Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/138 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-3662 Naslov projekta Razvoj visokošolskih izobraževalnih sistemov in trga delovne sile -sociološka perspektiva Vodja projekta 24382 Samo Pavlin Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.03 Sociologija Družbenoekonomski cilj 09. Izobraževanje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.04 -Veda 5 Družbene vede - Področje 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Podoktorski projekt je izhajal iz vprašanja vloge visokošolskih sistemov pri razvoju profesionalnega znanja. Na podlagi socioloških teorij in teorij človeškega kapitala je v navezavi s številnimi evropskih raziskovalnimi mrežami (e.g. REFLEX, HEGESCO, IngradNet, ...) in visokošolskimi institucijami (Univerza v Bolonji,Univerza v Kasslu, Univerza v Varšavi, Hacettepe Univerzav v Ankari, .) proučeval prehod visokošolskih diplomantov na trg dela in njihovo zgodnjo kariero. S te perspektive je razvil priporočila za trajnostni razvoj visokošolskih sistemov. Glavna hipoteza v projektu predpostavlja, da je dejanska vloga visokošolskih institucij (pa tudi institucij poklicnega in strokovnega izobraževanja) pri razvoju profesionalno relevantnih kompetenc omejena s socialnim ozadjem diplomantov, učinkom "certificiranja", ugledom, predhodne izobrazbe ali zaposlitvenih priložnosti. Raziskovalec podoktorskega projekta je to hipotezo proučeval na nivoju študijskih področji, sektorjev in mestoma primerjalno z med različnimi evropskimi državami. Relevantnost projekta lahko opišemo z naslednjih vidikov: 1) Razvoj sociološke teorije in sociologije profesionalnih skupin s perspektive razvoja visokošolskega izobraževanja; 2) Razvoj kompetenc in odnos med profesionalnim znanjem in splošnimi kompetencami; 3) Potrebe menedžmenta visokošolskih institucij; 4) Utrjevanje povezave med metodologijo merjenja spretnosti in izdelavo politik; 5) Diseminacija in povezovanje rezultatov z evropsko znanstveno skupnostjo. V projektu je podoktorski raziskovalec preko pregleda sekundarnih virov, lastnih analiz mednarodnih baz podatkov in polstrukturiranih intervjujev pripravil štiri znanstvene članke in kot gostujoči urednik so-urejal posebno številko znanstvenega časopisa 'International Journal of Manpower', napisal in urednikoval pri treh znanstvenih monografijah (kot edini avtor, kot vodilni soavtor in kot so-urednik) in rezultate objavil v slovenskih medijih ter prispeval k razvoju lastne raziskovalne mreže DECOWE (Razvoj kompetenc v svetu dela in na področju raziskovanja). Raziskovalec podoktorskega projekta je uspel v času trajanja projekta in po njegovem zaključku rezultate umestiti v mednarodne projekte in v tem kontekstu sodelovati pri organizaciji dveh mednarodnih konferenc. Ob zaključku projekta je postal vodja programske skupine 'Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi'. ANG Post-doctoral project is based on the question of he role of higher education systems in development of professional knowledge. On the basis of sociological theories and human capital theories has in cooperation with several European research networks (i.e. REFLEX, HEGESCO, IngradNet) and higher education institutions (University of Bologna, University of Kassel, University of Warsaw, Hacettepe of University in Ankara, .) studied transition of higher education graduates to labour market and their early careers. From this perspective the project has developed recommendations for the sustainable monitoring of higher education systems. The main hypothesis in the project assumes that the actual role of higher education institutions (as well as institutions of vocational education and training) in developing relevant professional skills are limited with social background, effect of "certification", previous education or employment opportunities. Postdoctoral researcher has explored this hypothesis also on the level of study fields, sectors and, partially, by comparing different EU countries. Project relevance can be described by the following perspectives: 1) Development of sociological theory and theory on sociology of professional groups from the perspective of higher education; 2) Focus on competence development and relation between professional knowledge and generic competencies; 3) Needs of higher education management; 4) Strengthening the link between methodology and qualification frameworks; 5) Dissemination and linking results with the Slovenian and EU scientific community. Postdoctoral researcher has through the review of secondary sources, own analysis of international databases and semi-structured interviews completed four scientific articles and as a guest editor co-edited a special issue of the scientific journal 'International Journal of Manpower', wrote and edited three scientific monographs (as the sole author, as lead co-author and as co-editor), published the results in the Slovenian media and developed research platform DECOWE (Development of competencies in the world of work and education). Postdoctoral researcher has managed during the project and afterwards, integrate own research activities into international projects and in this context, organised two international conferences. At the end of the project he became a lead researcher of the Programme group 'Sociological aspects of sustainable sociospatial and manpower development of Slovenia in Europe'. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Projekt je potekal in se zaključil skladno z zastavljenim načrtom. Glavni cilj projekta je bil povezan s pojasnjevanjem vloge visokošolskih sistemov pri zgodnji karieri visokošolskih diplomantov v Sloveniji, in delno tudi v drugih državah EU. Pri tem je projekt veliko pozornost namenjal tudi proučevanju (a) razvoja kompetenc v izobraževalnem procesu in prvi zaposlitvi, (b) iskanju sorodnosti in razlik med študijskimi programi in profesionalnimi skupinami, ter (c) vključevanjem omenjenih ugotovitev v obstoječe sociološke teorije. Vprašanje vloge visokošolskih institucij pri pripravi diplomantov na zaposlitev smo zasledili že v klasičnih teorijah človeškega kapitala in v socioloških teorijah profesionalizacije. Kljub različnim pogledom noben pristop ne zanika, da visokošolski sistem pomembno vpliva na razvoj znanja in kompetenc diplomantov, pri čemer del teorij poudarja ključni rezultat visokošolskih sistemov v razvoju profesionalnih kompetenc, drugi del pa v certificiranju celotnega socialnega in človeškega kapitala posameznika. Tako smo pri opisu teoretskega loka izhajali iz kompetenčnega pristopa in profesionalnega znanja ter implicitno predpostavljali, da je temeljni cilj visokošolskega izobraževanja priprava diplomantov na trg dela. Pri tem prihaja do očitnega razkoraka med izobrazbo in delovnim mestom, tako v smislu formalne skladnosti izobrazbenih certifikatov kot tudi dosežene stopnje kompetenc: o horizontalnem neujemanju govorimo, ko se delovno mesto ujema s stopnjo izobrazbe, ne pa s smerjo študija, vertikalno neujemanje pa označuje situacijo, ko delovno mesto posameznikovi ustreza smeri študija, ne pa doseženi stopnji izobrazbe. Skladno z osnovno hipotezo smo na podlagi teorije in analiz potrdili hipotezo, da mnoge determinante razvoja kompetenc izvirajo iz okolij in situacij, ki niso povezane z visokošolskim kurikulom. Oziroma povedano drugače, eksterni dejavniki imajo na karierni uspeh bistveno večji vpliv kot se temu pripisuje v našem okolju. Glede na rezultate analize smo ugotovili, da so najbolj zahtevni programi na področju zdravstva in inženirstva. Slednje ima velik poudarek na vključenosti v raziskovalne projekte in projektno delo. Raziskave in projektno delo sta najmanj prisotna na področju družboslovja in humanistike. Glede na rezultate analize so v poklic najbolj usmerjeni programi na področju izobraževanja, najmanj pa na področju družbenih ved in humanistike. Skladno s pričakovanji so družbene vede usmerjene v vseživljenjski razvoj, humanistika ter programi s področja kmetijstva in veterine pa v začetek opravljanja dela. Najvišji akademski ugled ima glede na naše podatke inženirstvo, najnižjega pa izobraževanje. Analiza je bila opravljena tudi po 15 poklicnih skupinah, v katere se glede na raziskavo najbolj pogosto razvršča delo visokošolskih diplomantov. S kvalitativno analizo intervjujev smo ugotavljali, v kakšni meri je razvoj kompetenc smiselno podpreti z delom kariernih centrov, utrjevanjem stikov z delodajalci in praktično naravnanostjo študijskih programov. Pri tem večina ekspertov s področja meni, da so podatki o zaposljivosti nizke kvalitete, nedostopni, oziroma da jih visokošolske institucije ne uporabljajo. Delodajalci so poudarili, da smo priča omejevanju zaposlovanja in hkrati tudi občutnemu intenziviranju oblik dela, na kar bi se morale visokošolske institucije nujno odzvati. Del sogovornikov je bil zelo kritičen do izvedbe Bolonjske reforme, ki v našem prostoru k resnični modernizaciji programov ni prispevala. Realizacijo hipoteze smo preverjali na podlagi analize sekundarnih virov, kvalitativnega raziskovanja (20 polstrukturiranih intervjujev) in s pomočjo analize mednarodnih podatkovnih baz o zaposljivosti diplomantov REFLEX in HEGESCO (ki zajemata 50.000 diplomantov). Rezultati so bili večinoma sproti procesirani v objave. Merski inštrument, ki smo ga pri tem uporabili vsebuje prek 300 različnih variabel, povezanih z naslednjimi glavnimi koncepti, elementi in spremenljivkami: 1. Profesionalna domena: ISCO, ISCED in NACE kode so dostopne za vsakega posameznega diplomanta; 2. Opis študijskega programa; 3. Druge izobraževalne in s tem povezane izkušnje; 4. Prehod iz študija na trg dela; 5. Prva zaposlitev po koncu izobraževanja; 6. Zaposlitvena zgodovina in trenutna situacija; 7. Sedanje delo; 8. Delovna organizacija; 9. Kompetence in menedžment znanja; 10. Evalvacija študijskega programa; 11. Vrednote in usmeritve. Na ta način smo opozorili, da vprašanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov nikakor ni povezano le z verjetnostjo pridobitve kakršnekoli zaposlitve, temveč koncept vsebuje več dimenzij. V projektu smo strukturirano odvisno spremenljivko, ki smo jo za razliko od prvega leta, od kompetenc in profesionalne ekspertize razširili s terminom kariernega uspeha (zadovoljstvo z delom, ujemanje med poklicem in izobrazbo, varnost in status zaposlitve, izzivi pri delu in samostojno delo) postavili v relacijski odnos do sociodemografskih karakteristik, sekundarne izobrazbe, vrste študija, karakteristik izobraževalnega programa in načinov učenja, načina študija, mobilnosti in delovnih izkušenj ter dela in delovne organizacije. Posredno so na tej podlagi rezultati projekta segali tudi na (i) področje povezovanja med visokošolskimi sistemi in konkurenčnostjo držav, (ii) dopolnjevanjem poklicnega in strokovnega izobraževanja in visokega šolstva, (iii) študij primera razvoja kompetenc diplomantov pedagoške smeri ter (iv) uporabe znanja zaposlenih pri delu. Delo je potekalo v sodelovanju z domačimi eksperti s področja prof. Anton Kramberger, prof. Miroslav Stanojevic, doc. dr. Mirobljub Ignjatovič, prof. Aleksandra Kanjou Mrčela, prof. Dana Mesner Andolšek, prof. Pavel Zgaga, prof. Milena Valenčič Žuljan, prof. Vasja Vehovar in prof. Marjan Svetličič^ _kot tudi mednarodnimi strokovnjaki in institucijami kot so: Vienna University of Economics and Business (prof. Wolfgang Mayrhofer), University of Kassel - INCHERKassel (prof. Harald Shomburg), University of Bologna (prof. Angelo Paletta), Hacettepe University (prof. Selda Onderoglu), University of Warsaw (prof. Gabriela Grotkowska) in University of Bremen - ITB (prof. Georg Spoettl). Glavni rezultati projekta so (za podroben opis glej točko 5, 7 in 8): a) priprava treh znanstvenih monografij (kot edini avtor, kot vodilni so-avtor od dveh avtorjev in kot so-urednik in pisec poglavja); b) priprava petih znanstvenih člankov (dva sta že objavljena, dva v postopku objave in eden v recenzijskem postopku); c) organizacija dveh mednarodnih konferenc z mednarodno akademsko mrežo na i) Dunaju - Univerzi za poslovne vede in ekonomijo, kjer je bilo predstavljeno preko 50 referatov sorodnih s temo postdoktorskega ter ii) mednarodni konferenci septembra 2012 (po izteku postdoktorskega projekta) na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani; d) priprava objav v slovenskih medijih in na internetu; e) sodelovanje pri oblikovanju mednarodne mreže DECOWE, ki preko spletnega portala promovira raziskovanje na tem področju. Raziskovalec podoktorskega projekta je uspel v času trajanja in po njegovem zaključku raziskovanje umestiti v mednarodne projekte in v tem kontekstu sodelovati pri organizaciji dveh mednarodnih konferenc. Ob zaključku projekta je postal vodja programske skupine 'Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi'. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Podoktorski projekt je dosegel vse zastavljene cilje. Preverjanje hipoteze se je v osrednjem delu projekta osredotočalo na Slovenijo ter na povezavo visokošolskega izobraževanja s trgom dela. Raziskovanje se je mestoma osredotočalo tudi na mednarodno primerjavo in tudi na primerjavo med visokošolskih sistemom in sistemom poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Kot je opisano v točki 4, je podoktorski raziskovalec v času trajanja projekta realiziral raziskovalno hipotezo preko doseganja naslednjih rezultatov: 5.1 Objavljene znanstvene monografije: a) Pavlin, Samo. Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2012. b) Pavlin, Samo, Grigic, Božidar. Comparative analysis of vocational education and training in seven European countries. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, 2013. c) Pavlin, Samo (ur.), Allen, Jim, Coenen, Johan, Humburg, Martin, Pavlin, Samo, Robert, Peter, Svetlik, Ivan, Velden, Rolf K. W. van der. Competencies and early labour market careers of higher education graduates in Europe. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, 2011. 5.2 Znanstveni članki: a) Pavlin, Samo, Svetličič, Marjan. Higher education, employability and competitiveness. Hacettepe Egitim Dergisi, 2012. b) Valenčič Zuljan, Milena, Zuljan, Darjo, Pavlin, Samo. Towards improvements in teachers' professional development through the reflective learning paradigm : the case of Slovenia. Hacettepe Egitim Dergisi, 2011. c) Pavlin, Samo. The Role of Higher Education in Supporting Graduates Entry into Labour Market - Insights from the Qualitative Survey in Six European Countries. International Journal of Manpower/ISSN: 0143-7720. /Načrtova objava december 2013 - marec 2014. d) Pavlin, Samo, Svetlik Ivan. Introduction to Special Issue - Higher Education and Gradautes Employability. International Journal of Manpower/ ISSN: 01437720. /Načrtova objava december 2013 - marec 2014. e) Pavlin, Samo, Resistance to Utilise Human Capital - A Case of Slovenian Organisations. Post-Communist Economies /ISSN 1463-1377/ Trenutno v postopku recenzije. 5.3 Uredništvo konferenčnih zbornikov in organizacija mednarodnih konferenc: a) Pavlin, Samo (ur.). Employability of graduates and higher education management systems : conference proceedings, Vienna, Austria, 22. & 23. September 2011. b) Pavlin, Samo (ur.). Zaposljivost diplomantov in sistemi visokošolskega izobraževanja : konferenčni zbornik : Ljubljana, Slovenija, 27. in 28. september 2012. 5.4 Ostali rezultati Podoktorski raziskovalec je v času trajanja projekta predstavljal znanstvene dosežke na Mednarodni konferenci Univerze v Bolonji, časopisu Delo ter večkrat v radijskih oddajah na RTVS. Aktivno je sodeloval pri razvoju mednarodne mreže 'Razvoj kompetenc v svetu dela in na področju izobraževanja' (Development of Competences in the world of work and education, glej www.decowe.org), kjer razvija lastno serijo objav. Predstavljeni raziskovalni dosežki omogočajo nosilcu programa podlago za nadaljevanje znanstvenega dela po zaključku postdoktorskega študija in uveljavljanje v mednarodnem prostoru. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 261569280 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov ANG Slovenian Higher Education from the Perspective of Graduates' Employability Opis SLO Knjiga povezuje sedem poglavij in dve prilogi. Uvodoma predstavlja teoretska izhodišča, raziskovalne projekte in modele s področja. Temu sledi kvalitativno raziskovanje še posebno analiza značilnosti izobraževalnih programov s perspektive trga dela. Na vsakem od študijskih področji smo ugotavljali zahtevnost študijskega programa, intenziteto študija, oblike učenja in poučevanja ter pridobivanje delovnih izkušenj in študijsko prakso. Vendar pa se knjiga ne osredotoča le na analizo študijskih programov, temveč za analitično podlago vzame tudi ključne poklicne skupine. ANG This book integrates seven chapters and two annexes. It starts with the overview of theoretical foundations, research projects and designs. This is followed by qualitative research, especially the analysis of the characteristics of educational programs from the perspective of the labor market. In each of study fields we studied the complexity of the program, intensity of study, forms of learning and teaching and work experiences during studies as well as teaching practice. However, the book does not only focuse on the perspective of study programs, but also complements analysis from the perspective of the key occupational groups. Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2012; Avtorji / Authors: Pavlin Samo Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 265776896 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Primerjalna analiza poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sedmih evropskih državah ANG Comparative analysis of vocational education and training in seven European countries Opis SLO Knjigo tvori šest glavnih poglavij. Najprej je predstavi pregled socio-demografskih značilnosti v 7 evropskih državah, s posebnim poudarkom na kraju bivanja in državi izvora, sektorju, spolu ter izobrazbi in socialno-ekonomskimu statusu staršev. Kasneje se knjiga ukvarja s preučuvanjem prehoda iz prejšnjega izobraževanja v poklicno izobraževanje in usposabljanje, kar vključuje zaznavo statusa poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot tudi dejavnike, ki vplivajo na postopek odločanja. Naslednja poglavja proučujejo odnos med šolskim uspehom in drugimi pridobljenimi kompetncami, poklicnimi aspiracijami in nadaljnim izobraževanjem dijakov. V knjigi tudi raziskujemo, v katerih sektorjih se dijaki želijo zaposlovati. ANG This book comprises six main chapters. It first provide an overview of socio-demographic characteristics in the 7 European countries with particular attention to place of living and country of origin, gender and parents education and socio-economic status. Latter we study the transition from earlier education to vocational education and training what includes perceived status of vocational education and training as well as factors affecting the decision making of learners. Further chapters explore the relationship between school success and other acquired competencies, the future career aspirations and further education . In the book we also explore which employment sectors do learners aspire to work in. Objavljeno v Faculty of Social Science; 2013; Avtorji / Authors: Pavlin Samo, Grigic Božidar Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 31472477 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Visoko šolstvo, zaposljivost in konkurenčnost ANG Higher education, employability and competitiveness Opis SLO Članek preučuje razmerje med konkurenčnostjo in visokošolskimi sistemi v Evropi. Raziskuje, ali so bolj konkurenčne države razvile visokošolskega sisteme izobraževanja (HE), ki so bolj usmerjeni na trg delovne sile, ki dajejo svojim diplomantom večji zaposlitveni potencial. Na podlagi obsežne raziskave med 45,000 visokošolskimi diplomanti 5 let po diplomi iz 19 evropskih držav, smo identificirali pet kazalnikov zaposljivosti in ugototavljali kako so povezani z indikatorji konkurenčnosit. Članek najde dokaze, da so bolj konkurenčne države razvile on sisteme z bolj praktično usmerjenimi študijskimi programi, ki so hkrati tudi bolj zahtevni. ANG This paper studies the relationship between competitiveness and higher education systems in Europe. It explores whether more competitive countries have developed more labour-market-oriented systems of higher education (HE) that thereby give their graduates greater short term employability potential. Based on and a large-scale survey among 45.000 higher education graduates five years after graduation in 19 European countries, five employability indicators are identified and analysed in combination with competitiveness indicators. The paper finds evidence demonstrating that more competitive countries have developed HE systems with more practically oriented studies and a higher workload. Objavljeno v Hacettepe University; Hacettepe Egitim Dergisi; 2012; No. 43; str. 386395; Impact Factor: 0.232;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.846; WoS: HA; Avtorji / Authors: Pavlin Samo, Svetličič Marjan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 31001437 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nasproti izboljšavam v profesionalnem razvoju učiteljev skozi prizmo reflektivnega učenja ANG Towards improvements in teachers' professional development through the reflective learning paradigm Opis SLO Članek se ukvarja z evalvacijo instruktivnega modula usposabljanja učiteljev. Modul je usmerjen v izboljševanje zavedenja študentov o pomenu lastne pedagoškege in splošne profesionalne aktivnosti. Osredotoča se na prevzemanje spretnosti za pedagoško prakso in razvoj pozitivnega odnosa vseživljenjskega izobraževanja učiteljev. Glavni cilj študije je oceniti koncepcijo inštrukcij študentov, še posebno s perspektive pomena in vpliva metod, ki se osredotočajo na študenta s področja didaktičnih kompetenc. ANG This article deals with an evaluation of the module of instruction in teacher training that was directed at raising students' awareness of the importance of reflecting on their pedagogical work and their overall professional activity. The module focused on the acquisition of skills for thoughtful activity in pedagogical practice and the development of a positive attitude to lifelong teacher education. The main aim of the study was to assess students co nceptions of instruction, in particular from the perspective of students pe rceptions of the importance and influence of learnercentred methods targeting didactical competencies. Objavljeno v Hacettepe University; Hacettepe Egitim Dergisi; 2011; No. 41; str. 485495; Impact Factor: 0.232;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.846; WoS: HA; Avtorji / Authors: Valenčič Zuljan Milena, Zuljan Darjo, Pavlin Samo Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 31048029 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Svet dela in povpraševanje po kompetencah ANG The world of work and the demand for competences Opis SLO Glavni namen tega dela je ugotoviti, kako karakteristike delovnim mest in organizacij vplivajo na povpraševanje po kompetencah diplomantov. Najprej ugotavljamo distribucijo diplomantov po poklicnih skupinah in sektorjih. Nato ugotavljamo karakteristike delodajalskih organizacij. Proučujemo njihove kompetitivne, kvalitativne in inovacijske karakteristike. Analiziramo karakteristike delovnih mest in še posebej ugotavljamo razlike med menedžersko in profesionalno dimenzijo. Nazadnje proučimo, kako značilnosti delovnih mest in organizacij vplivajo na zahteve diplomantov v svetu dela in kako so procesi upravljanja znanja vsebovani v delu. ANG The main purpose of this chapter is to learn in what way the characteristics of jobs and organizations affect the demand for graduates' competences. First, we explore the distribution of graduates by occupational groups and economic sectors. Than we look at the characteristics of work organizations. We learn about their competitive, qualitative and innovative characteristics. We look at the characteristics of jobs and explore differences between their managerial and professional character in particular. Lastly, we study in what way the characteristics of jobs and work organizations impact graduates' requirements in the world of work and how are knowledge management processes involved at work. Objavljeno v Faculty of Social Sciences; Competencies and early labour market careers of higher education graduates in Europe; 2011; Str. 73-105; Avtorji / Authors: Pavlin Samo, Svetlik Ivan Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 4524759 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zaposljivost diplomantov in menedžment visokošolskih institucij I ANG Employability of graduates and higher education management systems I Opis SLO Izvajalec projekta je bil glavni organizator mednarodne konference z več kot 50 prezentacijami referatov na temo zaposljivosti diplomantov in menedžmenta visokošolskih institucij. Konferenca je bila organizirana na Univerzi za poslovne študije in ekonomijo na Dunaju. ANG Project performer has been chief organiser of international conference containing more than 50 presentations of referats on the issue of employability of graduates and management of higher education institutions. Conference has been organised at the University for Business and Economics in Vienna. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Faculty of Social Sciences; 2012; Avtorji / Authors: Pavlin Samo Tipologija 2.30 Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci 2. COBISS ID 31013469 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razlikovanje profesionalnih domen in determinant zaposljivosti v visokem šolstvu ANG Varieties of professional domains and employability determinants in higher education Opis SLO Predstavitev študije na temo profesionalnih domen in determinant zaposljivosti v visokem na šolstvu Mednarodni konferenci v Bologni AlmaLaurea InterUniversity Consortium. ANG Presentaiton of study on the issue of professional domains and employability determinants in higher education International conference in Bologna AlmaLaurea InterUniversity Consortium. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v AlmaLaurea Inter-University Consortium; 2011; Avtorji / Authors: Pavlin Samo Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 3. COBISS ID 31168605 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zaposljivost mladih diplomantov ANG Employabilty of young graduates Opis SLO Na radijskem programu "Studio ob 17h" je raziskovalec integriral ključne rezultate svojega podoktorskega študija v kontekst trenutnih nacionalnih izzivov na področju zaposljivosti diplomantov. Druga dva udeleženca sta bila prof. Dušan Mramor (dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani) in Marjan Pogačnik, podjetnik. ANG In radio programme 'Studio ob 17h' on the main national radio station the researcher integrated key results of his postdoctoral study in current national challenges in the area of graduates employability. Other two participants were prof. Dušan Mramor (Dean of Faculty of Economics of University of Ljubljana) and Marjan Pogačnik, the entrepreneur. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Mramor Dušan, Pavlin Samo, Pogačnik Marjan Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 4. COBISS ID 31308125 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vstop na trg dela, dramatična življenjska prelomnica ANG Entrance to the labour market, a dramatic life milestone Opis SLO Članek v Sobotni prilogi osrednjega nacionalnega časopisa Delo na poljudnejši način predstavlja rezultate monografije Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov. ANG Article in 'Saturday Supplement (Sobotna priloga)' of the main national daily newspaper Delo in more common way presents the results of the book Slovenian Higher Education from the Perspective of Graduates' Employability. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v Delo; Delo; 2012; Leto 54, št. 126; Avtorji / Authors: Pavlin Samo Tipologija 1.05 Poljudni članek 5. COBISS ID 31871069 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Employability of graduates and higher education management systems II ANG Zaposljivost diplomantov in sistemi visokošolskega izobraževanja II Opis SLO Glavni organizator mednarodne konference. Mednarodna konferenca 'Zaposljivost diplomantov in sistemi visokošolskega izobraževanja'je bila izvedena na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani 27. in 28. Septembra 2012. Konference se je udeležilo približno 300 udeležencev iz 25 (predvsem) evropskih držav. Na konferenci je bilo izvedenih približno 70 predstavitev referatov ter okroglih miz. ANG Key organiser of international conference. International conference ' Employability of graduates and higher education management systems ' has been conducted at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana, on 27th and 28 September. The conference has been attended by approximately 300 participants from 25 (mainly) European countries. Conference held about 70 paper presentations and round tables. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Faculty of Social Sciences; 2012; Avtorji / Authors: Pavlin Samo Tipologija 2.30 Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 V letu 2012 je podoktorski raziskovalec pridobili koordinatorski EACEA projekta Evropske komisije EMCOSU ( Emerging Modes of Cooperation between Private Companies and Universities). Projekt raziskuje sodelovanje med 600 podjetij in univerzami v 6 evropskih državah in na EU ravni. Raziskovalec je pod koordinatorstvom Univerze v Warwicku v letu 2012 zaključil sodelovanje na CEDEFOP projektu 'European policies and practices in designing and delivering outcome-oriented curricula in VET in 32 countries'. Projekt se je ukvarjal z vprašanjem kako sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja razume koncept kompetenc in kako je razvoj tega segmenta izobraževanja zasnovan na političnih iniciativah, ki se na ta koncept navezujejo. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Projekt smo zaključili z ugotovitvijo, da v slovenskem visokošolskem prostoru na karierni uspeh visokošolskih diplomantov izrazito vplivajo dejavniki, ki niso neposredno v domeni izobraževalnega kurikula, temveč se navezujejo z relevantnimi delovnimi izkušnjami kot tudi drugimi dejavniki. Zato bi bilo potrebno proučevanje na tem področju povezati z vprašanji in razvojem usmeritev, kaj lahko stori visokošolski sistem za zaposljivost svojih diplomantov. Predpostavke razvoja visokošolskih sistemov so naslednje: prvič, ugotovi naj, kako bi bilo možno izboljšati kvaliteto visokošolskih predavanj in kako iskati povezave med teorijo in prakso; drugič, visokošolski sistem naj posebno pozornost nameni usposabljanju visokošolskih učiteljev, saj ti pomembno vplivajo na zaposljivost svojih diplomantov. Po vzoru nekaterih visokošolskih institucij doma v in svetu bi lahko nekateri visokošolski učitelji delovali kot mentorji pri iskanju zaposlitev, pri čemer bi karierni centri nudili bolj administrativno kot strokovno oporo; tretjič, ugotovitev, da zahteven študijski program ne vpliva na karierni uspeh bi bilo potrebno natančneje raziskati - še posebno zato, ker v evropskih državah zahtevnost študija pozitivno vpliva na zaposljivost. Predpostavljamo, da sta možni razlagi dve. Prva je povezana z nizko absorbcijsko sposobnostjo znanja slovenskih organizacij. Druga pa kaže v smeri zmanjšane količine časa, ki bi ga diplomanti sicer namenili za pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj; četrtič, ocene v visokošolskem sistemu bi bilo smiselno povezati s pridobivanjem relevantnih delovnih izkušenj. Relevantne delovne izkušnje imajo namreč močan vpliv na karierni uspeh, prizadevanje za visoke ocene pa ne. Poleg tega bi bilo smiselno študente opozoriti, da je vredno opravljati tisto delo, ki je povezano s področjem študija, četudi so kratkoročni zaslužki lahko tudi nižji; petič, natančno bi bilo potrebno raziskati logiko razvoja med profesionalnimi in splošnimi kompetencami ter na tej podlagi razlikovati med kratkoročno in vseživljenjsko pripravo diplomatov na svet dela; šestič, visokošolske institucije bi morale sistematično vzpostavljati stik z delodajalci tako v smislu informiranja o tem, kaj lahko od programov in diplomatov pričakujejo, kot tudi pri skupnem oblikovanju študijskih programov in delovne prakse. Raziskovalni projekt je s pripravo treh znanstvenih monografij (kot edini avtor in kot so-avtor), organizacijo dveh mednarodnih konferenc, uredništvom posebne številke mednarodne SSCI revije (objava bo v 2013/2014), ter vključitvijo v mednarodne projekte iz podobne tematike opozoril, da razvoj teorije nujno potrebuje močnejšo vez z empiričnim delom - le to umešča sociološko teorijo izobraževanja in zaposlovanja v osprednje razvoja aktualne problematike zaposlovanja. ANG The project has been completed with the conclusion that in Slovenian higher education graduates career success is significantly affected by factors that are not directly in the domain of curriculum. It is therefore necessary to study this area in connection with question, what higher education system can to improve employability of its graduates. Assumptions for the development of higher education system are the following: first, higher education should determine how it would be possible to improve the quality of teaching and how to make connections between theory and practice; second, it should pay special attention to the training of teachers, as they have a significant impact on the employability of its graduates. Following the example of some higher education institutions at home and in the world some teachers could act as mentors in seeking employment, and the career centers could provide more administrative than professional support; third, finding that demanding study program does not affect the career success should be furhter explored - especially because the results from other European countries indicate that the complexity of the study has a positive effect on employability. We assume there are two possible interpretations. The first is related to the low knowledge absorption capacity of Slovenian organizations. The other shows that demanding study lower the time graduates would otherwise spent to acquire relevant work experiences; fourth, grades in higher education system should relfect the acquisition of relevant work experiences. Relevant work experiences are having a strong impact on career success, what is not the case when students strive for higher grades. In addition, students should be alerted to the need for performimg work, which is related to their own study areas, even if earnings are lower; fifth, the logic of the development of professional and general competencies should be carefully explored and on this basis ensure mechanism for differentiation between short-term and lifelong preparation of graduates to work; sixth, higher education institutions should establish a systematic contact with employers both in terms of information about what to expect from study programs and graduates, as well as in the joint planning of study programs and work practices. With the preparation of three monographs (as sole author and co-author), organization of two international conferences, editiong of special number of the international SSCI journal (publication will be in 2013/2014), and establishment of international project in the area, this post-doctoral project demonstrated that development of the theory urgently requires strong links with the empirical work - only this places the sociological theory of education and work at the forefront of current employment developments. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Pomen zaposlovanja in zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in EU z gospodarsko krizo močno narašča. Raziskovalni rezultati in vprašanja v tem projektu predstavljajo referenčno točko za razvoj in integracijo evropskih politik in direktiv. V tem okviru so rezultati podoktorskega projekta (knjige, konference, članki, ^) pritegnili tako domačo kot mednarodno javnost. Podoktorski raziskovalec je tekom izvajanja projekta sodeloval pri nadaljnem razvoju mednarodne mreže DECOWE (Razvoj kompetenc v svetu dela in na področju izobraževanja) ter tudi na podlagi tega projekta pridobil mednarodni projekt Evropske komisije EMCOSU (Načini povezovanja med visokim šolstvom in gospodarstvom) ter se vključil v slovenski del mednarodne OECD raziskave PIAAC (Mednarodni program za pismenost odraslih). S proučevanjem dejanskih in pričakovanih kompetenc visokošolskih diplomantov je projekt ponudil pomembna izhodišča za razvoj visokega šolstva v Sloveniji in EU tako v smislu organizacije kurikuluma z osredotočanjem na ustrezne učne metode, kot tudi v smislu postopkov za stalno spremljanje kvalitete visokošolskega izobraževanja. V bodoče tako lahko pričakujemo nadaljni razvoj raziskovalnih modelov na tem področju od spodaj navzgor - tako po področjih študija in profesionalnih skupinah kot tudi po posameznih visokošolskih institucijah in študijskih smereh. Odličen primer, kako se tako raziskovanje obnese v praksi, ponuja Univerza v Kasslu, ki tovrstne študije opravlja za več kot 50 visokošolskih institucij v Nemčiji in pri tem sledi diplomantom eno, dve, pet in deset let po koncu študija. Te raziskave so bile pomembna referenčna točka v času izvajanja projekta. Za slovenski sistem visokošolskega izobraževanja je namreč še posebno pomembno spremljati, kako naj razvoj izobraževalnih programov lovi ravnotežje med generičnimi ali profesionalnimi kompetencami. Prav tako se poraja osrednje vprašanje, v kakšni meri se bodo politike vseživljenjskega učenja in razvoja kariere okrepile v skladu z možno (de)regulacijo trgov dela, staranjem populacije in migracijskimi tokovi. To bi namreč okrepilo pričakovanja po večji veljavi kvalifikacijskih okvirov, ki naj bi transparentno podpirali dopolnjevanje ujemanja praktičnega in teoretičnega učenja ter s tem zagotavljali pravno formalni okvir prepoznavanja pridobljenih kompetenc. ANG The importance of employment and employability of higher education graduates in Slovenia and in the EU is significantly increasing due to economic crisis. Hence, the research questions and results are setting an important reference point for any development and integration of European directives and policies. In this context, results of the postdoctoral project (books, conferences, articles, ...) have attracted both domestic and international audiance. Postdoctoral researcher has during the implementation of the project participated in the development of an international network DECOWE (Developing skills in the world of work and education) and gained international project of the European Commission EMCOSU (Emergin modes of cooperation between private enterprises and universities) and became member of Slovenian part of the international OECD survey PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult). By surveying acquired and required competencies of higher education graduates, the project offers an important platform for the development of higher education in Slovenia and in the EU; both from the view point of curriculum organization with a focus on appropriate teaching methods, as well as from the view point of the procedures for sustainable monitoring of the higher education quality. In the future, one can expect further development of research models in this field from the bottom up - both in terms of study fields and professional groups as well as in terms of individual higher education institutions and their programmes. An excellent example, of how such research works in practice, offers the University of Kassel, which conducts these studies for more than 50 higher education institutions in Germany. In its applicative surveys it follows graduates one, two, five and ten years after graduation. These surveys have been an important reference point already in this project. For Slovenian higher education system it is particularly important to follow how the development of higher educational programs should balance between generic and professional competencies. One can also raise an important question to what extent should policies of lifelong learning and career development be strengthened in order to support (de)regulation of labour markets aging population and migration flows. This would strenghten expectations for greater importance of qualification frameworks, that should in a transparent way support matching of practical with theoretical learning and in this way provide legislative framework for recognition of acquired competencies. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev 1 Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije o o o o in javne uprave G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti O o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek glej točko 14.2. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek PAVLIN, Samo. Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2012. ISBN 978-961-235-585-2. [COBISS.SI-ID 261569280] Knjiga uvodoma predstavi teoretska izhodišča, raziskovalne projekte in modele s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela. Na izbranih področjih študija analizira zahtevnost programov, oblik učenja in poučevanja, pridobivanja delovnih izkušenj in študijske prakse. Na ta način pride do ugotovitve, da v slovenskem visokošolskem prostoru na karierni uspeh visokošolskih diplomantov izrazito vplivajo dejavniki, ki niso neposredno v domeni izobraževalnega kurikula, temveč so mu eksterni. Nastanek knjige je potekal hkrati z organizacijo dveh mednarodnih konferenc v Ljubljani in na Dunaju ter urednikovanjem posebne številke mednarodne revije 'International Journal of Manpower'. Glej prilogo. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Samo Pavlin družbene vede ŽIG Kraj in datum: [Ljubljana |11.3.2013" Oznaka prijave:ARRS-RPROJ-ZP-2013/138 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS Id zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 75-29-68-B6-4E-38-FF-6E-20-93-E1-A1-E7-F8-D3-51-52-A6-8E-B0 Področje: 13.05, družbene vede v Šifra projekta: Z5-3662 Dosežek: PAVLIN, Samo. Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2012. Graf. prikazi. ISBN 978-961-235-585-2. http://www.fdv.uni-li.si/zalozba/edostop.asp Knjiga uvodoma predstavi teoretska izhodišča, raziskovalne projekte in modele s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela. Na izbranih področjih študija analizira zahtevnost programov, oblik učenja in poučevanja, pridobivanja delovnih izkušenj in študijske prakse. Na ta način pride do ugotovitve, da v slovenskem visokošolskem prostoru na karierni uspeh visokošolskih diplomantov izrazito vplivajo dejavniki, ki niso neposredno v domeni izobraževalnega kurikula, temveč so mu eksterni. Nastanek knjige je potekal hkrati z organizacijo dveh mednarodnih konferenc v Ljubljani in na Dunaju ter urednikovanjem posebne številke mednarodne revije 'International Journal of Manpower'. Področje: 13.05, družbene vede Šifra-projekta: Z5-3662 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSUlVOSTI DIPLOMANTOV Samo Pavlin Dosežek: PAVLIN, Samo. Slovensko visoko šc)^stvo s perspektive zaposljivosti diplomantov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2012. Graf. prikazi. ISBN 978-961 Knjiga uvodoma predstavi teoretska izhodišča, raziskovalne projekte in modele s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela. Naizbranih področjih študija analizira zahtevnost programov, oblik učenja in poučevanja, pridobivanja delovnih izkušenj in študijske prakse. Na ta način pride do ugotovitve, da v slovenskem visokošolskem prostoru na karierni uspeh visokošolskih diplomantov / izrazito vplivajo dejavniki, ki niso neposredno v domeni izobraževalnega'"" kurikulp-,^^ temveč so mu eksterni. Nastanek knjige je potekal hkrati z organizacijo dveh"-mednarodnih konferenc v Ljubljani in na Dunaju ter urednikovanjem posebne številke mednarodne revije 'International Journal of Manpower'.