za opomine. Neveste so slepe in trmaste; če bi jim še tako branil, čo bi jih še tako svaril, — nič ne pomaga. Kadar gre za možitev, hoče z glavo skoz zid. Čudno je le to. da veže duhovnik, služabnik božji, dve duši, ki leži na njih prokletstvo!« »Prav govori stric, prav,« so potr-jevaili nekateri možakarji. »Da, ljudje moji,« nadaljuje Lovričev stric, »že do>sti sem doživel in videl na svetu, in vem, da se maščujejo tudi mrtvi, če se jim ne izpolni poslednja volja. Pri teh dveh so pa poslednja želja nevestinega očita zametuje; zat 6 lončkov K 4 • 60. Kemeny, Kaschau (KasBiv) I., poštni predal 12, Ogrsko. vgfi ii 3- fii živil in rniT. i:»).rasi, gav^rovrJricn sprejema zavarovanja na doživelje in snirl, otroških dol, rentna in ljudska nezgodna 'n •fimstvenn zavarovanja. Javen zavod. Absoluma varnost. iNizke premije. Udeležila nu dividendah pr: živi enski zavarov. ie po prvini ciu. Stanje zavarovanj koncem I!)I4 K 173,410.838'— I Stanje gnr. londov koncem 1014 K 48,732122-76 V letu 1014 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . .432.232-68 Mor naiiin sklenili livl|ers!.o za.srcva Oc veljam hkrati za volno zn varovan ie, raUc v lastno korist obrne tle mi imenovane redružnicr. Prospekti zastonl in poitr.lr.c prosto. Sposobni zas opnik so sprej mejo po najugodnejšim pogoji. Marije Terezije cesta 12. Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „flfrana" Prednosti: krogljiCen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zalofja šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo. EMF" lOlctna garana/a. Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, državni poslanec. - Tiskala Katoliška tiskarn« Ako naročite in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečlto ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpešianske bazilike, 1 dobitnl list 3» „ zemlj. srečk iz leta 1380, 1 do-bitni lisi ogrskih hip. srečk iz leia 188i. (KeJcfn; c Urok za vseh ptisrcCk oiir.iliiiiinili listov samo 5 kron 12 žrebanj vsaho leto, glavni dobitki C30.000 K) ffSflvSuK&d* igralno pravico do dobitkov » ' »<»«< <£»• ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana. en* za kolnrsko obrt sprejme aa^es Frimc KrašoveCj 728 kolitrski mojst r na Vrhniki. Izborno so J# obneslo za vojako v vojski in •ploh z« vsakega kot uajboljAe bol oblažajofte mazanje pri peehlajenjn, reumatizma, giktn, tsflaanci, prsni, vratni in bolesti v biki« Ur. Iticbter-Ja Sldro-Linl Sidro-Pain-Expeiler. Steklenica kron. —'80, i'40, 2 —. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Jtickter-ja lekarni „Pri zlatem levo*, Praga, 1., Elizahetna cesta 5. NadoinestUo Dnevno r»ftpoftflJn*i.fe. išče se z* obdelovanje kmetijstva na posestvo tilizu Kočevja in ena družina na manj obsežno kmetijstvo pri Črnomlju, kjer se odda tudi gostilna. Ponudbe se pošiljajo na Ani. Knjlež. Kočevje. (762) Mnjbolfše in najcenejše 81 lino perje» pri več kot BO let priznano najboljšem izvoru D. SCIIMHMR, Taiis, št. 246 (reško) Cene po kakovosti 6 leg od K 10 naprej veliko posteljo „ K lfi — n Odda gg tudi večja količina posteljne prevleke, inleta, odej itd. po nizki ceni. — Pišite Se dane3! Cenik in vzorci zastonj ter poštnino prosto.