V.b.b.
Posamezni Izvod 1.30 šli., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cclovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 1. november 1957
Štev. 44 (809)
Svetovni dan varčevanja
Ko je bilo pred 33 leti sklenjeno, da se bo vsako leto 31. oktobra obhajal poseben »Svetovni dan varčevanja«, so bili vzroki za ta sklep deloma drugi, kakor misli, ki nas danes navajajo k varčevanju. Tedaj je svet pretresal val inflacije, ki je kot posledica dolgoletnega uničevanja gospodarskih vrednot med prvo svetovno vojno razbila gospodarsko uravnovešenost posameznih držav in mednarodne izmenjave. Vsako zaupanje v stalnost gospodarskega razvoja je bilo izginilo. Včerajšnji denar je jutri že izgubil svojo vrednost, ki jo je sproti požrlo dnevno zvišanje cen. Kajti zaupanje potrošnikov je glavna podlaga denarne vrednosti.
Tedanji svetovni kongres je pokazal pot: Zaupanje v sebe rodi delovne uspehe in zaupanje do skupnosti navaja k varčevanju. Varčevanje pa utrjuje gospodarski razvoj držav in omogoča ustaljeno izmenjavo blaga in storitev v svetu. Uspehi tega poziva niso izostali. Kljub hudim krizam je gospodarstvo posameznih držav polagoma spet našlo ravnovesje in denar svojo veljavo.
Podobno je bilo prva leta po drugi svetovni vojni, ki so nam vsem še v živem spominu. Vendar se je splošnim sledovom uničevanja in pomanjkanja v naših krajih tokrat pridružila še strahotna praznina požganih domov, tr^vtoinlb H V in hlevov izseljencev in pregnancev ter razvaline po bombnih napadih. In še več je tokrat manjkalo za delo in gospodarsko ustvarjanje sposobnih ljudi, ki jih pogrešamo kot žrtve vojne po naših vaseh. In zaupanje? V svojo lastno silo — po vsem, kar je skoraj vsak posameznik doživel strahot? V državo — ki je teptala pravice s silo škornja, širila zaupanje z izseljevanjem in zapori, ki je delila otroške podpore za to, da otroke pomori v blazni vojni in taboriščih smrti? V človeško skupnost — ob vsem nečloveškem dogajanju širom sveta?
Kdo bi pričakoval po vsem tem naravnost neverjetne uspehe dela in ustvarjanja, ki so zasuli ruševine vojne in ustvarili nove podlage za gospodarski razvoj in blagostanje? Res, da je pomagal mogočni kapital vojnih strahot in škod obvarovane Amerike. Vendar denar sam ne ustvarja dobrin. Bil je to človek, ki je spet v delu našel svojo uteho, ki je po dolgoletnem brezsmiselnem uničevanju hrepenel po smiselnem ustvarjanju. Samo iz te sile so mogle zrasti mogočne nove elektrarne in tovarne, kajti ne zida šol in otroških vrtcev, kdor ne veruje v bodočnost, ter ne postavlja novih stanovanj, bolnic in neštetih drugih ustanov tisti, ki ni našel novega odnosa do sočloveka in skupnosti.
Se posebno naše ljudstvo je po veliki zmagi nad nasiljem in brezprimernim uničevanjem na novo našlo vero v silo lastnega dejanja. Pri nas požganih domov ni
Predzadnjo nedeljo so« bile, kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, občinske volitve v Salzburgu in so kot zmagovalci izšli socialisti, dočim je OVP valila; krivdo za utrpele izgube — na slabo vreme in gripol. To nedeljo je spet del avstrijskih volivcev oddal glasove, ko so ha Tirolskem Volili novi deželni zbor in ponovno« se je izkazala, de soi zabeležili naj večji uspteh socialisti, ki so pridobili 2 nova sedeža v deželnem zastopstvu.
Občuten udlhrec je pri tirolskih Volitvah utrpela OVP, kateri ni splavalo1 po
pozidala tuja pomoč, marveč izključno neuničljiva življenjska volja našega človeka in sosedska pomoč prenovljene skupnosti. Še manj je obnovila izropane hiše, hleve in kašče naših izseljencev za lažnivo propagando toliko zlorabljena »pomoč« države. Ko« bi se slovenski izseljenci zanašali in čakali na to podporo«, bi čakali verjetno' v taboriščih tako dolgo, da bi dodeljena »pomoč« komaj krila prevozne stroške posameznih družin na opustošene domove. Toi bo potrdil vsak ob dejstvu, da je zgolj popravilo stavbe Kmetijske zbornice v Celovcu znašalo več kot dvakratni znesek vse stotinam slovenskih izseljencev dodeljene podpore! Vse naše slovenske zadruge, prosvetna društva, šolske in kulturne ustanove pa vse do- danes sploh niso prejele niti groša odškodnine za velikansko utrpelo škodo!
Ob vsem tem je težko iskati in vedno znova najti dovolj notranje sile, da si ohranimo vero v pravico in zakonitost, ki je osnova zaupanja. Papir sam je brez vrednosti, ali je to bankovec ali državna pogodba. Šele zaupanje ljudstva mu daje vrednost in samo to! Svetovni dan varčevanja naj čimprej omogoči obnovo tega zaupanja kot nujnost resnične »gospodarske pomoči Južni Koroški«!
Dotlej naj neomejeno zaupanje ob Svetovnem dnevu varčevanja 1957 velja predvsem našim domačim gospodarskim ustanovam. Zaslužijo ga. Z brezprimemo prid-
Zunanji minister ing. Figi in državni tajnik dr. Gschnitzer sta pred nedavnim spet govorila oi vprašanju Južne Tirolske in v tej< zvezi oba zahtevala, da je treba ta problem reševati v »evropskem duhu«. Najprej je minister Figi poudaril, da je' za ohranitev narodnostnega značaja Južne Tirolske' potrebna le dobra; Volja, zai reševanje V evropskem in ne v nacionalističnem duhu. Potem pa je še njegov državni tajnik Gschnitzer v ostrih besedah opozoril na neizpolnjevanje Pariške' pogodbe s, strani Italije ter dejal, da je treba; končno enkrat prenehati z nepotrebnimi polemikami ter ravnati po- evropsko in to brez odlašanja.
V evropskem duhu je torej treba reševati taka vprašanja, sta zdaj1 ugotovila tudi minister Figi in državni tajnik Gschnitzer. Mi smo' to' potrebo poudarjali že Večkrat in zahtevali, da je treba člen 7 Državne pogodbe izvajati v evropskem duhu, nikakor pa ne v duhu ozkega nacionalizma in s stališča večine ob doslednem neupoštevanju manjšine in celo v njeno škodo. Kako« je mogoče, da isti minister Figi, ki na eni strani zahteva reševanje V evropskem duhu za avstrijsko
vodi le upanje na zopetno osvojitev dve-tretjinske večine, ki jo je zgubila leta 1953, marveč je napram lanskim državnozborskim volitvam zgubila: nad! 14.000 glasov. Socialisti so napram lanskim Volitvam pridobili blizu 1000, napram letu 1953 pa celo za, 12.000 glasov. FPO je sicer napram lani zvišala, število svojih glasov za 5.500, v primerjavi z zadnjimi deželno-zborskimi volitvami pa je tudi ta stranka utrpela! občutno zgubo; nad 10.000 glasov. KP je V primerjavi z obemi zadnjimi volitvami utrpela zgubo približno polovice svojih prejšnjih glasov.
nostjo in požrtvovalnostjo naših zadružnikov so po vsestranskem razbitju njihove organizacije in uničenju njihovega premoženja naše Hranilnice in posojilnice ter njihova Zveza po dolgoletni nasilni ukinitvi spet uspele pri obnovi svojega koristnega delovanja. Čeprav vsled uničujočih udarcev v dobi odkritega nasilja še ni dosežena nekdanja gospodarska veljava, je uspeh odločilen: Volja do življenja je premagala namenjeno in že pismeno odrejeno jim smrt! Niti ob steno« postaviti niti ob njo poriniti jih tudi v bodoče ne bomo« dali!
V časih trde stiske naših očetov rojene, imajo' naše Hranilnice in posojilnice tudi v dneh gospodarskega uspevanja svojo veliko nalogo;. Saj si mora vsakdo pomagati v prvi vrsti sam iz lastne sile. Povečanim vsestranskim potrebam in zahtevam posameznika in skupnosti pa moremo zadostiti samo s pomočjo organizirane samopomoči združenih posameznikov. Po njej se odpira pot do gospodarske eksistence in utrditve, z njeno pomočjo raste blagostanje in je dosegljivo uresničenje želja po lastni družini, po; boljšem stanovanju, po motorju ali avtomobilu, po lastnem domu, po zaposlitvi v domačih obratih ali po samostojnem ustvarjanju. Samo v splošnem in razvitem varčevanju pri naših domačih denarnih zadrugah je pot, ki more v bodočnosti nuditi naši mladini boljše življenje.
Dr. Mirt Zwitter
manjšino; v Italiji, na drugi strani sodeluje pri takem reševanju manjšinskih problemov v Avstriji, ki popolnoma, prezira upravičene zahteve prizadetih narodnostnih skupin, kakor je to slučaj pri zakonskih osnutkih oi šolstvu in uradnem jeziku. To; preziranje, manjšin gre celo« tako daleč, da isti minister Figi kljub Večkratnim slovesnim obljubam prizadeti skupini še d,o danes ni poslal osnutkov na vpogled, čeprav sol bili medtem že predloženi parlamentu.
Tudi mi smo zal reševanje v evropskem duhu, toda »evropsko!« za vse in ne za hrbtom prizadetih manjšin, kakor avstrijska vlada došlej skuša reševati člen 7 Državne pogodbe.
Novi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju prevzel svoje dolžnosti
Novi jugoslovanski veleposlanik prof. Jože Zemljak je nastopil svojo- novo; službo« na Dima ju. Ob svojem nastopu je obiskal tudi zunanjega ministra ing. dr. Figla.
Jože Zemljak se je rodil leta 1908 v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko na filozofski fakulteti. Po! končanih študijah je bival kot štipendist na Češkem in Poljskem. Kot študent se je udejstvoval v mladinskih organizacijah. Pozneje je aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni vojni in bil član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in član SNOS-a in AVNOJ-a„
Marca leta 1945 je bil imenovan za člana Vojne misije v Parizu, kjer je ostal do oktobra: istega leta. Leta 1946 je bil v diplomatski službi v Parizu, zatem v Varšavi in Rimu. Od leta, 1951 do 1954 je bil generalni konzul v Trstu, kjer se je seznanil z manjšinskimi problemi. Rang opolnomočenega ministra je dobil leta 1953. Veleposlanik Zemljak je, nosilec Partizanske; spomenice iz leta, 1941 in Več visokih jugoslovanskih odlikovanj.
Nenadna odstavitev Žukova
Preteklo soboto je radio' Moskva objavil, da je bil dosedanji obrambni minister Sovjetske zveze maršal ŽukoV razrešen dolžnosti kot obrambni minister in da je na njegova mesto imenoval Vrhovni sovjet ZSSR maršala R. J. Malinovskega, ki je ena izmed najbolj vidnih Osebnosti Sovjetske1 zveze.
Zapadni svet je ta sklep1 Vrhovnega sovjeta sprejel s številnimi komentarji in ugibanji oi tem, ali bo maršal Zukov imenovan na položaj ministrskega predsednika SZ in maršal Bulganin za prezidenta SZ, ali da boi sprejel kako' drugo« dolžnost, ali pa bo razrešen vseh funkcij. Vse fo' pa so seveda siaimol ugibanja;, ker doslej še ni bilo objavljena, kakšna bo nadaljnja usoda ZukoVa, ki je bil o« tej spremembi obveščen kmalu po tem, ko> se je vrnil z večdnevnega obiska v Jugoslaviji in Albaniji. Zukov, ki šteje danes 61 let, je bil imenovan za obrambnega ministra SZ leta 1955. Maršal Malinovski je star 59 let in je od XX. kongresa februarja 1956 dalje član centralnega; komiteja komunistične partije SZ. Doslej je bil namestnik obrambnega ministra.
F7 ^ Tako zastrupljajo ozračje
Še v nedeljo' je OVP-jevski obrambni minister Graf ob otvoritvi noVe šole na Kcmlju poudarjal potrebo' po« pomiritvi v dvojezičnem delu Koroške, naslednje jutro pa je ponedeljski list koroške DVP »We!t und Šport« V odkritem nasprotju z ministrovimi izjavami že spet po' stari in izkušeni navadi zastrupljal ozračje posebno v obmejnem predelu dežele. Pod Velikanskim naslovom čez celo prvo' stran je namreč ta listič, ki se je že dostikrat izkazal s, posebno strupenimi izpadi, vedel poročati oi tem, da so na obmejnem ozemlju Koroške odkrili omrežje; jugoslovanskih Vohunov. Z vidno; naslado« je list pisal o tem, kako je policija izvedla preiskavo v okolici Pliberka, in pisun v svoji bogati fantaziji je že Vedel, da gre za jugoslovanske vohune, čeprav — kakor mora list priznati — uradno še ni bilo nobenega sporočila;.
In kaj se je izkazalo«, da, je dejansko na stvari? Policija je končno ugotovila, da se je neki 17-letni mladinec iz ljubosumnosti hotel maščevati nad svojimi bolj uspešnimi tekmeci in jih je naznanil, češ da so jugoslovanski Vohuni.
Da je OVP-jevski list kljub temu že vedel tolikoi povedati o odkritju jugoslovanskega vohunskega kroga, ni čudno«, saj je celovška »Volkszeitung« tudi kratko prej v zadevi jugoslovanskega državljana ing. Diniča, ki je v Spittalu ob Dravi skočil iz hotelskega okna in našel pri tem smrt, že Vedela, poročati, da gre za vohunsko zadevo« in da se Dinič ni več hotel vrniti V domovino!. Izgledia,, da smatra OVP-jevski tisk svoje čitatelje za skrajno naivne, saj jim drugače« ne« bi mogel pripovedovati tako! neverjetnih pravljic. Ali pa mislijo taki pisuni, da Dinič v Londonu, kjer je bil na! praksi v tovarni, ni našel dovolj visokega poslopja, da bi skoičil v smrt, marveč je moral to storiti prav na Koroškem.
Toda ljudem te vrste niti ne gre za stvarno poročanje, marveč jim je dobrodošla vsaka tudi še tako neverjetna vest, samo da, jo« lahko« izrabijo« v svoje hujskaške namene. Posebno pri srcu jim je hujskanje proti sosedni Jugoslaviji in zlasti dobro« so izurjeni V zastrupljanju ozračja na dvojezičnem ozemlju, ker se mirno sožitje obeh narodov V deželi ter dobrososedski odnosi med1 Avstrijo in Jugoslavijo« pač ne skladajo' z njihovimi računi.
V evropskem duhu, toda za vse
Socialistični uspeh pri tirolskih volitvah

Socialni problemi in njih reševanje
Na socialnem področju je cela vrsta problemov, s katerimi se trenutno bavijo pristojni činitelji v deželi in državi. Tu sem spadajo prav tako skrbi bolniških blagajn, ki jih jim povzročajo vsled gripe občutno povečani izdatki, kakor prizadevanja za zmanjšanje zimske brezposelnosti posebno V gradbeni stroki; nadalje obsega to področje tudi vprašanje rent za samostojne ter nei nazadnje še problem davčne reforme.
Tudi pri teh vprašanjih je uspeh več ali manj odvisen od pogajanj med obema vladnima strankama, katerih zastopniki se že dalj časa trudijo, da bi do> začetka jesenskega zasedanja parlamenta dosegli sporazume, o katerih bi potem razpravljali v zakonodajni skupščini. Hkrati pa se taka in podobna vprašanja obravnavajo tudi v tisku, kjer se strankarsko>-poli-tični duhovi včasih tako razgrejejo, da ne gre vednot brez demagoškega iztirava-nja. Le tako potem pač lahko pride n. pr. tudi do očitkov bolniškim blagajnam, da morajo v stiski zahtevati pomoč od dobrega strica Kamitza, ker so svoje gospodarstvo že do skrajnosti zavozile.
Sploh nekateri radi govorijo o tem, kako radodaren je naš finančni minister dr. Kamitz. To prihaja do izraza tudi pri vprašanju davčne reforme1, pri kateri bi po načrtih OVP dejansko Velikoi pridobili tisti, katerih dohodki dosegajo in presegajo stotisoče šilingov, dočim bi bile olajšave skoraj neznatne pri vseh osta-
Nove izkaznice za otroške doklade
lih, katerih dohodki niso' tako visoki. Socialisti so se zato pri tozadevnih pogajanjih postavili na stališče, da je znižanje davkov le potem dobro, če koristi tistim, ki so najbolj nujno potrebni izboljšanja življenjskega položaja,
Pogajanja o davčni reformi obsegajo tudi vprašanja otroških doklad ter obdavčenja prostih zneskov pri plačah in mezdah. OVP je pri otroških dokladah predlagala zvišanje za 10 šilingov (od 6. otroka dalje za 20 šilingov), SPO pa se poteguje za izplačilo 13. otroške doklade. Iz-gleda, da se bodlo do 1. januarja 1958 zedinili vsaj za polovično' 13. doklado. Glede obdavčenja prostega zneska pa obstojajo izgledii, da bo ta znesek pri davčni skupini I zvišan na 9500 šilingov, pri skupini II na 10.000, pri skupini III z enim otrokom na 12.000 in pri skupini III/2 na
18.000	šilingov letno. Poleg tega se socialisti zavzemajo pri tem še za zvišanje prostega zneska pri božični dokladi in pri dokladi ob dopustu. Nova je tudi njihova zahteva po priznanju določenega zneska za obraboi obleke.
Tudi pri pogajanjih o vprašanju rent za samostojne so bila prvotna stališča med OVP in SPO bistveno različna. Posebne težave so se pojavile pri obravnavanju višine prispevkov, ki jih bodo morali podjetniki plačevati V rentni sklad, končno- pa je obvladalo stališče socialistov, po katerem se bodo prispevki, ki bodo pri nižjih dohodkih znašali 5,5 °/o, skupno z naraščanjem dohodkov zvišali na 7,5 °/o. Eno glavnih še odprtih vprašanj pa je vprašanje krit-
ja izdatkov; socialne ustanove Vseh izdatkov seveda ne bodo' mogle kriti iz lastnih sredstev, zato bo potrebna primerna subvencija iz državne blagajne, vendar Kamitzeva radodarnost izgleda trenutno še ni dovolj velika.
Sredi jeseni smo in vedno bolj pereče postaja vprašanje zimske brezposelnosti. Števila pri delovnih uradih javljenih brezposelnih se je že občutno' začelo večati, čeprav v gradbeni stroki še ni opaziti večjega zastoja. Vendar je zdaj že skrajni čas, dal bodo pristojni činitelji podvzeli potrebne ukrepe za zagotovitev zaposlenosti tudi V zimskih mesecih. Da jei to v veliki meri mogoče doseči, je pred nedavnim poudaril tudi koroški deželni glavar Wedenig, ko je naslovil na vse urade, ki se bavijoi z gradbenimi deli, poseben poziv, naj izkoristijo vse možnosti, da bodo gradbeni delavci zaposleni tudi v zimskem času. V tej zvezi je ugotovil, da lani še niso bile izčrpane vse možnosti, zatoi je treba letos posvetiti temu vprašanju mnogo Več pažnje.
In še eind vprašanje je, ki vpliva, na socialno stanje širokih plasti prebivalstva: gradnja stanovanj. Tukaj gre predvsem za stanovanja delavcev in nameščencev in socialno ministrstvo že Več let upravlja poseben sklad za gradnjo takih stanovanj. Minister Proksch je izjavil, da boi dobil ta sklad tudi letos izdatna sredstva iz državne blagajne in je pričakovati, da bo s tem denarjem ter s prispevki, ki jih v sklad plačujejo delojemalci, mogoče dograditi kakih 8400 stanovanj.
Zborovanje naših Hranilnic in posojilnic
Zvezno ministrstvo za finance objavlja, da bodo izdane nove izkaznice za otroške doklade z veljavnostjo od 1. julija 1958. Veljavnost izkaznic za leta 1956/57 za otroške doklade in izkaznic 1955/56/57 za doklade družinskim članom je podaljšana do 30. junija 1958. Delodajalci in izplačilni uradi so zadolženi, da od januarja do junija 1958 izplačujejo otroške doklade na podlagi izkaznic 1956/57 in sicer z morebitnimi dodatnimi meški.
Osebe, ki so pri vpisovanju v sezname gospodinjstev 10. oktobra zahtevale otroške ali družinske doklade, bodoi prejele od občin obrazce, ki jih naj izpolnijo in oddajo na občini. Pri tem jim ni treba prilagati nobenih prilog. Nai podlagi teh izjav bodlo1 občinski in finančni uradi izstavili nove izkaznice za podpore oziroma doklade (izdane 1958). S pravočasno oddajo izjav bo zagotovljena redna izstavitev novih izkaznic in s tem redno izplačevanje doklad.
V četrtek, dne 24. oktobra 1957 se je zbralo v dvorani gostilne »Konig« v Celovcu Veliko število predsednikov, odbornikov in poslovodij Hranilnic in posojilnic, da na skupnem posvetovanju rešujejo vprašanja poslovanja in iznesejo izkušnje ter razmotrivajo načine še bolj uspešnega zadružnega delovanja v dobrobit našega ljudstva na Koroškem.
Predsednik Zveze slovenskih zadrug Florijan Lapuš je vse navzoče pozdravil ter izrazil veselje nad tako lepim številom navzočih odbornikov Hranilnic in posojilnic. Nato je podpredsednik Zveze dr. Mirt Zwitter vsestransko obravnaval vprašanja sodobnega poslovanja Hranilnic in posojilnic in odgovarjal na: raznovrstna tozadevna vprašanja zbranih zastopnikov. Diskusija je bila zelo živahna in obogatena z izkušnjami dolgoletnih za-
družnih delavcev. Se posebno1 je zastopnike Hranilnic in posojilnic zanimalo predavanje povabljenega referenta finančne uprave, ki jei govoril oi ocenitvah davčne vrednosti in na splošno o davčnih zadevah, o katerih je naš kmečki človek le bolj malo poučen. Tudi ob tem referatu se je razvil živahen razgovor.
Na sestanku so odborniki izrazili željo; da se taki sestanki vršijo' večkrat letno, ker koristijo izmenjavi izkušenj in uspešnemu ter modernejšemu načinu poslovanja, naših Hranilnic in posojilnic, kakor to zahteva, današnji čas.
Po1 skupnem kosilu so' se zadružniki zadovoljni nad' tako' uspelim, zborovanjem v popoldanskih urah razšli ter odnesli na svoje domove nove načrte in pobude za svoje delo.
V Jugoslaviji so volili občinske odbore
GOSPODARSKI DROBIŽ
Zasedanje predstavnikov mednarodnih velesejmov
V	Leipzigu so se prejšnji teden sestali predstavniki 38 mednarodnih velesejmov, ki so razpravljali O' sporedu velesejmov za leto 1958. Poleg tega so obravnavali tudi vključitev nadaljnjih 24 velesejmov v zvezo mednarodnih velesejmov.
Francija obdavčila uvoz in nagradila izvoz
Dočim meseca avgusta uvedeno obdavčenje uvoza še ni obsegalo važnih surovin, kot so jeklo, premog, nafta in volna, je bilo' z zadnjo nedeljo' razširjeno obdavčenje na vse vrste uvoznega blaga, in sicer v višini 20 odstotkov. Hkrati pa plačuje vlada za vse izvoze francoskega blaga, poseben prispevek v znesku 20 °/o, da, bi s tem zvišala izvoz ter omejila uvoz.
Švica povečala izvoz in uvoz
V	prvih 9 mesecih tekočega leta je Švica izvozila blaga za 4903 milijone švicarskih frankov, uvozila pa različnega blaga za 6416 milijonov frankov. S tem se je izvoz od leta 1953 zvišal za 32 odstotkov, uvoz pa v istem času za 75 odstotkov. Ta razvoj je v švicarskem gospodarstvu edinstven.
Zadnji dve nedelji so1 bile v posameznih jugoslovanskih republikah volitve v občinske odbore. V Sloveniji so volili občinske odbornike že predzadnjo nedeljo, dočim so se med tedlnom nadaljevale volitve v zbore proizvajalcev.
Udeležba na volitvah je bila zelo visoka in je v Sloveniji znašala pri volitvah občinskih odbornikov 84,43 °/o, neveljavnih glasov pa jei bilo' oddanih le 4,81 °/o,
pri volitvah v zbore proizvajalcev pa 89,4 °/o s 4,4 °/o neveljavnih glasov.
Tudi poi ostali Jugoslaviji je bila udeležba velika in so v številnih Volilnih okrožjih že V predpoldanskih urah zabeležili nad 80 odstotkov oddanih glasov.
O izidu volitev poudarjajo, da pomeni očitno soglasje in podporo tako notranji kakor tudi zunanji politiki državnega Vodstva.	'
Iz Slovenije potuje vedno več ljudi v inozemstvo
Zadnja leta stalno naraščajo potovanja iz Slovenije v inozemstvo. Dočim je leta 1949 potovalo samo' 1364 jugoslovanskih državljanov iz Slovenije v inozemstvo, jih je leta 1954 potovalo že 29.101, leto1 pozneje pa je število naraslo na 33.631. Letos je število potnikov iz Slovenije v inozemstvo' spet znatno poskočilo ter je
Zaposlenost v kmetijstvu se zmanjšuje
Delež svetovnega prebivalstva, ki je zaposleno v kmetijstvu, stalno upada. Kakor ugotavlja prehrambena in kmetijska organizacija OZN V svojem najnovejšem statističnem letopisu, je bilo leta 1937 okoli 1346 milijonov ljudi, to je 63 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki je živelo od dela v kmetijstvu. Leta 1950 pa je bilo v kmetijstvu zaposlenih samo še 59
do septembra znašalo že 25.815. Zanimivo je, kam iz Slovenije potujejo. Kakor kaže statistika, jih največ potuje v Avstrijo; namreč 39,4 odstotka, nato v Italijo 28,9 odstotka, v Zahodno Nemčijo 10,5 odstotka, v Francijo 4,34 odstotka in ostali v razne druge države.
odstotkov svetovnega prebivalstva, ali 1477 milijonov ljudi, čeprav je stanje prebivalstva naraslo' na 2504 milijone. Kljub temu pa se je proizvodnja kmetijskih dobrin stalno dvigala, kar je posledica racionalizacije in drugega napredka v kmetijstvu, tako da je procentualno nazadovanje zaposlenosti v kmetijskem gospodarstvu s porastkom produkcije več kot izravnano.
\£gf SVETU
Kairo. — Predsednik Naser se je sestal s podpredsednikom vzhodnonemške vlade Heinrichom Rauhom in imel z njim daljši razgovor. Rauh, ki se mudi na obisku v Egiptu, je po razgovoru z Naserjem izjavil novinarjem, da sta govorila o položaju na Bližnjem vzhodu in o gospodarskih stikih med Vzhodno Nemčijo in Egiptom.
Guatemala. — Vlada je odredila izjemno stanje po1 vsej deželi, ki bo1 trajalo' mesec dni. Ta ukrep je sledil neposredno predsedniškim volitvam, na katerih je zmagal predsednik vrhovnega sodišča Pasareti. Pristaši njegovega protikandidata generala Fuentesa so na svojem zborovanju zahtevali, naj Volitve razveljavijo; ker da so bile potvorjene. Do izjemnega stanja je prišlo zaradi demonstracij, ki so zahtevale smrtne žrtve.
Singapur. — Ameriški delegat je na konferenci držav članic Coiombo, ki je bila zaključena pretekli teden, izjavil, da bodo ZDA dodelile 300 milijonov dolarjev kot pomoč državam Jugovzhodne Azije. Te države štejejo 650 milijonov prebivalcev. Britanski delegat je prav takol izjavil, da bo tudi njegova vlada dala pomoč tem deželam, posebno pa Indiji. Na tej konferenci je Japonska predložila načrt za ustanovitev skupnega prostega trga in skupnega sklada. Na ta predlog prizadete države še niso- odgovorile.
Washingto-n. — Poročilo ameriškega obrambnega ministrstva pravi, da ima-jo' ZDA podvodno' jedrsko1 orožje za boj proti podmornicam. S poskusnega ozemlja ameriške armade na Floridi pa so poslali v zrak nov izstrelek. Gre za raketo, ki naj bi prihodnjo pomlad ponesla V vsemirje prvi ameriški umetni satelit.
New York. — Ameriški sindikat kemičnih in atomskih delavcev, ki je včlanjen v AFL-CIO; je zahteval, naj vlada razveljavi protidelavski Taft — Hart-lyev zakon. Sindikat je grajal predsednika vlade ZDA Eisenhowerja,, češ da je pozabil na svoje obljube delavcem, ki jih je dal pred izvolitvijo. Sindikat kemičnih in atomskih delavcev šteje
210.000	članov.
Stockholm. — Švedska vlada je odstopila zaradi spora v vladni koaliciji-Predstavniki agrarcev so izstopili iz vlade, ker se niso strinjali s socialističnim načrtom o pokojninskem zavarovanju. Pričakujejo; da bo dosedanji vladni predsednik, socialist Erlander, znova prejel mandat za sestavo noVe vlade.
Maroko. — Maroška vlada pripravlja zakon o- omejitvi zemljiške lastnine maroških fevdalcev in francoskih veleposestnikov. Kakih 6000 Francozov si je namreč prilastilo' v Maroku nad milijon hektarov zemlje — od 7,200.000 ha vse obdelovalne zemlje V tej deželi. Maroška vlada bo v kratkem uvedla tudi kontrolo' nad francoskimi kapitalističnimi družbami, ki poslujejo v Maroku.
Budimpešta. — V resoluciji, ki so1 jo sprejeli na zasedanju deželnega sveta patriotične ljudske fronte Madžarske, je rečeno; da je po oktobrskih dogodkih lani odšlo iz Madžarske okrog
170.000	ljudi, gospodarstvo pa je utrpelo' okrog 22 milijard forintov škode. V resoluciji pozivajo vse Madžare, ki s o pobegnili, naj se vrnejo- v domovino. Madžarsko ljudstvo poziva resolucija, naj vloži vse napore, da odstrani prizadejano' škodo.
New Delhi. — Indijski finančni minister Krišna Mačari se je zadnje tedne mudil na uradnem potovanju po Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji Kanadi in, Zahodni Nemčiji, kjer )e proučeval možnosti najetja dolgoročnih posojil.
Washington. — Danskemu znanstveniku Nielu Bohru je bila izročena nagrada za prizadevanje na področju uporabe atomske energije v miroljubne namene. Nagrada obsega zlato medaljo in
75.000	dolarjev. Arthur Campton, profesor na ameriški univerzi v Saint Luis, je ob izročitvi nagrade izjavil, da je danski znanstvenik prispeval k procesu proizvodnje atomske bombe.

Veličastna manifestacija sovjetske narodne umetnosti v Celovcu
Avs,tri j skot- sovjetska družba je organizirala obsežno turnejoi slavnega Pjatnicki-jevega zbora po vsej Avstriji. Zbor je gostoval na Dunaju, v St. Poltemi, v Železnem na Gradiščanskem, na Štajerskem, in končno še pri nas na Koroškem v Celovcu in Beljaku. Od tu pa, so umetniki odpotovali na Tirolsko- in v Salzburg.
Pjatnickijev zbor je sestavljen iz močnega mešanega zbora, iz mešane plesne skupine in orkestra, sestavljenega iz harmonik, balalajk, mandolin, tolkal ter basa. Vsega skupaj šteje 85 članov. Pjatnickijev zbor je žel na vsej turneji po« Avstriji veličastne uspehe in povsod, kjer je bil napovedan veliko obetajoči koncert ruske narodne umetnosti, so- bile vstopnice razprodane že davno« vnaprej. Isto je bilo« tudi preteklo nedeljo v Celovcu, kjer so bile vstopnice za veliko dvorano« v Delavski zbornici, ki sprejme« do« 1200 ljudi, razprodane in je bila dvorana napolnjena dobesedno do zadnjega kotička.
Prireditev v Delavski zbornici v Celovcu je otvoril predsednik Avstrijsko-so-vjetske družbe dr. (Rainer, ki je v svojem nagovoru poudaril veliko narodno-zbliže-valno nalogo takih družb. Dejal je, da je
posredovanju kulturnih izmenjav med Sovjetsko zvezo in Avstrijo.
Nato se« je odprl zastor. Občinstvo je navdušeno pozdravilo zbor sovjetskih pevcev v pisanih nošah in že je zadonela prva p«esem, ki je na mah pritegnila občinstvo«, ki je« Ves čas« z navdušenjem sledilo« izvajanju umetnikov.
Občinstvo je« močno« pritegnila pestrost programa in kvalitetno« izvajanje. Pozornost je vzbudil mešani zbor s posameznimi izvrstnimi solisti, ki prekosijo« marsi-kate«rega odličnega opernega pevca. Navdušenje občinstva so izzvali značilni narodni plesi ruskih narodov, ki so1 jih izvajali res strokovnjaki in poznavalci svojstvenosti ruskega plesa, torej Rusi z dušo in telesom. Poseben poudarek pa so« plesom dali barviti kostumi, ki sol jih k posameznim« plesom, izbrali ruski slikarji ter napravili zanje osnutke. Značilno« za slovanske plese je tudi to, da jih spremljajo« pevci in narodna godba in na ta način pride« do izraza vsa prava ljudska tvornost, muzikaličnost, razgibanost, veselost in čustvenost, žalost in tragika.
Bilo bi odveč, na široko« analizirati vse posamezne pesmi in plese, ker iz vseh veje življenje in delo ruskega človeka, ki si prizadeva, da ostane čvrst in ustvar-
Ualoga Avstrijsko-sovjetske družbe, da Posreduje avstrijskemu ljudstvu bogato narodno umetnost sovjetskih narodov, ga seznani z ustvarjalnostjo v Sovjetski zvezi, skratka, da narode med seboj povezu-je ter širi prijateljstvo« in medsebojno razumevanje«.
V imenu deželnega glavarja, ki se prireditve osebno ni mogel udeležiti, je ruskim umetnikom izrekel do«brodošlico višji vladni svetnik dr. Lichem. Obenem je tudi Avstrijsko«-sovjetski družbi izrekel zahvalo«, ko« se je« potrudila in uspela, organizirati ta koncert ter sploh za njen trud v
jalen, pri tem pa vesel in živahen, kar je velo« iz različnih pesmi šaljivk.
Prvi del programa je bil posvečen bolj starim ruskim pesmim in običajem s svojevrstne« rusko« harmonijo« in menjavanjem otožnosti in veselosti. V ta del programa spada tudi Severni ples. z rutami, ki je vzbudil zaradi izredne pestrosti in barvitosti val navdušenja, in odo«bravanja, ki ga ni hotelo biti konec, salj je prav ta ples nudil Veliko presenetljivih efekto«v, ki na gledalca svo«jstveno« učinkujejo« in ga ne izpustijo« iz zamaknjenosti.
V drugem delu programa pa, so umetniki seznanili občinstvo« s sodo«bnim ustvar-
MED NOVIMI KNJIGAMI
OZRI SE PROTI DOMU, ANGEL je naslov prvega, izmed, štirih romanov modernega ameriškega pisatelja Thomasa Wo«l-fa, v katerih je podal nekakšno« kroniko svoje družine«. V slovenščino« je p«revedla, knjigo Mira Miheličeva, opremil pa jo je Milan Mihelič. Thomas Wilde je eden izmed največjih ameriških proizaikov te-9a stoletja in mu je že njegov prvi roman — Ozri sel proti domu, angel — prinesel priznanje in sloves velikega pisate-ija. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani.
SLOVENSKI ZDRAVSTVENI BESEDNJAK izpo«d, peresa dr. Mirka Černiča, haj dela,vnej šega slovenskega znanstvene-9a terminologa, ni le potreben in tehten jezikovni priroičnik, marveč, predstavlja
Iz tehničnih vzrokov je moralo tokratno nadaljevanje razprave o Južni Tirolski Izostati in prosimo cenjene čltatelje, da nam to oprostijo«.
Uredništvo
janjem v Sovjetski zvezi. Mladina dela in gradi, poleg tega pa v narodnem tonu goji tudi umetnost, dai tako ohrani bogato«, tradicijo ljudskega ustvarjanja.
Značilno za sovjetsko« narodno« umetnost je, da jo v današnjem času ne goji-jo le amaterji, marveč predvsem pravi umetniki, kar jel za o«bstoj tako« priljubljene narodne umetnosti življenjskega pomena. Tako« dosegajo« umetniki V Sovjetski zvezi odlične uspehe in pritegujejo k sodelovanju tudi široke« množice, predvsem mladino«, da potem izvaja narodno-umetniške stvaritve V dovršeni obliki, kot na primer Pjatnickijev zbor, ki na svoji turneji častno« zastopa svoj narod in vrši poslanstvo narodnega zbliževanja.
Občinstvo je ves program spremljalo z velikim navdušenjem in skoraj pri vsaki točki zahtevalo« ponotvitev. Čeprav je program sam trajal dve in pol ure, so umetniki nekatere točke« delno« izvajali tudi po dVakrat. Ob zaključku so bili umetnikom poklonjeni številni lepi šopki nageljnov.
Tudi mi smo« Avstrijsko-sovjetski družbi hvaležni za res uspeli večer in si želimo«, da bi še posredovala več podobnih gostovanj in s tem nadalje vršila, plemenito nalogo narodnega zbliževanja in sporazumevanja brez vsakega šo«vinizma in sejanja narodne mržnje.
Linhartovo izročilo
V založbi Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani bo v kratkem izšla knjiga z naslovom »Linhartovo izročilo«. Delo je bilo pripravljeno ob 200-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta.
Knjiga bo vsebovala dva eseja izpod peresa prof. dr. Franceta Ko«blarja in prof. Filipa Kumbatoviča-Kalana, in sicer »Slovenska dramatika — izročilo Antona Tomaža Linharta« ter »Evropeizacija slovenske gledališke kulture«. S tem bo prvič podan zgodovinski pregled slovenske dramske književnosti in slovenskega gledališča od začetkov pa do današnjih dni. Poleg tega bo knjiga, ki bo bogato« ilustrirane! s posnetki uprizoritev, fotografijami gledaliških umetnikov, faksimili starih rokopisov in gledaliških do«kumentov, vsebovala tudi še kratke povzetke v francoskem!, ruskem in angleškem jeziku, kar bo mnogo prispevalo k temu, da se bo tudi širni svet seznanil z zgodovino gledališkega ustvarjanja med slovenskim narodom.
Nagrade za slike „Moj dom“
Na razstavi o«troških slik na temo »Moj dom« v Zagrebu, o kateri smo poročali v eni izmed zadnjih številk, so razdelili tudi številne nagrade in priznanja. Zlato kolajno so prejeli po en Jugoslovan, Japonec in Italijan. Pa tudi izmed desetih srebrnih kolajn je žirija priznala dve jugoslovanskim avtorjem.
Razstava štirih koroških slikarjev
Koroško« umetnostno« društvo« je pripravilo v Domu umetnosti v Celovcu spo-minskoi razstavo« del znanega koroškega umetnika Ernsta Riedererja, kateri je priključilo še kolektivno razstavo« treh mlajših koroških slikarjev Maksa Floriana, Kurta Schmidta, in Egona Wuchererja. Izbira je posrečena, saj prikazuje v približno 150 slikah, akvarelih, lesorezih in risbah delo mojstra in njegovih učencev.
Dočim so trije mlajši umetniki publiki bližji, ker se ji bolj pogosto predstavijo«, je prikaz Riedererjevih del že prava redkost in zato toliko bolj razveseljivo« dejstvo«. Riederer, ki je umrl leta. 1950, je s svojim ustvarjanjem močno vplival tudi na mlajšo generacijo« koroških umetnikov in si je v Vrstah avstrijskih slikarjev pridobil zelo« vidno« mesto«. To, se zrcali tudi V številnih odlikovanjih in priznanjih, ki
jih jo bil deležen: srebrna in zlata državna kolajna v stari mo-narhiji, nato« zlati red za zasluge v prvi republiki ter končno zlata kolajna akademije za upodabljajočo« umetnost v drugi republiki.
Otvoritev razstav je bila v ponedeljek in se je« ob tej priložnosti zbralo« v Domu umetnosti Veliko število predstavnikov javnega in kulturnega življenja dežele in mesta Celovca. Slavnostni govor je imel v imenu deželnega glavarja namestnik ravnatelja deželnih uradov in kulturni referent deželne vlade dvorni svetnik dr. Ru-dan, ki je poudaril pomen razstave ter vlogo štirih ume«tnikov, ki jo« imajo« v avstrijski in zlasti še V koroški umetnosti.
Do 17. novembra bo razstava odprta dnevno« od 9. db 12. in od 15. do 18. ure in bo goitovo navdušila vsakogar, ki si jo bo ogledal.
Inozemski študentje na jugoslovanskih
univerzah
pomembno« izpopolnitev slovenske medicinske literature in je važen dokument o slovenskem strokovnem, jeziku. V glavnem je dr. Černič dokončal to« svoje življenjsko delo za svojo sedemdesetletnico leta 1954, vendar ga, je še poznejša leta z vestnostjo« in ljubeznijo pregledoval in izp«opo«lnjeval. Knjigo« je« izdala Državna založba Slovenije«.
OUENTIN DURWARD. Avtorja tega zgodovinskega romana, Walterja Scotta, poznamo že po« njegovih drugih delih, zlasti Ivanhoei in, Robin Hood sta; nam ostala v dobrem spominu. Prizorišče tega njegovega dela je« Francija sredi druge polovice 15. stoletja. Prav ta Scottov ro-man je ponesel sloves pisatelja daleč po« svetu in mu zagotovil triumf, kakršnih literarna zgodovina ne pomni mnogo. Knjiga, ki jol je prevedel Ivan Čemagoj in ki je opremljena z originalnimi ilustracijami, je izšla pri Mladinski knjigi v
zbirki Knjižnica za mladino«.
Na osnovi izmenjave študentov med Jugoslavijo in drugimi državami se je na beograjski in zagrebški univerzi zadnje dni vpisalo okoli 60 inozemskih študentov, ki bodo« v šolskem letu 1957/58 študirali v Jugoslaviji.
Na enoletno« Specializacijo so prišli v Jugoslavijo študentje iz Holandije, Avstrije«, Združenih držav Amerike (iz države Kolorado«), Švedske, Zahoidne Nemčije, Danske«, Italije in Poljske. Kmalu pa bodo v Jugoslavijo prispeli še študentje iz Anglije, Belgije, Norveške, Francije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Indije, Romunije in Čila.
Tri egiptski poljedelski strokovnjaki pa se na poljedelsko-gozdarski fakulteti beograjske univerze pripravljajo za, doktorsko« disertacijo«.
Jugoslovanska komisija za kulturne zveze z inozemstvom bo tekoče in prihodnje leto štipendirala večje« število« študentov iz Tunisa, Maro«ka, Sudana, Etio«pije, Gane, Vietnama in Sirije.
Inozemski študentje« so« se predvsem usmerili V študij ekonomistike in slavistike«. Za študente, ki ne obvladajo« jugoslovanskih jezikov, so« ustanovili posebne tromesečne kurze. Vzporedno« s temi kurzi dela poseben kurz, ki uči jugoslovanske jezike inozemske študente, ki so nastopili redno študijsko« pot na univerzi v Jugo-
slaviji. Iz poročila, ki ga je objavil Jugo-pres, je razvidno, da se inozemski študentje« precej zanimajo za študij v Jugoslaviji.
Romi Schneider v italijansko-jugoslovanskem filmu?
Priljubljena mlada nemška igralka Romi Schneider bo verjetno« igrala glavno vlogo v italijansko-jugoslovanskem filmu, ki ga nameravajo snemati po znani Puškinovi povesti »Kapitanova hči«. Predvidevajo, da bo film »Kapitanova hči« po filmu »Vojna in mir«, ki so ga' snemali po velikem Tolstojevem romanu istega naslova, najdražji film, ki so ga posneli v Evropi. Stroški zanj bodo namreč predvidoma znašali nad poldrugo« milijardo dinarjev.
Češko gledališče bo gostovalo v Jugoslaviji
V drugi polovici novembra in prvi polovici decembra bo« gostoval v Jugoslaviji dramski ansambel Narodnega gledališča iz Prage«, ki bo« nastopil v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in na Reki. Skupina čeških gostov bo štela okoli 100 ljudi, uprizoirili pa bodo« poleg domačih čeških komadov verjetno tudi znano« jugoslovansko zgodovinsko« delo »Dunda Maroje«.

Na grobovih naših dragih
V teh sivih jesenskih dneh, ko je tudi narava otožno-sanjava, ko listje odpada in življenje odmira, obiskujemo pokopališča ter se bolj kot kdaj drugič med letom spominjamo vseh dragih, ki so pred nami našli prostor v tihi gomili, kjer nevzdramno spe zadnje večno spanje. Za dan vseh mrtvih, ki jim je posvečen, ljubeče očistimo in zrahljamo grobove ter se ustavimo ob dolgi vrsti grobišč ljubljenih sorodnikov, dragih prijateljev in dobrih znancev, s katerimi smo v življenju skupno korakali za skupnimi cilji v radosti in bridkostih. Boleča je rana, ko stojimo ob gomilah dragih in se zamislimo, kaj smo z njimi izgubili. Svojih dragih rajnih nikdar ne pozabimo in v teh dneh so nam posebno blizu.
Naše ozemlje, čeprav majhno, ima številne grobove in spomenike, ki so priče trpljenja našega ljudstva, priče čudovite odpornosti in volje, da hočemo živeti v miru in pravičnosti. Nepopisno je krvavela naša zemlja v temnih dneh nacističnega nasilja. Na osemintridesetih pokopališčih ima koroško slovensko ljudstvo grobišča dragocenih žrtev, borcev za lepše življenje, za mir v deželi in svetu. Ta grobišča, ki so svetišča vsega našega ljudstva, so večni spomeniki borbe malega in zatiranega ljudstva za svoje življenje in obstanek. Grobišča partizanov so večen očitek krvnikom in fašističnim zatiralcem, nam pa v trajen opomin, da se nenehno borimo, da se nikoli ne povrnejo oni hudi in krvavi časi. Ob grobovih se zamislimo na one temne dni in v svojem srcu obljubljamo žrtvam, da bomo nadaljevali njih borbo do zmage, ko bo ideja o pravičnem in enakopravnem življenju postala resničnost tudi za slovensko ljudstvo na Koroškem.
Večno bodo dragocene žrtve živele v spominu globoko v srcih koroških Slovencev. Partizanski grobovi od Šmohorja do Pliberka, od Železne Kaple do Djekš in Golovice, od Borovelj do Šmartna na Dholici nas dramijo k vztrajni borbi za svoje življenjske pravice. Predragocene so žrtve vseh preprostih sinov in hčera našega ljudstva, ki so žrtvovali najdražje, svoja življenja zato, da bi mi živeli.
Padli junaki-partizani pa niso žrtvovali svojih življenj samo za svetlejše življenje koroških Slovencev, temveč so vodili neizprosno in nesebično borbo tudi za svobodo in neodvisnost vsega avstrijskega ljudstva, za zopetno vzpostavitev demokratične Avstrije. Zato tudi te naše žrtve obvezujejo državne ter deželne oblasti, da dosledno izpolnijo v členu 7 Državne pogodbe koroškim Slovencem zajamčene pravice.
Hvaležna srca koroških Slovencev se v teh dneh posebno oddolžujejo svojim dragocenim žrtvam, obiskujejo grobove, jih krasijo z jesenskim cvetjem in prižigajo lučice na posameznih in skupnih grobiščih, na gomilah povečini mladih ljudi, ki niso poznali dvoma tudi takrat, ko je bilo trpljenje našega ljudstva najhujše.
Slava, večna slava padlim borcem!
Sola naj bi vzgajala mladino
v duhu prijateljskega sožitja In enakopravnega sodelovanja med narodi
Minulo! nedeljo so visoko na Komlju v blaški občini izročili svojemu namenu novo šolsko* poslopje z modernimi in smotrno urejenimi šolskimi prostori. Kakor smo slišali, je nova šolal nastala po prizadevanju ministra za obrambo Grafa, ki ga je na skrajno* pomanjkljive in ne ustrezajoče dosedanje zasilne šolske prostore V kmečki hiši opozoril zelo* agilni šolski Vodja Millonig. S tem in s poznejšim prizadevanjem za uresničitev zamisli si je šolski vodja pridobil nesporne zasluge V tej zadevi. Nova šola je nastala v okviru pomoči zaostalemu in zanemarjenemu obmejnemu kraju, pač pa je treba poudariti, da je trajalo dolga desetletja po plebiscitu, preden so ta zares pomoči potrebni kraj odkrili in storili korak za odpravo in popravo tega stanja.
Šolska zgradba je nastala s prostovoljnimi prispevki različnih podjetij in drugih darovalcev. Kakor je minister Graf naglasil, je imel s svojimi sodelavci pri uresničitvi podporne akcije velike tež-koče in je posebno* pri ljudeh, ki se v besedah cedijo od domovinske ljubezni, naletel na veliko nerazumevanje in trdoto.
Z Velikim naporom in težkočami je šola Vendar nastala in dogodek so* s primerno slovesnostjo praznovali ob veliki udeležbi domačinov od blizu in daleč ter ob navzočnosti številnih častnih gostov, med katerimi so bili tudi minister za obrambo Graf, namestnik deželnega glavarja Ferlitsch, okrajni glavar dr. Wagner, deželni poslanec dr. Mayrhofer, župan Kumer, prošt Trabesinger, župnik Zupan in drugi. Sodelovali soi pliberški pevski zbor, libu-ška godba in šolska mladina.
Med božjo službo* sta, govorila g. prošt Trabesinger v nemškem in g. župnik Zupan v slovenskem jeziku. Po pozdravnih besedah šolskega vodje- Milloniga je v jedrnatih besedah spregovoril za občino* župan Kumer V obeh deželnih jezikih. Nadalje so spregovorili deželni poslanec dr. Mayrhofer, okrajni glavar dr. Wagner, namestnik deželnega glavarja Ferlitsch in minister Graf. Čeprav je imela slavnostna prireditev OVP-jevsko* pobarvan značaj, so vsi govorniki ubrali zmeren ton in upoštevali, da se proslava dogaja na jezikovno mešanem ozemlju, oldnoSno v tem primeru V čisto slovenskem kraju. Ugoden Vtisi je napravilo*, da; je v slovenskem jeziku spregovoril tudi namestnik deželnega glavarja Ferlitsch in s tem kot predstavnik koroške deželne vlade dal poudarek, da se je danes odprl nov vzgoj-
ni zavod za mladino* na ozemlju, kjer je naravno, da prebivalstvo obvlada oba deželna jezika. Govorniki so* naglasili pomen ustrezajoče šole za korist in napredek V tem gorskem kraju in poudarili željo*, da bi se mladina vzgajala v koristne člane občestva, dobre državljane in deže-lane v medsebojnem spoštovanju obeh narodnosti v deželi. Šolska mladina je lepo* postregla z zbornimi deklamacijami, kjer je šolski vodja upošteval tudi deklamacijo V slovenščini, dočim pevski zbor žal ni zapel tudi kakšno slovensko pesem, čeprav V tem kraju ljudje od pamtiveka prepevajo! po domače ob vsaki veseli ali žalostni priložnosti.
Pri odkritju spominske plošče, V katero* so vklesana imena tistih, ki imajo* zasluge pri gradnji šole, je župan Kumer v svojem nagovoru v bistvu zajel namen in poslanstvo šole ter med dragim dejal: Nastanek šole je pripisati zgodovinskemu dnevu, ko je bilo* prebivalstvo kraja pozvana k važni odločitvi. Deseti oktober pa na žalost še danes mnogi napačno tolmačijo ter ga izrabljajo za nadaljnje netenje medsebojne mržnje. Ta dan obeh narodnosti naj ne bi razdvajal, temveč vedno bolj in bolj zbliževal, zato- bodi ta naloga prvenstvena tudi v tem vzgojnem zavodu, ki ga danes slovesno- otvarjamo. V njem naj vlada duh miru in medsebojnega sporazumevanja med vsemi narodi, v katerem naj se mladina vzgaja v pravem člo-večanstvu. Taka vzgoja je pri nas mogoča le tedaj, če obe tukaj živeči na-
rodnosti obvladata oba jezika, spoznavata in spoštujeta obe kulturi in se skupno vzgajata v enem in istem vzgojnem zavo-du, kakor je to 25 let po zgodovinskem dnevu naše dežele po težkih in krvavih žrtvah ter spoznanjih bilo končno uresničeno v uredbi o dvojezičnem šolstvu. Mladina naj ne bo že v svoji mladostni nerazsodnosti razcepljena v dveh različnih šolah, tukaj nemški, tam slovenski otrocb temveč naj se v skupnih učiliščih v uresničevanju enakopravnosti v obeh jezikih vzgaja v medsebojnem spoštovanju in v ljubezni do skupne domovine. Le tako bo 10. oktober končno* za oba deželna naroda za vedno postal in ostal dan prave demokratične miselnosti, praznik sprave med narodi in enakopravnega sosedstva.
Predi tremi tedni je bil podoben praznik v Remšeniku, kjer so* prav takol otvarjali novo* šoilsko* poslopje. Tudi tam so* bile* govorjene* pomembne* besede* o potrebi po* mirnem sožitju obeh narodov in je zlasti deželni glarvar Wedenig v obeh jezikih pozval otroke*, da se s pridnim učenjem izkažejo* hvaležne* za izgradnjo* nove lepe šole in postanejo koristni člani človeške dražbe.
Pri obeh slavnostih so* bili naglašeni visoki ideali medsebojnega razumevanja in spoštovanja med narodi ter bi bilo* želeti le to, da bo tudi v obeh novih šolskih zgradbah vladal res* duh iskrenega prijateljstva med otroici obeh narodnosti, kar bo mnogo prispevalo* k razvoju poštenega in enakopravnega sožitja: v deželi-
Železna Kapla
V 85-tem letu starosti je umrl Pavel Roš, spoštovan in značajen mož, ki mu je bilo življenje- o*d rane mladosti delaven dan in trdo* delo njegov delež. Nenehno delo iz dneva v dan za blaginjo* svojcev mu je utrdilo* tudi značaj in nosil je v sebi vse življenje Vrline* slovenskega človeka, delavca-trpina.
Štirideset let je bil najemnik male grofove kmetije pri Kristanu v Beli. Kmetija ni mogla preživljati družine, zaradi tega se je udejstvoval tudi kot drvar ter je bil drvarski mojster. Pri svojih delovnih tovariših jel bil kot poštenjak in uslužen človek zelo! priljubljen, posebno* še, ker je imel zelo! razvit socialen čut in se je vednoi potegoval za* resnico* in pravico. Svojo družino je potkoijni pošteno* preživljal in vzorno vzgajal. Skrbel ni samo za vsakdanji kruh, temveč je tudi v doma-
R Ai DillO! PR OIGIR A M

RADIO CELOVEC
5.45,
Poročila dnevno: I. program.
6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! —
6.05	Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 2. november:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Skladbe slovenskih skladateljev (slov.)
—	14.30 Orkestralni koncert — 16.30 Vsi sveti na Gradiščanskem — 17.10 Odlični izbor — 20.15 Veliki govorijo o smrti — 21.30 Radijska družina.
II.	program: 9.30 Skrivnost smrti — 10.25 Pojejo Wiener Sangerknaben — 14.10 Oddaja za mladino — 20.15 Mali koncert del velikih mojstrov.
Nedelja, 3. november:
I. program: 6.10 Veseli zvoki — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) —
8.05	Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.00 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Tekmovanje otrok iz Dunaja in Kolna — 17.05 Harry James go-
stuje v Avstriji — 19.00 Koroški šport —
20.15	Kriminalna slušna igra: „Kdo je storilec?"
II. program: 7.05 Godba na pihala —
8.15	Kaj je novega — 14.00 Poslušaj pa boš znal — 16.00 Za ples — 20.00 Vi želite, mi igramo.
Ponedeljek, 4. november:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za vsakogar nekaj (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče
—	20.16 Srečanje pri Donauland.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 20.00 Orkestralni koncert — 22.10 Pogled v svet — 22.15 Športna poročila.
Torek, 5. november:
I.	program: 8.45 Sodobne medicinske raziskovalne metode — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 16.45 Pojoča mladina — 18.25 Radijska prijateljica
—	19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Orkestralni koncert.
II.	program: 9.00 Teden pri OZN —
15.30	Znanstveni članki — 18.00 Kar vas bi zanimalo — 20.30 ..Vinorodni kraj ob Renu
—	vinorodni kraj ob Donavi".
Sreda, 6. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Voščila (slov.) —
15.30	Mali ansambel — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.45 Za dom in družino (slov.) — 20.16 Melodije srca.
II.	program: 9.00 Operetni koncert — 18.10 Venček melodij — 19.30 Lepe pesmi,
lepi običaji komedija.
— 20.15 „Črv vesti", kmečka
Četrtek, 7. november:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz koroške umetnostne delavnice: Tone Nagele (slov.) —
15.30	Zveneče platno — 18.45 Oddaja za kmete —• 19.00 Prilcesinja dneva — 20.16 ,,‘s Nullerl", ljudska igra — 21.46 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 13.30 Znameniti orkestri — 18.40 Mladina v poklicu — 20.10 Mozart: „Cosi fan tutte", komična opera v dveh aktih.
Petek, 8. november:
L program: 8.45 Koroška vas — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladina in film — 18.45 Rast in življenje slovenske knjižne besede (slov.) — 19.05 Oprimi se sreče — 20.20 „Boj z angelom", tragedija.
II. program: 10.45 Mali koncert —
15.30	Veselo popoldne — 19.30 Za prijatelje gora — 20.30 Tisoč taktov plesnih ritmov.
čem krogu in v okolici vnemal ljudi za naše* skupne* Vzore, v dejavni ljubezni do svojega ljudstva. Sam je bil v svojih mlajših letih pobudnik in Vnet sodelavec pri slovenski prosveti V Železni Kapli in okolici. Zavedal se je važnosti prosvete za trpeče delovno ljudstvo*, ker je izobrazba velikega pomena za utrditev narodne zavesti ter duševne in kulturne neodvisnosti.
Trdno kot skala je pokojni stal tudi ob najtežji preizkušnji slovenskega ljudstva na Koroškem, v času, ko so nacistični nasilniki hoteli iztrebiti naš živelj. V njegovi hiši in pri njegovih svojcih so* borci proti fašizmu kmalu našli zanesljive in zavedne ljudi, ki so jim po svojih močeh zavestno* pomagali. Partizansko* ime Kristanove- hiše* se* je glasiloi »Pri Pušpanu«. Otroci in vnuki pokojnika so šli V partizane* in je* njegov sin padel kot partizan v Svinški planini. Ni čudo-, da je tudi pokojnika zasledovala roka, gestapovcev in nacistične- policije. Zato* se je- družina leta 1943 umaknila v gozd*, kjer je čez dan živela V zaščiti partizanov, ponoči, ko* se nacistična policija ni upala v hribe-, pa se je pokojnik vračal na dom.
Pred leti si je pokojnik od težko* zasluženih prihrankov kupil hišico* v Železni. Kapli, kjer je* preživel zadnje čase. Dne 10. oktobra pa je* preminul in ob častni udeležbi žalnih gostov in žalujočih sorodnikov smoi blagega pokojnika; položili k zadnjemu poičitku. Pokojnega Pavla Roša bomo ohranili V trajnem spominu, žalostnim svojcem pa izrekama naše iskreno sožalje!
Mače
V ponedeljek zvečer je* umrl Šime-n Singer na Mačah. Več o* njegovi življenjski poti in delu bomo* poročali prihodnjič. Pogreb blagega* pokojnika je danes, žalujoči ženi in sinu Blažu pa izrekama naše iskreno* sožalje.
1
KOLEDAR*
Petek, 1. november: Vsi sveti
Sobota, 2. november: Verne duše Nedelja, 3. november: Hubert Ponedeljek, 4. november: Karel Torek, 5. november: Cahanija Sreda, 6. november: Leonhard Četrtek, 7. november: Engelbert
Potujoči kino SPZ predvaja
od nedelje, dne* 3. novembra dio* četrtka, 7. novembra 1957 film:
»ODLOČITEV NA REKI«
(Entscheiidung am Fluss) v nedeljo*, 3. novembra o*b 15. uri v Goričah pri Plamte-u
V	nedeljo*, 3. novembra ob 20. uri v Šmihelu pri Šercerju
V	torek, 5. novembra ob 20. uri na Beli pri Sorgerju
v sredo*, 6. novembra o*b 20. uri v ŠL Primožu p*ri Voglu
V	četrtek, 7. novembra ob 20. uri vLedin-cah pri RaUschu
Film je za mladino* prepovedan!
Motorna vozila in njih hitrost v teku časa
Nekaterim ljudem se zdi hitrost nekaj nujno potrebnega, žrtvujejo ji časi, denar in včasih tudi življenje. Le redkim pa prinese slavo1.
Pred dobrimi petdesetimi leti, decembra 1898, je bil dosežen prvi hitrostni rekord z motornim vozilom (vendar bencinskega motorja tedaj še niso poznali). Tedaj je grof Chasellouk-Laubat dosegel hitrost 63,137 km nai uro.
Kosanje s hitrostjo je teklo dalje. Septembra 1947 — 49 let kasneje — je Anglež John Cobb Vozil s hitrostjo 634,267 km na uro in tako postavil rekord, ki ga doslej še nihče ni potolkel.
Z naraščajočo hitrostjo motornih Vozil se' je spreminjala tudi njihova oblika. Sprva je dirkač čepel na visoki karoseriji, vozači sodobnih dirkalnih avtomobilov pa sede malone na tleh.
Bencinski motor se je uveljavil šele leta 1902. Led je pravzaprav prebil avtomobil Ford 999. Bencina pri njem še ni bilo< moč menjati. Dosegel je hitrost 174,015 km na uro.
Oglejmo si osem najvažnejših datumov v zgodovini hitrosti:
Leta 1899 je Francais Camillei Jenatz,y prvi Vozil hitreje od 100 kilometrov — 105,856 km na uroi. Njegov avtomobil je bil podoben kratki, debeli cigari.
Francais M. Rigolly je pet let kasneje, 21. julija 1904, blizu Ostenda v Belgiji dosegel nov rekord: 166,628 km na uro.
Hitrost 200 km na uro je prvi zmogel Američan Fred Marriotti 27. januarja 1906, koi je V Floridi postavil nov rekord: 205,405 km na uro.
Vsi ti rekordi so bili doseženi na ravnih progah, brez ovinkov.
Pette De Paolo pa je 30. maja 1925 dosegel na dirkališču hitrost 162,718 km na uro na, 500 milj dolgi progi.
Z rekordom H. O. D. Segrava, ki je leta 1926 vozil s hitrostjo 244,9 km na uro-, se je pravzaprav končala doba normalnih
4 7-krat so se
V preteklih petih stoletjih so se1 rodili v 47 primerih peterčki. Zadnje je rodila 33 let stara Francozinja1 Laurence Chri-stophe. Pred osmimi leti se je poročila, bila pa je vsa nesrečna, ker ni dobila otroka. Vsa ta leta je obiskovala zdravnike, toda bilo je vse zaman. Začeli so jo zdraviti s hormoni in tako je na srečo-obeh zakoncev zanosila. Toda popadki so prišli tri mesece pred pričakovanim porodom. Hitro sol joi prepeljali na kliniko v Toutonu, kjer se je ob asistenci najboljših ginekologov pričel porod. Prvi otrok se je rodil 2. oktobra dopoldne, nato pa V presledkih po 20 minut in po pol ure
avtomobilov z običajnimi motorji in bolj ali manj neaerodinamičnimi oblikami.
Leta 1926 je namreč Anglež Parry Thomas potolkel stari rekord v posebej v ta namen izdelanem avtomobilu z vgrajenim letalskim motorjem, ki je bil sedemkrat močnejši od avtomobilskega motorja H. O. D. Segrava.
Leta 1935 pa je stopil na prizorišče Mal-colm Campbell s svojo »Sinjo ptico« in V Utahu v Združenih državah Amerike dosegel hitrost 484,515 km. na uro. Letalski motor, ki je poganjal »Sinjo ptico«, je
Mladina se močno
Prav gotovo lahko trdimo, da se je v zadnjih letih športno udejstvovanje na vseh področjih močno povečalo'. V vseh večjih krajih, predvsem pa v mestih in industrijskih krajih vseih dežel so športna društva, kjer gojijo različne' športne panoge. Predvsem pa se je povečalo udejstvovanje na področju nogometa in prav zanimivi sol tozadevni statistični podatki O' številu nogometašev v posameznih deželah sveta.
Posebno Veliko število nogometašev ima Anglija, kjer je 7000 poklicnih nogometašev, 750.000 amaterjev in 85.000 mladincev nogometašev. Nemčija ima 60.748 noi-gometnih klubov, v katerih je čez milijon igralcev. Avstrija šteje 117.000 igralcev in 65.000 mladincev. V Franciji pa je 458.600 nogometašev in 162.300 mladincev.
V Sovjetski zvezi se je razvila športna dejavnost zlasti po zlomu carizma, torej po uspešni revoluciji, ki je zatrla fevdalni red in ustvarila nove pogoje za svobodni razvoj človeka. Tako so v Sovjetski zvezi registrirali 80.000 nogometašev,
1.200.000	članov nogometnih klubov ter
400.000	mladincev do 18 let. V Združenih državah Amerike imajoi 3.000 klubov, v
rodili petorčki
še nadaljnji štirje, tri deklice in dva fantka. Otroci so tehtali po 1 kilogram, kar je bilo očitno premalo. Ginekologi so storili sicer vse, da bi otroke ohranili pri življenju. Kljub najskrbnejši negi v inkubatorju so že prvi dan umrli trije, pozneje pa še ostala dva.
Slučaj Francozinje Christophe je zanimiv že zaradi tega, ker so se petorčki rodili že drugič v družini, ki v svoji zgodovini ni imela niti dvojčkov. Razen tega pa je toi drugi slučaj, da so petorčki, čeprav različnega spola, živeli vsaj nekaj časa.
imel 2500 konjskih moči. Ta rekord pa je leta 1947 pobil Anglež John Cobb in postavil nov rekord 634,267 km na uro*.
Vendar s tem lov za senzacijo, za še večjim hitrostnim rekordom še ni zaključen. Se vedno prirejajo različni klubi in tudi avtomobilske tovarne dirke, na katerih sodelujejo drzni vozači športnih vozil in tekmujejo s smrtjo v hitrosti. Pogosto spremljajo velike dirke tudi nesreče, ki zahtevajo svoje žrtve, in vendar to ne omaja stremljenja za hitrostjo in senzacijo. Tak je pač človek.
zanima za nogomet
katerih je čez 500 profesionalcev, 50.000 amaterjev in 10.000 mladincev, kar je v primerjavi s stanjem v Sovjetski zvezi in tudi drugod zelo nizko. Mehika ima pri svojih 30 milijonih prebivalcev okrog
70.000	nogometašev. V Italiji, ki šteje 48,000.000 prebivalcev, pa imajo' okrog
77.000	nogometašev, kar je precej nizko v primeri z ostalimi deželami. Izredno močno je športno udejstvovanje tudi v Jugoslaviji, kjer so v zadnjih letih ustanovili številna športna društva, ki dobro uspevajo in vzgajajo nove kadre, lii častno zastopajo svojo domovino na mednarodnih športnih prireditvah.
Skoraj neverjetno:
Na mednarodnem kongresu artistov v Scarbonrghu je Maurice Fogel presenetil celo svoje kolege — »čarovnike«, ki s svojimi potegavščinami zabavajo ljudi širom sveta.
Od leta 1631, ko je prvi artist-čarovni k z zobmi zagrabil izstreljeno kroglo, je zaradi tega trika izgubilo življenje že 20 artistov, ki soi predvajali to senzacionalno točko Potem je ta točka za dolgo časa izginila z Varietejskih in cirkuških programov. Zdaj pa je artist Maurice Fogel še enkrat poskusil s tem »eksperimentom«, kakor se taki nastopi imenujejo v artističnem žargonu.
Fogel je povabil šest angleških narednikov iz garnizije v Bumistonu, ki naj bi streljali nanj. Strelci so se seveda odrekli sleherni odgovornosti, če bi pri tem »eksperimentiranju« prišlo do nesreče. Fogel je to svojo točkoi predvajal pred artisti strokovnjaki, ki so se zbrali na mednarodnem kongresu v Scarbonrghu. Šest narednikov je izstrelila salva iz šestih pušk, Fogel pa jel Vseh šest krogel vlovil z zobmi. Krogle soi bile seveda zaznamovane, strelci so merili na usta in Fogel je potem izpljuval vseh šest krogel iz ust.
Zanimivosti iz narave
— Čez deset tisoč let, pravijo učenjaki, človek ne bo imel več malega prsta na nogi. Paleontološka raziskavanja namreč kažejoi, da je mali prst eden od delov telesa, ki polagoma degenerirajo in izginjajo:.
— Če bi dojenček jedel toliko kot ptič — seveda v razmerju s svojo težo, bi moral pojesti vsak dan tri in pol odrasle ovce ali enakovredno količino druge hrane.
—- Odrasli kit precedi skozi svoja usta v vsaki uri do: 5000 ton morske vode. Samo na ta način lahko zadovolji svoj apetit, ker se hrani z drobnimi morskimi ži-valicami, ki se imenujejo s skupnim imenom plankton.
— Neki učenjaki so izračunali, da je vsaka povprečna dežna kapljica sestavljena iz 6 bilijonov milijard atomov.
— Kos človeške kože, ki ni večji od normalne poštne znamke, vsebuje en meter krvnih celic, štiri metre živčnih vlaken, petindvajset živčnih končičev in je zgrajen iz približno treh milijonov živih celic.
— Ugotovili so, da je med (strd) odlično sredstvo proti pijanosti. In sicer so tozadevne ugotovitve dognali na neki kme-tijsko-poskusni postaji v Združenih državah Amerike. 2e dve žlici medu zadoščata za občutno zmanjšanje pijanosti pri pijanem človeku.
krogle lovi z zobmi
Artisti, ki so z zanimanjem gledali ta nastop, si niso znali pojasniti, v čem je pravzaprav trik. Naredniki so zanesljivi strelci in so skrbno merili. Krogle so bile prave, saj jih vojaki dobro: poznajo. Tudi zaznamovali so jih skrbno, da) teh znamenj skoraj ni bilo mogoče ponarediti. V čem je torej Fogelov trik? Tega on sam seveda ne pove, njegovi kolegi pa so ga zaradi tega »eksperimenta« nazvali za »mojstra med vsemi čarovniki«.
Razgovor po telefonu 27.000 km daleč
Telefonski razgovor na največjo doslej doseženo razdaljo se je odvijal 9. oktobra letos. Do razgovora je prišlo ob slovesnosti v zvezi s polaganjem podvodnega kabla med San Franciscom in Honolu-lujem. Telefonski razgovor je potekal iz Washingtona preko New Yoxka v London, nazaj v Nervv York, nato v Seatle, od tam na Aljasko, spjet nazaj V Seatle, dalje V San Francisco in se je naposled končal v Honolulu. Skupna dolžina je znašala približno: 27.000 kilometrov.
t. FIHŽ8AS
s^O BODNIM SONCEM
DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV
44
Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi roki, da bi jo poljubil. Epafrodit hm ja je odmaknil in pokazal na vrč:
»Pij, starče, okrepčaj sel Jutri opolnoči Poljubiš Iztoka, na Krista, da ga poljubiš. In če ga ne boš, vedi, da tudi Epafrodita hi več. Sedaj molči, jej in pij, in se ne Tani iz sobe!«
Epafrodit se je hitro okrenil in odšel.
Radovan je stal na kamnitnem tlaku, solza se mu je posušila, po: dolgem času je segel zopet po. vrču, zašepetal obilne °bete bogovom in pil, poln sreče in upa-hja.
Epafrodit je odposlal takoj Numido s tajnim pismom v carskoi palačo do evnu-' ha Spiridiona. Povabil ga je opolnoči na razgovor. Vedel je za trdno, da evnuh pribe, naj mu gre za glava Zakaj lakomnik hi poznal nevarnosti, kjer je slutil dobro. Plačilo.
Ko se je zgrnila noč, brez mesečine, je ^agomezeloi pol Epafroditovi vili, po. vrtu
med pinijami in oljkami do pristanišča. Brez plamenic, brez besed, brez sandal so se gibale črne sence v vilo in iz nje, preko vrta v pristan ter se takisto brez besed, brez luči, z neslišnimi, bosimi koraki vračale v vito. Upognjene in sključene so se nizale sence po stezah do morja, nagnjene naprej, se trudno hropeč vračale, kakoir bi plule po zraku. Po morju je včasih pridrsela rdeča luč mimo pristanišča. Ali njeno oko se ni ozrlo, na trgovčev Vrt, se ni ustavilo.
Prešla je polnoč. Propontida je zaspala, drobni valovi so jo zazibali, rdeče oči na barkah soi zamižale.
Takrat soi se od oljčnega gaja premaknili na morje štirje težki čolni. Valovi so-jim segali do roba in bela pena je včasih pljusknila v čoln. Kakor bi se štirje tatovi plazili po trebuhu skozi zelenoi loko, so polzele obložene barke po morju in se tiho1 bližale Epafroditovi jadrnici.
V peristilu je sedel Epafrodit, truden in upehan. Zavedal se je, da je prevzel vnovič igroi s Teodoro., in sedaj na življenje-in smrt. Jasno je čutil, da je njegova ljubezen do Iztoka! in Irene velika. Toda močnejši je bil njegov ponos. Ni šlo več za to, da otme barbara, ki mu res dolguje dolg življenja. Šlo. je zato, da ukani Teo-doroi, da prevari samega Upravdoi in nato izgine koit zmagalec s smehom na ustnicah. Vse bogastvo, zlato in srebro, umetnine, kakršnih ni poznal carski dvor, sko-
raj vso težko blagajno, vse je izročil čolnom, vse zaupal valovom. In to1 je izvel kot toženec; najmanjši sum naj zbudi nocojšnja noč, v jutro je zaplenjena njegova ladja in njegovi žlahtni kamni se zableste na čelu Teodore, iz njegovih dragocenih milefiorskih čaš bo napajala despojna dvome gizdaline, njegova težka železna skrinja, polna Bizantincev, bo izginila v nenasitnem žrelu državne blagajne. On sam pa utegne dobiti verigo na vrat in se naseliti pod carskim dvorom v Iztokovi soseščini.
Ko se je Epafrodit jasno domislil nevarnosti, ga je streslo, slišal je udarce srca in ob senceh mu je kovalo-.
»Nazaj! Še je čas! Nikdar! Smrti se kolnem, Teodori nikdar! Grk — bizantski hotnici! Nikdar!«
Stisnil je ustnice, namrščil obrvi, iz oči mu je zasijala tolika odločnost, da bi se ne umaknil za las, ko. bi mu nastavil krvnik nož na srce.
Stoično mimo je segel v srebrno škatlico, ki je bila poleg njega na kamnitni klopi, Vzel iz nje pest dateljnov in metal pečke v tolmunček krog vodometa, kjer so se igrale zlate ribice.
Kljub temu se je oziral čedalje bolj nemirno skozi impluvij na nebo. Raztrgani oblaki sol hiteli prek njega. Zvezde so kazale, da je polnoč že davnoi minila.
Zakaj ga ni? je premišljal Epafrodit. Ve, da sem tožen; morda si ne upa. In brez
njegove pomoči? Kdo najde, pot do Iztoka? Dvajset vrlih palatincev, Slovenov, dovolj moči, da prodremo s silo. Toda' kam? Teodorine ječe- sol skrivnost vsemu Bizancu. Kleti evnuh!
Jezno je vrgel V tolmun celo pest dateljnov, da je voda oškropila rob belega marmora.
Takrat se je pojavil Numida.
»Vse je na jadrnici, vaša svetlost!«
»Nisi zapazil nikjer sumljivega čolna, skrite sence?«
»Nikjer, prejasnost! Morje kakor umito, pristan na drobno ogledan — nikogar!«
»Kako da ni Spiridiona? Si vprašal Vratarja?«
»Vprašal, izbornost!«
»Ni nihče trkal?«
»Ni se- ganilo pred vrati!«
Epafrodit je pomolčal. Numida je videl senco na njegovem čelu. Tesno je prekrižal roke na prsih.
Kar začujeta oba po atriju hitre korake, ki so se naglo bližali.
Epafrodit je vstal, Numida je stopil h korintskemu stebru ob vhodu.
Star suženj je zasopel planil v soboi in zdrsnil po kolenih pred Epafrodita,.
»Izdajalec! Premogočni, izdajalec!«
Epafrodit je rahlo pobledel. Toda vpričo sužnjev je zatajil nemir in vprašal:
»Izdajalec? Kdo je? Kje si ga videl?«
»Po morju je prišel s šajko, pa smo ga zgrabili.«

ZA GOSPODINJO IN DOM
Da se bo otrok laže in pravilno učil
Ni vedno samo' otrok kriv, če ne dosega v šoli tako lepih uspehov kot bi bilo želeti. Neuspeh otrok povzroča tudi skrb, ker marsikdaj starši sami vedo, da bi njihovi otroci lahko bolje uspevali v šoli. Nastane torej vprašanje, zakaj otrok ne uspeva dobrol V prvi vrsti je treba pregledati Okoliščine, v katerih se otrok uči in dela, ali ima za učenje dovolj časa in primeren prostor in ali se zna pravilno učiti.
Da se bo otrok znal pravilno' učiti, pa ni samo stvar šole in učitelja, temveč v prvi Vrsti tudi stvar staršev. Najboljše uspehe pa bo seveda rodilo' skupno' sodelovanje in redno posvetovanje med učiteljem in starši.
Kar zadeva otrokovo učenje doma, je važno, da ima otrok takrat, ko se uči, mir. Moti ga glasno govorjenje in drugi ro-poti. Najslabše pa seveda vplivajo morebitni prepiri v hiši. Vse to preprečuje njegovo pozornost učni tvarini in ga zavaja, da razmišlja O povsem drugem, samo ne o tem, kar je njegovo delo. Seveda se temu ni čuditi, ker otrok postane v neurejenem okolju razdvojen in živčen. Važno je tudi tol, da v otrokovi okolici, kjer se uči, ni takih predmetov, ki bi pritegovali njegovo pozornost — igrače, privlačne1 knjige, domače živali ipd. — kar tudi kvarno vpliva na njegovo' uspešno učenje.
Nekateri starši pričakujejo od svojega otroka, da mora biti prvi v razredu. Če ima za to dovolj sposobnosti, prav. Toda, če živi otrok v strahu, kaj porečeta oče in mati, če ne bo prinesel domov najboljših ocen in če se zato preko mere' sili pri učenju, nei boi to rodilo' dobrih sadov. Treba je zato pravilno preceniti otrokove sposobnosti in ga temu primerno pri delu voditi in pričakovati od njega le toliko, kolikor dejansko zmore.
Za učenje moramo otroku dati dovolj časa in ga ne preobremenjevati z domačim delom. Seveda je prav, da otroka že v rani mladosti naučimo dela ter mu damo redne opravke doma, kar je velikega vzgojnega pomena. Vendar pa. delo otroku ne sme biti breme in mu kratiti čas za učenje, ki je vendar otrokova prva in najvažnejša dolžnost.
Seveda, pa to' ne smemo' napačno razumeti. Otrok mora imeti za učenje tudi doma določene ure. Otrok se mora tako' naučiti točno uporabljati čas, ker veliko je otrok, ki sede ure in ure pri knjigah, pa je njihov uspeh prav tak ali pa slabši kot pri tistih, ki za učenje uporabijo polovico manj časa, Ker otrok sprva še ne zna pravilno razpolagati s časom, je naloga staršev, da mu sprva pomagajo' čas razdeliti po predmetih. Težje stvari naj se
uče najprej, pozneje lažje, Otrok rad dela obratno, da najprej odpravi predmete, ki mu ne delajo težav, pozneje pa težjih predmetov ne more več dobro predelati, ker mu za to primanjkuje potrebne energije. Otrokov čas, za učenje naj bo torej pravilno odmerjen, tako da bo ostalo dovolj časa tudi za otrokovo razvedrilo, za gibanje v prostosti, da se naužije dobrega zraka in razgiba svoje teloi.
Kar pa zadeva pomoč staršev pri učenju otrok, naj bo povedano še toliko', da je pomoč staršev potrebna — torej naloga, staršev je, da otroku svetujejo, pomagajo razporediti učne predmete ipd. — nikdar pa naj ne delajo starši za otroka. Mnogokrat je tudi potrebno, da starši — oče ali mati — pomagajo otroku rešiti
določene naloge, vendar to' ob sodelovanju otroka. Isto je pri tolmačenju druge učne snovi, ki je otrok mogoče še ni točno' dojel. Torej, ne1 delati za otroka, ampak z otrokom!
Teh nekaj napotkov naj pomaga staršem, predvsem materam, ki imajo največ opravka z otroki, da se bodo njihovi otroci doma pravilno učili in v šoli dosegli take uspehe, ki bodo' v veselje otroku in staršem, Otrokove uspehe ocenjujmo' po njegovih sposobnostih in zmogljivostih, nikdar pa ne zahtevajmo1 preveč, ker to' v otroku ubija Veselje do' dela. Ob priložnostih otroka tudi pohvalimo', tako da bo' videl, da je njegovo' učenje delo', ki zahteva napore in da je velika vredho. To bo-dvigalo' njegovo' delavno' zavest.
Čaji osvežujejo telo
Staranje ni nič dirugega kot upadanje telesnih moči zaradi slabega delovanja različnih organov. Sicer je staranje res prirodni pojav in Vsakdo postane sčasoma star, vendar ta proces lahko' tudi nekoliko 'zadržimo, ker za današnji način življenja je značilno, da ljudje hitreje postajajo stari. Ljudje pa se temu procesu lahko nekoliko upirajo tudi z uporabo različnih čajev, ki jih lahko pripravijo doma.
Grenke snovi lišajev prenašajo v telo, predvsem v kri, Velike množine klorofila, pomnože bela in rdeča krvna telesca in povzročajo s tem nekakšno pomlajenje.
Čaj iz preslice preprečuje vodeni -coi, razne kamne in katarje, ker poživi kremenčeva kislina delovanje ledvic.
Brinove jagode delujejo' ugodno na ledvice, jih požive in odstranjujejo revmatične bolezni.
Pelin učinkuje ugodno na jetra in je za obnavljanje krvi velikega pomena,
Bezeg deluje ugodna na vodo v telesu, jo odstranjuje, kakor tudi razne katarje in pomaga v začetku tudi proti vodenici.
Uživanje česna kot učinkovitega sredstva proti poapnenju žil je splošno znano in zeloi priporočljivo.
Za krepitev živcev nam služita baldrijanov čaj in šentjanževa roža,
Med najvažnejšimi hranili, ki naj bi jih uporabljali Vsak dan in pri Vsaki hrani, so' jabolka, navadno korenje in oves, ki ga uživamo v obliki ovsenih kosmičev. Če uživamo omenjena hranila izmenoma po gotovem redu, dovajamo telesu na popolnoma priroden način novih moči, ki ohra-
njujejo' telo sVeže in zdravo. In prav zdra-VC' in sveže telo daje videz mladosti, do-čim je bolehen in nepravilno hranjen človek nekako ovenel in starikav. Ze pri otrocih, ki so' slabo' hranjeni, je opaziti neke sledove starosti. To' pasamozato', ker manjka telesu različnih snovi, ki telo krepijo, ki pospešujejo rast krvi, ki pa telo' tudi ščitijo pred boleznimi. Teloi torej lahko1 dTŽimo v dobrem stanju na način, ki ne zahteva nobenih prevelikih izdatkov, saj si različne zeli naberemo lahko sami in jih s pridom uporabljamo'.
Vsakdanje kopanje škoduje
Nekateri ljudje, posebno' taki, ki imajo doma, kopalnico s toplo vodo', imajo' navado', da se vsak dan kopajo. Vendar to po ugotovitvah enega najboljših ameriških dermatologov dr. Roberta Lyonsa škoduje zdravju. Koža na ta način, namreč zgubi preveč maščobe, ter postane suha in občutljiva, da jo' lahko napadejo kožne bolezni. To je tudi razlog, zakaj trpijo različni ljudje, ki se Však dan kopajo in uporabljajo najrazličnejša' mila, zaradi kožnih bolezni. Po mnenju dr. Lyon-sa zadostuje za osebno' higieno', če' se človek kopa in namili telo vsaj enkrat na teden. Navadna topla prha vsak dan seveda ne škoduje, marveč utrjuje telo in zdravje.
Kajenje pri mizi
Marsikateri kadilec ne ve, da se ne spodobi kaditi pri mizi, medtem ko sosed pri mizi še je. Ne samo, da to' ni olikano, marveč je tudi neprijetno', ker tobakoV dim, ki se meša z, jedjo', ni prav nič okusen. Niti ne zadostuje, da se kadilec prej oprosti, ker s tem okus zaradi tega ni prav nič boljši. Enostavno mora; kadilec s kajenjem počakati tako' dolgo, da pri njegovi mizi Vsi končajo z jedjo, ker edino to je; obzirno in olikano'.
PRAKTIČNI NASVETI
Jajca ohranimo sveža, če jih položimo na mrežasto cedilo in jih pomočimo za eno minutoi (ne dalj) v Vrelo vodo; Uporabljale jih bom,o; lahko. vse leto.
*
Vodne madeže na pohištvu odstranimo, če jih drgnemo z zamaškom, ki smo ga namočile v mešanico olja in soli.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Ali je alkohol primeren proti gripi?
Na splošno' je razširjeno mnenje, da je alkohol, predvsem konjak, odlično' preprečevalno in celo' zdravilno' sredstvo' zoper gripo'. Ljudje pač z.žganjem zelo radi preganjajo' gripo' in SO' celo' mnenja, da je dobro' proti raku in da varuje ljudi pred atomskim sevanjem. Alkohol naj bi na splošno' varoval človeški organizem pred mikrobi.
To mnenje pa jei najbrž zgrešeno'. Tako' trdi Pierre Lepine, ki Vodi oddelek za viruse na Pasteurjevem zavodu v Parizu. Profesor je gornje ljudska mnenje odločno zavrnil in dejal: »Alkohol, V kateri koli obliki ga že uživamo, ne varuje človeka zoper infekcijo' z virusi gripe. Izkazalo se je' prav nasprotno: pri vseh alkoholiziranih pacientih je bilo' obolenje hujše, zakaj pri le-teh je bila odpornost znatno zmanjšana.«
Pokazalo se je tudi, da uživanje alko-
hola znatno poveča dovzetnost za obolenje', za infekcijo z, virusi. Alkoholu lahko pripišemoi edino' to' lastnost, da povzroča ugodne; pogoje za infekcijo' in da zaradi uživanja alkohola nastanejo' največkrat hujše posledice, ko je človek že obolel.
Takšno je torej mnenje izkušenega strokovnjaka' o vplivu alkohola,. Prav gotovo je tako mnenje tehtno' in temelji na podlagi dolgoletnih raziskavanj. Zatoi si je treba tako mnenje prisvojiti in ga upoštevati. Vendar pa, je na žalost še mnogo ljudi, ki mislijo, da alkohol res pomaga in kar iščejo take prilike, ki bi opravičile uživanje večjih količin alkohola. Jasno je eno; da alkohol telo' oslabi — dokaz je pijanost — in da je zaradi tega, oslabljeno telo dejansko1 manj odporno' proti najrazličnejšim, bolezenskim kalem, kakor so v tem primeru virusi sedaj razširjene gripe.
»Ali vam je utekel?«
»Ni, premogočni! Zvezan je in usta mu tišče, da nie kriči.«
»Numida, ponj! Sem ga privedi!«
Sužnja sta hitro odšla,, Epafrodit je hodil po mozaiku in bobnal s prsti po' čelu. »Če je izvohala moj namen, potem je resnica, da občuje s satanom, kakor trdi ljudstvo.«
Samo ta misel mu je vstala v trenutku, ko je čutil, kako sega Teodorina roka zopet po njegovem osnutku, kako pokajo niti, kako se ovija mreža, nastavljena de-spojni, krog njegovega vratu.
Nestrpno je čakal, kdo bi bil izdajalec.
Preteklo je komaj nekaj minut, ko' vstopi Numida in z njim vred — zakrinkan — evnuh Spiridion. Plašč je: bil raztrgan in na, ustnicah so bile kaplje krvi.
Snel je raztlačeno krinko, katero so mu hoteli strgati sužnji.
Prihuljeno in nezaupno se je ozrl po Nu-midi, ki je odhajal.
»Mogočni, klanja se ti Spiridion, ker si ga klical. Toda tvoji ljudje so razbojniki. Do' krvi so me, poglej!«
Evnuh je pritisnil prste na krvavečo ustnico in pokazal madež Epafroditu.
»Zmota,, grda zmota! Epafrodit plača vsako kapljico krvi z zlatom. Zakaj si prišel po morju?«
»Prejasni, najpravičnejši, zmršeni so' tvoji lasje! Kako hudobni sO, ki te tožijo!«
Grk je dobro razumel, da je Spiridion
s tem razodel, zakaj ni prišel pri vratih do njega.
»Torej si nisi upal po' Osrednji cesti?«
»Custodia libera, prejasni, zakaj so ljudje tako zlobni! Morda je svobodna pot, morda ni, kdo ve. Iz kamna ti zraste senca in te prime z dolgo' roko' za vrat. Nič se ne vč. Zato sem šel po' morju in tvegal življenje zate, samo zate, gospod. Govori, zakaj me kliče tvojal dobrotljivost na cesto', po kateri hodita ječal in smrt.«
»Sedi, Spiridion!«
Evnuh ga je pogledal z Veliko nejevero v očeh.
»Sedi in pij, Spiridion. Epafrodit je pravičen. Zgodila se ti je krivica, poravnam jo.«
Evnuh je boječe sedel in se stresel vselej, kadar se je ob plapolajoči luči zganila senca! vitkih stebrov.
»Prejasnost, govori, hitro povej; zakaj ne vem, me li učaka! zora! še' živega.«
Evnuh se je začel še bolj tresti in plašiti. Če je začutil zunaj šum, se je dvignil, prihulil in iskal kotička, kamor bi skočil in se skril. •
Epafrodit pa je mimo sedel. Njegove oči so počivale na Spiridionu in mu govorile: »Le igraj, le igraj, lakomnik! Tudi to igro ti plačam.«
»Ne boj se, zadosti je prelesti v tvoji glavi! Če bi ti vrat tičal že v zanki, izmakneš glavo', poznam te.«
»Že tiči, gospod, in zanka se zadrguje
Pomisli: custodia libera! Jaz pa pri tebi o polnoči! Govori, prosim te, sicer zbežim.«
»Dobro; Poslušaj. Storil si mi nekajkrat majhno. uslugo' in se nisi kesal.«
»Nisem se; gospod!«
»Storil mi boš še eno' in veselil se boš življenja do smrti. Hočeš?«
»Hočem, če ne bo' že jutri konec mojega življenja,.«
»Ne bo ga!«
Grk se je nagnil k evnuhu in uprl boi-deče oči v njegovo' potuhnjeno lice.
»Spiridion, pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil življenje, ker si mi naznanil, da ie Iztok v ječi«
Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda sršečega pogleda sel je ustrašil in poslušal z razprtimi ustnicami.
»Iztok je meni življenie. On me je nekoč otel roparske roke. Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj otmem jaz,. Zato mi pokažeš jutri ob pričetku prve polnočne straže pot do Iztokove ječe.«
Evnuh je odskočil, kakor bi ga z bodalom sunil; spačil je obraz, se zgrabil za glaVo in zaječal:
»Ne morem, ne morem! Milost, gOspod! Ne ubijaj me!«
Sključil se je prav do tal, zrl izpod čela rta Grka in otresal z rokami.
»Ne moreš?« je izpregovoril Epafrodit resno.
»Ne morem! Izdahnem, tisti trenutek iz-
gubim dušo. O, milost, milost, ne pogubljaj me!«
Grk ga je gledal resno, molče.
Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, postavil suhi kazalec desnice kvišku in izgovoril z odločnostjo', ki ji ni odpora:
»Spiridion, Epafrodit ti veleva, moraš, čj ne, je po tebi!«
Skopi j an ec je vztrepetal in se sesedel na tlak.
»Odgovori! Zvezde hite — jutri opolnoči me počakaš ob morju na carskem vrtu in me povedeš do Iztoka.«
Krog in krog je obrnil lakotnik glavo na dolgem vratu in premotili Ves peristil-
»Kaj mi plačaš, gospod?« Tihoi, komaj razumljivo' je vprašal Spiridion.
»Tisoč zlatih bizantincev.«
Evnuhu so se posvetile oči.
»Tisoč — tisoč,« je jecljal. Njegova duša je občutila vso slast tolikega bogastva. Prste je skrčil in jih pritisnil k srcu, kakor bi držal zlato' v roki.
»Odgovori!«
»Počakam te, pokažem pot — in nato umrem, gospod, vem, da umrem.«
»Prisezi na Krista!«
»Prisegam na! Krista: jutri opolnoči na carskem vrtu.«
Epafrodit je hitro' odšel v spalnico'. Evnuh je gledal za njim in štel s prsti: »Tisoč zlatih bizantincev, tisoč, tisoč.. ■*
(Nadaljevanje sledi)
IVAN CANKAR:
IVAN MINATTI:
NJEN GROB
Jeseni smo pokopali mater. Več ne vem, ali je bil jasen dan, ali meglen, ali če je deževalo. Sel sem za pogrebci kakor v sanjah in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godiloi; in da je bilo morda v resnici čisto drugače, ne-90 se spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako' in kdaj, nato smo stali kraj globoke črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli; kakor iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove, besed nisem razumel. Na debelih 'Vrveh so spuščali rakev v jamo; oboje, rakev in jama, se mi je zdelo preveliko' in prečmo' za mojo mater, ki je bila drobna kakor otrok. Ko je župnik odmolil — ali pa morda že prej, ne vem več — so vsi krog mene pobirali rumeno prst ter so jo metali na rakeV; tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral pest prsti kakor vsi drugi; ali skoraj mi je izpodrsnito', da bi bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel Pod pazduho. Nato so si pogrebci slekli črne suknje, zgrabili so za lopate in so nretali v jamo prst v težkih, velikih kopicah; spočetka je zamolklo' bobnelo; kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le še pritajeno vzdihovanje in ihtenje. Jama je bila polna, grmadila se je gomila, zmerom širja in višja, ogromna, pretežka za nrojoi mater.
Kako smo šli s pokopališča, tudi več ne vem. Nenadoma smo sedeli V krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, nekateri veseli; jaz sem jih gledal in sem jih komaj poznal, moje misli so bile kakor nirtve, v čmo jamo' zakopane.
Teden dni pozneje sem se odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče; prišel sem do vrat, pa sem se Vrnil. Kakor strah je bilo v meni — kakor tisti strah, ki obide vernega človeka, Preden stopi v samotno' svetišče, pred Boga, sodnika svojega. Malodušen sem bil in slab, nisem si upal, da bi odprl vrata v blagoslovljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica mučenica.
Pet let sem ostal v tujini. Čez pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem se °2rl prestrašen. Tuj kraj je bil krog mene, kakor da ga še nikoli nisem videl. Križi, križci, beli in črni kamni, ob zidu Vrbe in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomile, peščene steze' — vse mi je bilo' tuje.
D*0*M*I*S*L‘I'C*E
—	Ne gre za to, da samo' služiš denar. Nekaj je še pomembnejše: kako ga služiš.
-— Če ves živiš svoji nalogi, ne krmariš napak.
-— Če imaš čustva, se nikar ne varaj, rR čutijo' vsi okrog tebe enako.
■— Tisti, ki jemljejo, se zmeraj norčujejo' iz tistih, ki dajejo.
— Treba se je boriti in vztrajati. Kadar Se človek neha boriti, neha biti človek.
— Samo tisto, kar je velikega v našem življenju, samo tisto je važno.
—	Bolje je biti z razumevanjem oštet, kakor pa čutiti, da si užalil ljudji, ki nočejo razumeti.
—	Ves čustveni svet je nemara slepilo. k>elo je glavno in cilj, ki si ga zadaš — ne m zaradi sebe, marveč zaradi drugih.
■— Kjer ni želje po otrocih, tam ni zakona.
—	Le tistih omlednih zakonov nikar, ki sloni vsa njih trajnost na poslovnem suženjstvu, ker je beg iz njih predrag. Kako Negotovi so ti zakoni — zakaj to*, dla ležiš v blatu vzajemne naveličanosti, se ne more imenovati gotovost.
—• Ne dopustite, da bi vam en sam dan Prešel neizrabljen! Pomislite na to', da je čas tista naša posest, ki je bolj naša kot Vse ostalo. Če izgubljamo čas, ga nikoli Več ne moremo nadoknaditi,
Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, na desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, pozdravil. Jaz pa sem mislil, kadar mi je bilo hudo v tujini.
»Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si hodil, da te ni bilo tako dolgo? Čakala sem te in nisem mogla spati, celih pet samotnih let! ... Pa bi šel naravnost do njenega groba in bi pritisnil lice na rosno travo, da bi slišal natanko njen mehki glals in da; bi občutil topli dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe* zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej, kadar'sva bila čistoi sama,; in bila bi sestra in brat, obadva otroka, oiba-dva oči uprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto nebeško zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena .. .«
Tako' sem mislil.
Glasu od nikoder. Pokliči me, o mati, samoi zašepeči, zavzdihni pod gomilo', pa te bom slišal!
Hodil sem med križi, kamni in gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, mrtvi, no-
'I'
beden me ni pozdravil. Šel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko', je bil že zdavnaj mrtev. Na pol gluhi starec, ki sem ga. izpraševal, je z zaspanimi očmi ogledoval mojo' suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k cerkovniku.
»Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili s pogrebom, še krono sem vam dal!«
Cerkovnik je pomislil.
»Rekel bi, da je v levem kotu... če ni morda v desnem ... star sem ...«
Kam bi se napotil, koga bi vprašal?
V krčmi je sedelo mnogo' znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so' bili morda celo pogrebci.
»Kje je grob, ki ga iščem?«
»Tcliko je pogrebov zadnje čase, ljudje pomirajo kakor ob kugi... kdo bi štel grobove, kdo' se jih spominjal?«
Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom.
Treba je iskati med samotnimi grobovi, med tistimi, ki se jih dolga leta ni dotaknila zvesta roka. Bog se usmili, kolika samotnih grobov! Polovica pokopališča same puste gomile, brez spomina, brez križa in kamna,. Še križi so polomljeni, kamni stoje pošev, besede so zabledele. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izrvan in zarjavel na gomili? »Svoji nepozabljeni, na Vekomaj ljubljeni materi ...« Gomilo je bil porastel visok plevel, križ leži v njem — kod hodiš, ti zvesti sin? Saj je šele, pet kratkih let, koi si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, prilival potočnicam s solzami, z uporno' kletvijo zmerjal krivične-
ga Boga! O ljubezen, postala si beseda! Ko* si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več! Solza kane iz očesa, razpuhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v Vetru! Izrujte križe, prevrnite kamne, gomile izgladite! Križi, kamni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume...
Ko sem šel s pokopališča, me je zeblo in noge so mi bile težke. Kakor gre iz cerkve grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo' sklonjeno, pogled v tla uprt. Še tisti večer sem se vrnil v tujino.
Zgodi se, da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega življenja; kakor da bi planil iz sanj — pomane si oči, ozre se plah ter spozna, da je vse, vse, vse zgrešene, zapravljeno, izgubljeno, vse, kar je mislil, delal in živel. Tako se je meni zgodilo, ko' sem se neblagoslovljen vrnil v tujino.
Neživ živeti — ali bi ne bila skrunitev Boga, ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je
tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani so mislili, v srcu mojem pa je bila smrt.
Takrat, ko sem vzdignil nogo', da bi stopil v noč, se je roka dotaknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem joi čutil. Nisem je videl, ali spoznal sem jo' takoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenutku, v
pdfdi. z nmwf
Ko bo nekoč
grozota teh velikih dni zbledela in bo ostala v srcu le se drobna sled gorja, boš šla z menoj, tovarišica, skoz gozdove.
Šla bova na osamljene grobove, kjer v mehkem mahu naši mrtvi bratje spe.
Ponesla bova jim
naročje svetja,
da bodo kakor svatje,
ki so od petja
in plesa trudni legli v mah.
Pa se jih bova prav narahlo dotaknila.
In ko se presenečeni zbude, se bova z njimi kakor brat s sestro porazgo-vorila.
Veš, to so vrli, vrli dečki.
Ko bodo videli, da se imava rada, se bodo z nama prav nedolžno pošalili in nič ne bodo nama nevoščljivi.
— O, njim je zdavnaj že umrla vsaka nada. —
Morda te bo kdo izmed njih pogladil s plaho nežnostjo po licu in s solzami v očeh prisluhnil klicu, ki se mu v prestreljenih prsih drami... Potlej se bo zamislil tožen ves in tih — meglen pogled mu bo obvisel na odprti rani...
A le za hip ... Spet bo razgovor oživel,
domač, tovariški,
kot le med nami je mogoče.
In ti še slutila ne boš, kako jim srce joče ...
Le jaz jih bom v dno duše razumel.
Ko bo nekoč grozota teh velikih dni zbledela, boš šla z menoj, tovarišica, čez sončne jase, skoz gozdove, tja med skrite grape, kjer naši mrtvi bratje spe.
enem samem sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda. Odprl sem železna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni stezi na levo, med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi enaka, toda nič nisem ugibal, nič se nisem motil; s slepimi očmi bi bil našel materin grob, zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob samotnem domu njenem, sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova.
Zdaj hodim na to svojo sveto božjo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu zasije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju!
QfLa cjsoMi
Po grobih zapuščenih hodim, Premišljam tiho marsikdaj.
Pode se slutnje, v srci sodim, Kako bilo, kak6 je zdaj.
Tu v grobu truden od užitka Počiva veseljak mordci,
Tu zakopala smrt je bridka Vso slast in strast mu v črna tla.
Tam sanja drugi v tesnem domu, Za druge on nekdaj je žil.
Kdaj svet hvaležen je in komu? Plačilo' v grobu je dobil.
Pod cvetna spi gomilo tretji. •
Užil je strup težavnih let; Življenje ni mu bilo v cvetji,
Na grobu zdaj mu raste cvet.
Napis gomili zrem četrti. Mladenka zorna spi pod njo. Na smrtnem torej, žalnem vrti Cvetice tudi zagrebo?
Pogled na grob obrnem peti, Ki lilije ga cvet krasi.
O cveti, lilija, o cveti! Nedolžno dete v jami spi.
In dalje gledam spomenike,
, Pod vrbo se ustavim nem.
Na plošči tam preberem stike, Komu zložene, sam ne vem. -
»Pod zemljo so si vsi jednaki, Sodnikov čakajo ukaz Ljudje neznatni in veljaki, Jednak sem ž njimi tudi jaz.«
Na vrbo to naslonim roko,
Povesim mladi svoj obraz In v misel se vtopim globoko:
Jednak bom ž njimi tudi jaz.
Anton Medved
N A
31. OKTOBRA 1957
POZIVAJO K VARČEVANJU IN VLAGANJU
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU
IN V NJEJ ZDRUŽENE
B I I č o v s Borovlje Celovec s s poslovalnico v S I n č i vasi Galicija G I I n j e Globasnica Hodiše it. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu Kostanje Kotmara vas K r č a n j e L e d I n c e art pri sedmih studencih Marija na Zilji Pliberk Podljubelj Podravlje Sele
avenski Šmihel Škofiče marjeta v Rožu el pri Pliberku ) n j pri Beljaku až pri Celovcu c s poslovalnico na Djekšah V o v b r e i I j s k a Bistrica Ž e I I n j e Železna Kapla Ž v a b e k
Varčevanje vodi k blagostanju in utrjuje svetovni mir!