Gradbišče Ljudskega kopališča rabi nujno deset zidarjev Gradbena vnema na gradilišču Ljud­ skega kopališča je še vedno na dostojni višini. iKljub dušeči vročini delo teče dalje po točno določenem planu. Dovoz materiala ne predstavlja za gradbišče več nobenega problema, ker se podjetja vrstoma odzivajo s svojimi kamioni in častno izpolnjujejo zadane obveznosti. Doslej je bilo dovozenega že preko 4000 m'' zasipnega materiala, kakih 1000 m* pa ga bodo še potrebovali. Gradbeni odbor pričakuje nadaljnje naklonjenosti še od podjetij »Elektro« Celje in Cinkarne, »Zitarja«, »Mleka«, »Metke« in Bolnišnice, ki so odslej naj­ bolj izdatno priskočili na pomoč. Po­ sebej pa je gradbišče hvaležno vsem požrtvovaliaim šoferjem najrazličnejših podjetij, ki neumorno, hitro in vestno dovažajo zasipni material. Posebno pri- Eadevni so šoferji zgoraj omenjenih podjetij ter šoferji Prevozništva, Upra­ ve za ceste OiLO ter Uprave za ceste LRS Celje. Tov. Strmšek Maks od pod­ jetja »Mleko« je sam napravil s pwevozi 36 neplačanih ur. Zelo prizadeven je tudi šofer Opekarne Ljubečna, ki sproti vozi odpadni material. Od delavnih kolektivov so se v zad­ njem času najibolj izkazaOi »Kovino- tehna« n TNZ Celje. »Kovinotehna« je poslala celoten delovni kolektiv (56 ljudi) na gradbišče in vsak od njih je opravil po 4 ure prostovoljnega dela. iPrav tako ßo prišli na gradbišče tudi vsi uslužbenci Trenutno je gradbišče v zadregi glede Eidarjev, ki jih pri pospešenem delu ipri TNZ (35 ljudi) in delali v dveh izmenah po 4 ure. bazenu občutno primanjkuje. iPotretoo- vali bi nujno vsaj 10 dobrih zidarjev. Gradbena podjetja »Graditelj«, »Stavbe­ nik« in »Savingrad« so se obvezala, da jih bodo dala gradbišču na razpolago, ven­ dar je doMej samo »Stavbenik« poslal enega zidarskega delavca na gradbišče. Ce bi omenjena gradbena podjetja dala na razpolago vsaj po 3 zidarje, bi bil pro­ blem rešen. Gradbišče od njih pričakuje, da bodo obvezo izpolnili. Istočasno z bazenom te dni pospešeno gradijo tudi garderobe ter prizidek za stanovanje kopalnega mojstra. Zdi se nam umestno, da Celjanom, ki gradnjo Ljudskega kopališča spremiljajo z velikün zanimanjem, predstavimo tudi. ljudi, ki poleg marljivih prostovoljcev in pomoči podjetij vlagajo ves svoj trud in organizacijske SF>osobnosti, da bomo Celjani dobili lepo in moderno kopališče. Tovariš Jaka Žen, ki je v svojih službe­ nih poslih tako zaposlen, vedno najde čas, da kot predsednik gradbenega odbora živo spremlja gradnjo. Njegove hitre in uspešne intervencije na pristojnih me­ stih gradbišču mnogo pripomorejo, da premaga marsikatere težkoče. bodisi v pogledu organizacije dela ali pa naibavi gradbenega materiala. Nič manj se ne zalaga tudi tov. ing. "Vrečar, ki odgovarja za nabavo materiala. Tovariš Venčeslav Jeras s svojimi izrednimi organizadj- sikimi sjwsdbnostmi sikrbi za gradnjo sa­ mo in je dnevno v povezavi z gradbi­ ščem. Požrtvovalni tov. Rudi Peperko je na gradbišču od jutra do pozne noči in kot šef gradbišča spremlja celotno delo. Zelo vestno požrtvovalno opravlja svojo dolžnost kot tajnik gradbenega odbora tov. Rado Ložar, direktor Siovenija-Les. Ne smemo pa pozabiti tudi ing. Zorana Boštnaka, ki kot šef gradbenih del kopa­ lišča prebije pretežni del dneva na grad­ bišču. Uspešno pomoč najde gradbišče tudi v tovarišu Rupretu (tajniku sekcije za gradnjo) in tovarišu Kinctjanu, šefu gradbišča št. 1. Imena teh požrtvovalnih ljudi bodo v spominih na gradnjo celjskega ljud­ skega kopališča ostala neizbrisna. Mater s Í4 dni starim otrokom so postavili na cesto Naslov je sicer kričeč, vendar ga bomo na začetku omilili s pripKjmbo, da je pri­ silno izseljena (pa tudi prisilno vseljena) družina Angele Gučan na hitre in uspe^ sne intervencije oddelka za zaščito ma­ tere in otroka še isti dan zasedla svoje ekromno stanovanje, ki ga je morala po tapovedi direktorja »Tkanine« izpraz­ niti. Družina delavca Gučana, ki je zapo­ slen pri kombinatu »Savinja«, je do ne­ davnega stanovala v Selcah pri sorodni- Idih, kjer se je v dveh sobah stiskalo 13 ljudi. 2e dolgo sta Gučanova prosüa za dodelitev stanovanja, toda vse prošnje eo bile brezuspešne. Ko je pred kratikim Gučanova rodila tretjega otroka, je po­ stalo tesno stanovanje za obe družini obupno. Povsem razumljivo je, da sta Eákonca s tremi majhnimi otroki prežala na vsako priliko, ikje bi staknila vsaj casilno stanovanje. Slučajno sta zvedela ca izpraznjeno sobo v stari hiši, katere lastnik je trgovsko podjetje »Tkanina«. Sila ju je gnala, da sta se vselila proti- Eakonito, brez vednosti in odobritve di­ rektorja »Tkanine«. Človek, ki zaman trka na vrata sta­ novanjske komisije toliko časa bo to zgodbo do tu kar razumel. Težko pa člo­ vek razume dnagi del zgodbe, da je vod- etvo trgovskega ix)djetja »Tkanine« na tako nečloveški način izvajalo konsek- rence prisilne vselitve. Nesrečna mati se je zavedala, da ni ravnala prav, pa se je šla takoj naslednji dan po prisilni vselitvi direktorju »Tkanine« opravi­ čiti in mu hotela razložiti obupno stanje. Direktor je sploh ni hotel poslušati in ji je takoj povedal, da bo milo za drago tudi »Tkanina« izvedla prisUno izselitev njene družine. Pri tem mu seveda ni bi­ lo mar solz nesrečne matere, ki je v tako skromno, mračno in vlažno sobico stisni­ la svoje nebogljene otročiče. V soboto dopoldne je bila grožnja tudi dejansko uresničena. Delavci Tkanine so prišli in po nalogu direktorja izpraznili stanova­ nje, postavili pohištvo in košaro z do­ jenčkom pred vrata. Nezaščitena mati je pograbila vse tri otroke in se podala na urad za zaščito matere in otroka. Inter­ vencije so bile nagle in mati se je še isti dan vrnila v izpraznjeno sobo. Četudi je primer zasilno urejen, smo ga navedli samo zaradi tega, da prika­ žemo brezvestnost nekaterih ljudi, ki v svojih lepih stanovanjih stiske malega človeka ne morejo razumeti. K prisilni izselitvi je precej pripomogla tudi stran­ ka Skerjančeva, ki je selitev pospešila in ubogi materi takoj ob vselitvi pove­ dala, da ne bo trpela, da bi se pod nje­ nim olmom sušile plenice njenega do­ jenčka. Obzirna Gučanova si plenic res ne upa razobesiti na zraku in jih v tej zatohli vročini razobeša v tesni sobici na ograji otroške posteljice. V KOMPOLAH BODO DOGRADILI STANOVANJA ZA UCiTELJE Sviet za šolsitvo je dal Obč. LO predlog za najem posojila v znesku 6,300.000 din za gradnjo učiteljskih sitanovanj v Kom- I)olah. Z ozirom na пгдјпо iF>otrebo je ljudski odbor predlog odobril in bodo z gradnjo (dozidek na šoli) v kratkem pri­ čeli, v, Ta žalostni prizor je posledica samovolje Na obisku pri obveznjkih predvojaške vzgoje v Žalcu Ob Savinji blizu Žalca tabore tri čete obveznikov predvojaške vzgoje odreda »Miloš Zidanšek« iz Šentjurske občine. Fantje so prišli iz Dramelj, Ponikve, Šentjurja in Kozjanskega. V obliki pod­ kve so si postavili 76 šotorov. Dnevni red je zelo pester. Ob petih vstajanje, urejevanje postelje, umiva­ nje, jutranja telovadba in čiščenje ta­ boriščnega prostora. Po zajtrku so od sedmih do pol dvanajstih vojaške vaje iz topografije, inženirije, pouka strelja­ nja itd. Po kosilu je opoldanski počitek. Od štirih do šestih imata dve četi preda­ vanje, ena pa gre na izlet. Predava­ telji so politični in prosvetni delavci iz Šentjurja. Obvezniki se na predavanjih seznanjajo z zgodovino NOB, našo na­ cionalno politiko, ureditvijo ljudske ob­ lasti, s civilno zaščito in protipožarno službo. Komandirji se medtem priprav­ ljajo za naslednji dan. Tov. Kos, komandant odreda in vod­ ja taborjenja, je s vojimi fanti zelo za­ dovoljen, čeprav se od njih zahteva strog red in disciplina. Vsako jutro je zdravniški pregled. Hrana je zelo okus­ na in visokokalorična. Veliko pozornost posvečajo čistoči. »Kako pa izkoristite prosti čas?« »Fantje igrajo šah, nogomet, odboj­ ko, streljajo z zračno puško, najraje pa se kopajo v Savinji, kjer imajo lepo priložnost, da se nauče plavati. Ho­ dimo v kino, ogledali smo si pa tudi Hmeljarski inštitut v Žalcu. Namera­ vamo iti še v Keramično tovarno Li- boje, rudnik Zabukovco in Tekstiln» tovarno Sempeter.« Tov. Kos je pripomnil, da je komand­ ni kader dober, pa tudi šentjurska ob­ čina jim zelo pomaga. Fantje so odredu predvojaške vzgoje Žalec napovedali tekmovanje v nogo­ metu, streljanju in odbojki. Pridno se vadijo in upajo na uspeh. L. M. V CELJU BOMO GRADILI NOV 24-STANOVANJSKI BLOK Projektivni biro v Celju pripravlja načrte za nov 24-stanovanjski blok, ki bo imel troje različnih stanovanj. Na razpolago bodo tri in dvosobna stano­ vanja ter garsoniere. Za celjske razmere je bila gradnja ta­ kega stanovanjskega bloka z različnimi stanovanji zelo potrebna, saj smo bili vselej v zadregi, ko je bilo treba dati stanovanje večji družini ali pa nasprot­ no. Cesto se je dogajalo, da so dobila večja stanovanja družine z majhnim številom družinskih članov, ker manj­ ših stanovanj pač ni bilo na razpolago. Novi blok bo stal v Malgajevi ulici za Agroservisom. »ZVEZDA« — BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA V nasprotju s predpisi je slaščičarna Zvezda v Celju vse doslej prodajala po­ leg slaščičarskih izdelkov tudi vsaiko- vrstne alkoholne pijače. V Celju pa že precej dolgo razpravlja- ' mo o ustanovitvi miiečne restavracije. Spričo primerne lokacije pa tudi prilično lepo urejenih prostorov bi bila Zvezda kar primerna za tako restavracijo. Na seji ljudskega odbora so zato siklenili, da se Zvezda s 1. julijem preorientira v brezalkoholno resitavracijo in slašči­ čarno. GOSTINSKO PODJETJE »POLULE« ŠMARTNO OB FAKI Ker na Polulah ni F>ogojev, da bi na­ dalje obratovala gostinska podjetja, ki so več ali manj le izagravala delavsko samoupravljanje, je po sklepu ljudskega odbora gostišče »PoMe« s 30. junijem nehalo poslovati. Da pa bi zadostili go­ stinskim potrebam v tem predelu, ibo od­ slej gostilna »Pri Korošcu« postala sa­ mostojno gostišče. CENE NA CELJSKEM TRGU T TEM TEDNU Cene T oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir novi 30-58 (-). cebnU 45-5» (-), česen 100 (100), fižol vis. 80 (-), fižol niz. 56 (50), fižol stroč. 110-120 (-), grah str. 70 (60-70), solata 15 (20), spinača — (50), cvetača 50—70 (50-70), zelje gl. 25-26 (25-50), pesa 40 (50-60), ohrovt 40 (40-50), peteržil 10» (100), korenjček -0-80 (60-100), koleraba 50 (50—40), radič — (80), kumare 100 (—), suho sadje — (100—120), slive suhe 320 (—), rozine 540 (—), marmelade 100 (-), orašidi 550 (-), orehi celi 220 (-), orehi luščeni 700 (-), mleko - (52), skuta - (140), smetana — (200), maslo — (480—560), sir trdi — (570), jajca 14 (14-17), Eokoši - (400-600), piščanci — (200—270), zajci — (50—250), ribe — (150), med - (400), črešnje 6« (60—70), jagode — (160), merelice 50—150 (—), borovnice — (60—90), ribezi — (90), kosmači — (100—150), hruške 70 (-), paradižnik 100 (-), paprika 200 -220 (-), fige BTeže 90 (—). Iz Slovenskih Konjic Vajenci, ki obiskujejo šolo učencev v gospodanstvu, so priredili razstavo svo­ jih izdielkov. Razstavljali so lesne, ko­ vinske, krojaške in čevljarske izdelke. V okolici Slov. Konjic so že pričeli z žetvijo. Letina ne bo ravno najboljša, ker je toča pridelku precej škodovala. Tudi pridelek sena je sdaib. Kmetovalci upajo, da bo dala ota va boljši donos. Otroci konjiških šol bodo tudi letos odšli taiboriit na morje in v planine. Za 35 otrok ibo poskribela Zveza borcev. Odšli bodo na morje in v ikraje, kjer so bile večje partizanske borbe. Koloradski hrošč je menda letos na­ pravu »rekodni napad«. Malokje se še najde neokužena njiva, pa četudi leži v najvišjih pohorskih legaih. Kmetovalci uničujejo škodljivca z vsemi znanimi sredstvi, vendar zatiralno akcijo prec^ ovirajo posamezni neresni kmetovalci. Govori se, da bodo zaradi trdovratnostt škodljivca kmet]e sa<üli krompir samrn- še 7.3 domače p>oi-rebe. Pred kratkim so se predsttavniki kme­ tijskih zadirug iz Zreč, Vitanja, Pohorja in Oplotnice sestali pri pastirski koči pod Eogljo, da bi se pogovorili o nadaljni uporaibi te postojanke, ki so jo za pastir­ ske potrebe zgradili s skupnimi sredstvi. Tudi planincem in obiskovalcem Pohor­ ja bo prav prišla, saj leži na lepem kraj ml nedaleč od razglednega stolpa na Roglji„ ki ga je lansko leto zgradilo PD Konjice. ZAZIDALNE OKOLISE RAZŠIRJAJO V Rogaški Slatini se je ix)kazala ve­ lika potreba po razširitvi zazidalnih oko­ lišev na kompleksu za približno 20 in­ dividualnih hiš, predvsem za delavce in nameščence Steklarne. Za razširitev je predviden kompleks zemljišča splošnega ljudskega premoženja, ki se nahaja se­ verno od gimnazije. Ker bi bila gradnja zaradi velike stanovanjske stiske nujna, so načrte že naročili pri celjskem iPro- jektivnem biroju. Podloge s plaznicami se te dni že dokončujejo pri Geodetskem zavodu v Ljubljani. Delo bo opravljeno v rekordnem času, ker so se poslužiM aero fotoposnetkov in dodatnega sne­ manja. Predvideni kompleks za zazidavo stoji izven središča Rogaške Slatine. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Preteklo nedeljo je gostovala igralska skupina Svobode iz Prebolda z igro: Via mala. Zal, da si zaradi neprimerne ure te igre ni ogledalo več ljudi. Pred­ stava je bila vredna ogleda. V soboto zvečer pa bodo podali do­ mači igralci »Dekle iz Trente«. Ta pred­ stava bo ocenjena od posebne komisije, kajti vključena je v II. Šaleški festi­ val. Upamo, da se bodo igralci p)ostavili tako, kot so se prvikrat. Kmetovalci prav pridno okopavajo krompir in koruzo, košnja pa bo že skoraj pri kraju. Ker se je letos kolo­ radski hrošč iK)javil v veliki množini, ga sedaj kmetovalci množično uničuje­ jo. Kmetijska zadruga je v ta namen nabavila šest zapraševalcev, ki eo sedaj stalno v uporabi. ŽIVINOREJA V ZGORÑЛ SAVINJSKI DOLINI Glavna naloga kmetijskih zadrug Ljubno, Luče in Solčava je pospeševanje živinoreje. V ta namen so zadruge т zadnjih letih investirale že več milijonov dinarjev, predvsem za ureditev pašni­ kov. Na tem področju je preko 500 ha pašniških površin, vendar je pretežna večina še neuporaibna in bodo potrebna velika sredstva za ureditev. Ena največjih ovir za razvoj je po­ manjkanje razmejitev med pašniškimi in gozdnimi površinami, kar je tudi pred­ met nepotrebnih sporov med predstav­ niki zadrug in logarji GG — Nazarje. Zadnji čas je že, da se pristojni organi bolj pobrigajo za koristi pašništva in omogočijo zadrugam v Zg. Savinjski do­ lini izpolnjevanje svojih načrtov. -km TUDI BENCINSKO ČRPALKO HOCEJO IMETI V šmarski občini zelo pogrešajo ben­ cinske črpalke, saj so v tem pogledu ve­ zani na oddaljeno Rogaško Slatino ali pa na Celje. Zato so se odločUi graditi lastno bencinsko črpalko, kateri so te dni po navodilih strokovne komisije iz Celja določili mesto. Stala bo v tistem zazidalnem okolišu, ki je predviden za. šmarsko domačo industrijo (Tekstilna tovarna, mlekarna. Remont Šmarje in Uprava za ceste). Prostor bo ograjen z varstvenim pasom. Projektivni biro Celje bo v kratkem izdelal načrte. ŠMARTNO OB PAKI Kmetijska zadruga Šmartno ob Paki zelo skrbi za izobrazbo svojih članov. Zato je organizirala vrsto ekskurzij: mladinci so si ogledali vinogradnisk» posestvo Virštanj in obiskali Titov rojstni kraj, zadružnice so bile na kme­ tijskem posestvu v Konjicah, v veteri­ narski bolnišnici v Celju in v vrtnar­ ski šoli v Medlogu, zadružniki pa s» obiskali semenogojsko postajo v Star- šah na Dravskem polju. Tovarno po­ ljedelskih strojev v Mariboru, vinarske? zadrugo, Dolinškovo posestvo v Kam- nici pri Mariboru in Mariborski otok. Ekskurzije so bile zelo zanimive. V časa od 22. do 30. jnnija 1957 je bil« v Се1јш rojenih: 25 dečkov in 54 deklic. Poročili so se: Anton Verbovšek, mizarski pomočnik ia Zofija Vidic, strojna pletilja, oba iz Celja. Stanko La­ zar, kvalificirani delavec in Margareta Vitanc, delavka, oba iz Šmatevža. Stanislav .^ekoranja, delavec iz Bukovžiaka in Erika Leben, elektro- varilka iz Celja. Milan Einsidler, šofer in Ivana Valentinič, nameščenka, oba iz Trnovelj. Ivan Rojnik, trgovski pomočnik iz Šmarjete in Dani­ jela Mirnik, delavka iz Celja. .Stefan Kolar, strojni tehnik in Antonija Kroflič, admanistra- torka, oba iz Celja. Franc Caric, uslužbenec LM in Marija Jost, tovar, delavka, oba iz Celja. Alojz Marinček, strojni tehnik in Ivka Špehnr, administratorka, oba iz Celja. Stanislav Zurnian, delavec in Ivanka Berlinger. eodistiaja. »ba iz Celja. Umrli: Antonija Veptek, шрокојемка iz .Krjt vasi. stara 79 let. Branka Ocepek, otrok iz Jablane, stara 6 mesecev. Viktor Cesar, otrok iz Mozirja, star 2 leti. Vincenc Satler, upokojenec iz Gorenja, star 67 let. Terezija Jezernik, gospodinja iz Celja, stara 75 let. Drago Ptičar, delavec iz Vel. Pirešice, star 58 let. Jože Ravnak, kovač iz Dobrave, star 44 let. Breda Robič, otrok iz Škofje vasi, stara 1 dan. Vida Marš, otrok iz Šentvida, stara 4 leta. Nina Pokom, upokojenka iz Zreč, stara 59 let. Dveletna Jožica Marš iz Šentvida pri Grobelnem je dobila močne opekline po telesu, ker se je polila z vrelo vodo. V Lisičnem pri Pilštanju je udarila strela in poškodovala posestnioo Marijo Zagrajšek. Zdravi se v celjski bolnišnici. Leopoldina Novak iz Lise je padla in si zlomila nogo. Na travniku državnega posestva Slom pri Ponikvi se je pri košnji delavec Branko Škornik s koso močno vrezal v stopalo leve noge. Upokojenca Franca Mutca iz Levca je na cesti podrl osebni avto in mu priza­ dejal ,îX)skodbe po telesu. Tudi Tilčko Sumrak je na Dobravi ix>drl avtobus. Poškodovana je bila po telesu. Pri prometni nesreči si je ziloanil nogo Ivan Leben iz Lave. V Brezju pri Mozirju se je pri tepežu F>oškodovai na glavi Adam Steiksl. Z motorjem je padla Jožica Brglez iz Rogaške Slatine. Poškodovala se je na glavi in nogah. Stevo Todorović iz Sentviida pri Gro­ belnem se je pri padcu poškodoval na glavi. Učenci višjih razredov osemletke s» po zaključku pouka pomagali hmeljar­ jem pri uničevanju divjega hmelja v Podgori, Rečici ob Paki in Slatinah. Po­ sebno v zadnji vasi so v veliko zado­ voljstvo tamkajšnjih hmeljarjev imeli velike uspehe. V preteklem šolskem letu so se učen­ ci zelo zanimali za mladinski tisk. Na­ ročeni so bili na 80 Pionirskih listov, 103 Pionirje in 99 Cicibanov, kar je za 32 več kot je vseh učencev na šoli. Do­ bili so še 49 knjig iz zbirk >Čebelica« in »Sinji galeb«. Za vse to so izdali 78.485 din. Tekmovalci TVD Partizan so na fe­ stivalu telesne kulture v Ljubljani do­ segli lep uspeh. Trije mladinci so v B skupini namiznega tenisa postali pr­ vaki partizanskih društev, prav kot dvojica Brajdič-Goričnik, pri mladin­ kah posamezno pa Rakunova. Vsi so iz Rečice ob Paki. Čestitamo!