0
• •
. V, -'*
S i« *•
;;
C •

) i
J y
Trebnje
S 908 TR
krajan
2009
352.9(497.4 Mirna)
0102713,2
n
2
HO
23>
m -
ODU
Z3>
fnr
s
o
n
COBISS s
Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XIV • št. 2/2009	• oktober 2009
o potrebi




'
acije iz steklene volne rostorih nekdanje tovarne ravnega stekla INIS Novo mesto v l^feljinu. Zemljišče in stavbe je kupila tovarna zdravil Krka, ki je v naložbi ffPpk videla predvsem novo lokacijo ^	\ za širitev svojih dejavnosti. Leta
v? 1979 sta Krka in švedski Junkers \ podpisali pogodbo za nakup »know-how-a« za tehnologijo za proizvodnjo steklenih
in zvočno izolacijo v gradbeništvu.
Kratka zgodovina podjetja URSA
Priprave za izvedbo projekta prestrukturiranja tovarne v proizvodnjo steklenih vlaken za toplotne izolacije so se začele leta 1980, gradnja v začetku maja 1981, septembra 1982 pa je bila tovarna dograjena.
10. januarja 1983 so vtovarni steklenih vlaken začeli z ogrevanjem peči, po dveh tednih pa je stekla proizvodnja steklenih vlaken. Nova tovarna je dobila tudi ime in blagovno znamko: KRKA NOVOTEM, zaščitni znak je postal rumeni piščanec.
Leta 1984 je KRKANOVOTERM proizvedla približno 6000 ton izdelkov ob 80-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti, že leta 1987 pa so proizvedli 8800ton, hkrati pa izvozili četrtino vse proizvodnje na zahtevne zahodne trge.
Vendarpajebila na obzorju velika kriza vgradbeništvuinzaradi razpada Jugoslavije izpad nekdanjih skupnih trgov. KRKA, tovarna zdravil, kot 1 OOodstotna lastnica podjetja KRKA NOVOTERMJe iskala rešitevvzdruževanju NOVOTERMA z močnim podjetjem zzahoda.Najugodnejšaje bila ponudba nemške firme Pfleiderer AG za odkup 80 odstotkov kapitalskega deleža KRKE NOVOTERM. Tako se je podjetje integriralo vevropsko gospodarstvo,
Uspešnostkapitalskepovezaveindotokkapitalasejeizkazalaževnasled-njih letih.saj je količina proizvodovstalno naraščala-leta 1993 na 16.000ton, leta 1996 je bila postavljena še dodatna proizvodna linija za proizvodnjo cevnih izolacij z letno kapaciteto 2,5 mio m2, v naslednjem letu pa je bila dosežena skupna kapaciteta 24.000 ton izdelkov iz steklene volne.
Leta 1997je družba KRKA NOVOTERM prešla v 1 OOodstotno last PFLEIDERER AG in se preimenovala v PFLEIDERER NOVOTERM d.o.o.
Vletu 2000smozaradi poenotenja blagovneznamke vkoncernu in racionalizacije poslovanja zamenjali 17 letstaro in natržišču močno uveljavljeno blagovno znamko NOVOTERMzznamko koncerna URSA. Nova znamka je bila na trgu dobro sprejeta.
Leta 2002 je izolacijski del podjetja PFLEIDERER prešel v last španskega podjetja Grupo Uraiita (zdaj Uralita), ki ima sedež v Madridu in je bilo ustanovljeno že daljnega leta 1907, Uralita ima 60 tovarn v 11 državah, posluje pa pretežno v Evropi ter Severni in Južni Ameriki s prihodkom 1,3 milijarde evrov.
URSA danes
9 Z dvanajstimi tovarnami in več kot 2000 zaposlenimi ustvarja družba S URSA na mednarodnem tržišču več kot 542 milijonov evrov prihodkov
OD
m (podatek je iz leta 2007). URSA ima proizvodnje izolacijskega materiala Q v Španiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Rusiji, Italiji, na Poljskem in nenazadnje v g Sloveniji. URSAse uvršča med vodilne proizvajalce izolacijskega materiala O za gradbeništvo v Evropi.
O	Družba URSASLOVENIJAd.o.o. je sodobno in uspešno podjetje, ki znotraj
£ skupine URSA pokriva tržišča JV Evrope. Večino prihodkov ustvarimo na
tujih trgih, kar nas uvršča med največje izvoznike v Sloveniji.
Naša razvojna strategija, kakovost naših proizvodov in spoštovanje ekologije ter interesov naših kupcev, so zagotovili blagovni znamki URSA ugleden položaj na številnih evropskihtrgih.
Zagotavljanje vrhunskekakovostiintra-jnosti sistemovtoplotne in zvočne zaščite se lahko doseže les popolno usklajenostjo vseh komponent, ki tvorijo posamezni konstrukcijski sistem toplotnih in zvočnih izolacij na objektu. Pri tem je treba posamezne dele sistema optimizirati glede na pogoje vgradnje in načine uporabe.
Zato so naši strokovnjaki, ki s pridom uporabljajo dolgoletne izkušnje pri proizvodnji in vgradnji materialov, poleg proizvodov iz steklene volne za gradbeništvo URSA GLASSWOOL ponudilitržišču še izolacijo iz ekstrudiranega polistirena URSA XPS.
Tako nudimo celovit pristop k kvalitetnim rešitvam za celoten objekt in zagotavljamo ugodne bivalne pogojeterenergi-jsko učinkovito gradnjo.
V podjetju URSA si z gotovostjo upamo trditi, da smo skozi leta bistveno doprinesli k dvigovanju zavesti o pomembnosti zadostnetoplotne zaščite ovoja stavb in s tem prispevali kamenček v mozaiku energijsko varčne in ekološko usmerjene gradnje, ki je v Sloveniji v zadnjem času v porastu,
Naševodiloje postati najboljši partner pri zagotavljanju visoke kvalitete bivanja, tako z vidika toplotne, kakor tudi z vidika zvočne zaščite.
Kolofon:
Pred vami je nova številka informatorja Krajevne skupnosti Mirna. Veliko prostora namenjeno priložnosti, ki nam jo je dal Državni zbor RS - da se na referendumu 8. novembra odločimo, ali se želimo izločiti iz obstoječe Občine Trebnje in ustanoviti lastno, samostojno Občino Mirna. Nismo pa izpustili tudi dogodkov, ki so se v preteklih mesecih zgodili in o katerih smo bili obveščeni.
Prispevke za naslednjo, božično-novoletno številko sprejemamo do 20 novembra. Do takrat lahko posredujete tudi božično-novoletno voščilo bralcem in bralkam.
Če želite, da so o vašem dogodku obveščeni vsi Mirnčani in Mirnčanke, potem besedilu dodajte v priponki še fotografijo v izvirni velikosti (ne prilepljeno v wordov dokument) in vse skupaj pošljite na elektronskinaslovks.mirna@siol.net. Fotografijo tudi poimenujte tako, da ne bo dvomov h kateremu besedilu naj jo dodamo. Hvala.
Sicer pa je - kot radi ponavljamo - naš Krajan v prvi vrsti INFORMATOR, sploh zdaj, ko izhaja le trikrat letno. V uredništvu si zato pridružujemo pravico do neobjave nenaročenih prispevkov in do krajšanja nenaročenih prispevkovzaradi prostorskih omejitev. (Vaše besedilo s fotografijo bo bolj verjetno v celoti objavljeno, če boste v njem že sami napisali najbolj osnovne odgovore: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, celo ZAKAJ do dolžine 1500 znakov). V Krajanu pravtako ni prostora za nepodpisane (četudi polliterarne) prispevke.
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna; Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; Glavna urednica: Petra Krnc; Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o..
Mirna, Naklada: 1200 izvodov; Glasilo izhaja po potrebi
		
f		NAŠI RAJNI		J
Anton Hostnik	Karolina Pirc
Ana Gracar	Jožef Ažnoh
Stanislav Višček	Amalija Zakrajšek
Danijel Kranjc
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
4. redna seja Sveta KS Mirna je bila 21. 05. 2009
DNEVNI RED:
1.	Potrditev zapisnika 3. seje;
2.	Planirana dela v letu 2009;
3.	Izbor ponudb za dela na komunalnem področju;
4.	Priznanja KS Mirna;
5.	Praznovanje krajevnega praznika;
6.	Prispele prošnje;
Ktč.l:
Člani sveta smo brez pripomb potrdili dnevni red.
Pregledali smo zapisnik 3. seje in ga sprejeli z devet glasovi ZA.
K tč. 2:
Najprej bomo poravnali zaostale finančne obveznosti za odmero zemljišča za oba pločnika, varno pot in električno napeljavo ob njih.
Naročili smo asfaltiranje obeh pločnikov ter dvorišča pri stavbi KS.
Planiramo popravilo cestišča mimo Preventa, preplastitev dela krožišča na Rojah I in popravilo jam pred odcepom ceste na Roje I.
Ob sodelovanju gradbenega odbora in soudeležbi krajanov bomo preplastili del ceste vGorenjivasi.
Planiramo postavitev hidrantov na Gomili in Brezovici (tu je vprašljiv zadosten pritok vode), O smotrnosti postavitve se bo pozanimal T. Starič.
Pridobiti moramo vso potrebnodokumentacijo za gradnjo večnamenskega doma ter širitev pokopališča.
Opravljen je popis odjemnih mest javne razsvetljave. Potrebno je zamenjati nekaj senzorjev za vklop luči. Do leta 2012 pa moramo skladno z uredbo o JR za polovico zmanjšati porabo električne energije. To pomeni, da bo treba zamenjati najmanj 50 luči.
Ktč.3:
Na predlog komisije za komunalno in cestno infrastrukturo smo člani sveta izbrali naslednje izvajalce del:
Za redno vzdrževanje javne razsvetljave, investicijsko vzdrževanje in novoletno okrasitev je izbran Elektromehanika Branko Gregorič s,p., Zabrdje 26, Mirna.
Za izvajalce del na cestnem področju smo potrdili:
GM Kuselj - Gradbena mehanizacija Anica Kuselj s. p. Draga pri Šentrupertu - za dovoz peska.
GPM Božo Kos s. p. Škarpa 10, Mokronog je najugodnejši ponudnik. Z njim bomo sklenili pogodbo za vsa cestna in komunalna dela.
GM, prevozi in gostinstvo Roman Muhvič s. p. - z njim bomo sklenili rezervno pogodbo za primer nujnih ali obsežnih vzdrževalnih del.
Svet KS je z devet glasovi ZA potrdil podane predloge.
Ktč.4:
Priznanje KS dobijo: OŠ Mirna, Že PZ Zimzelen in Anton Kotar.
Za občinsko priznanje pa smo predlagali Antona Stariča.
Podane predlogeje svet potrdilzdevetglasovi ZA.
Ktč.5:
21. b,- OŠ Mavrični planet,
2.6. - Predstavitev IV knjige Grad Mirna in razstava izdelkov članic DU.
4.6.	- ŠahovskiturnirvOŠ,
5.6.	- Svečana akademija v domu Partizan,
7.6.	- Ribiškotekmovanje za pokal Speča Lepotica
K tč. 6:
Prošnji PGD Beli Grič se ne ugodi, ker KS Mirna v skladu s sprejetim sklepom sofinancira le društva, ki delujejo v naši KS.
Prošnji stanovalcev bloka Glavna cesta 9 žal ne moremo ugoditi. KS Mirna pri obnovi fasad na hišah v strogem centru (ob Glavni cesti) pomaga pri nabavi barve le če gre za objekte, ki predstavljajo del kulturne dediščine kraja.
Obvestili bomo odgovorne na občini, naj dokončajo asfaltiranje ceste v Glinku.
Za sanacijo križišča cest pod Debencem (odvodnjavanje) odobrimo potreben material, delo pa bodo opravili vaščani sami.
Svet je navedene sklepe potrdil z devet glasovi ZA.
5. redna seja Sveta KS Mirna je bila 30.06. 2009
DNEVNI RED:
1.	Pregled realizacijesklepov4.seje;
2.	Ponudba CGP - modernizacija cestne infrastrukture;
3.	Predlog za dodelitev pomoči društvom;
4.	Pogodbe Partizan - sklep o neplačevanju;
5.	Prošnje, informacije (svečomat, hidranti, nakup zemljišča...);
Ktč.l:
Po pregledu zapisnika smo ugotovili, da so bili sklepi 4. seje realizirani, napeljan ni bil ie gramoz za posutje poti na Debencu, za katerega je prosila Barbara Ribič,
Ktč.2:
Sklepi:
Glede na razpoložljiva sredstva bomo sanirali glavno cesto mimo Preventa in preplastili križišče na Rojah I. Vsodelovanjuzgradbenim odborom in ob finančni soudeležbi krajanov bomo preplastili del ceste v Gorenji vasi in Sotli (odcep ceste, ki vodi k hišam Marn, Zupet, Pravne). Višina soudeležbe znaša do 15% celotne investicije, odvisno od cene del in števila krajanov. Opravili bomo najnujnejša popravila na javnih poteh.
Ktč.3:
Sklepa:
Svet je potrdil predlog komisije za razdelitev planiranih sredstev za delovanje društev, organizacij in ustanov v KS Mirna za leto 2009.
Ktč.4:
Sklep:
Društva, ki so najemniki prostorov vdomu Partizan, so oproščena najemnine. Plačevala bodo lefiksnestroške (elektrike, ogrevanja, vode...) po dejanski porabi.
Ktč.5:
Sklepi:
KS Mirna dovoljuje podjetju Lusca d, o. o. postavitev svečomata pri mrliški vežici sv, Helena.
Za postavitev kontejnerjev ob pokopališču potrebuje KS 60 m/2 zemljišča. Ker pa je ob
pokopališču naprodaj večja parcela, bomo zaprosili občino Trebnje, da jo odkupi, saj bi s tem dolgoročno rešili prostorsko stisko na našem pokopališču.
Vanjo Jakopin obvestimo, da bomo popravilo ovinka pred njihovo hišo izvajali skladno s predlogom CGP Novo mesto, ko bodo na razpolago potrebna sredstva.
Na Sevnici bomo v sodelovanju z njihovim PGD postavili nadstrešnico avtobusnega postajališča. Izvajalca bomo izbrali, ko bo znana velikost postavitvenega prostora.
Staršem otrok, ki želijo vaditi glasbila v domu Partizan, bomo sporočili, da lahko mladoletni otroci vadijo tu le ob prisotnosti staršev. Dom Partizan ni vsakodnevno ogrevan. Plačevati bi bilo treba stroške porabljene električne energije in ogrevanja.
Za postavitev ograje okrog doma Partizan, ureditev njegove okolice,sanacijozunanjega stopnišča, vrat... smo izmed treh ponudnikov izbrali najugodnejšega izvajalca - to je KAMPE-R02d.o.o.
KORK bo dobil v Partizanu pisarno, ko bo izdelan plan prostorov, ki jih najemajo društva,
Za košnjo ob javnih poteh v KS Mirna sklenemo pogodbo z GPM Božom Kosom.
Potrebo po odvodnjavanju na parcelah A. Logarja in M. Reparja bo preučila Komisija za komunalno infrastrukturo.
Posameznike, za katere smo dobili podatke, da so neupravičeno prejeli povračila iz sredstev telefonije, pozovemo k vračilu le-teh.
Vse sklepe 5. redne seje so člani sveta KS sprejeli z osmimi glasovi ZA!
Krajani zaskrbljeni za Tončka
KS Mirna je na pobudo krajanov pri ustreznih službah iskala odgovore, kako bi lahko pomagali "našemu" Tončku. S Centra za socialno delo Trebnje so odgovorili takole:
REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno tlelo Trebnje
Golicv trg 11, S2I0 Trebnje » 07 3481 570. F«.: 07 3481 580 e-mall: gpeid.treb@gov.ji
& 5 ■ 2009 »f>. ■ ^ *
Številka: 1224-501/2009 Datum: 03.08.2009
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA Glavna cesta 28 8233 Mirna
ZADEVA: Križman Anion. Podlog 18, 8233 Mirna - sporočilo
Na dopis, ki smo ga prejeli v zvezi z občanom Križman Antonom dne 16.07.2009 vam sporočamo sledeče:
Predstavniki Centra za socialno delo smo Križman Antona obiskali na terenu. V času obiska je bil na avtobusni postaji Mirna, kjer sc tudi sicer veliko zadržuje. Tokrat je z nami govoril, in je izrazil svoje želje in potrebe.
Seznanili smo ga s skrbjo krajanov, ko ga opažajo, da več počiva kot je včasih, ter da ima na zatilju bulo, zaradi česar bi moral k zdravniku. Na to je razbuijen odgovoril, da ne gre k zdravniku, ter da sc ne da »rezati«. Želi le, da se ga pusti pri miru, saj nikomur ničesar noče. Pojasnili smo mu. da je naš namen ga zaščititi, ter mu pomagati, da bi živel človeku primemo življenje. Na to je odgovoril naj odidemo, da ničesar nc potrebuje.
Govorili smo tudi s trgovcem Kramar Francem, ki s Križman Antonom vsakodnevno kontaktira. Povedal je, da je da je Antonu že predlagal, da bi obiskal zdravnika zaradi bule na zatilju, vendar o tem noče niti slišati. Po njegovemu mnenju ima zamašeno lojnico.
Nadalje je pojasnil, daje z ostalimi življenjsko pomembnimi stvarmi je preskrbljen.
V primem kakršnekoli spremembe bomo tudi v prihodnje v kontaktu in v primem bistvene spremembe bo zanj poskrbljeno.
Lepo pozdravljeni.
Univ.dipl.soc.dcI. Andreja Erazem
Direktor;
Na obisku pri županu...
Kar nekako smo se navadili, da v vsaki številki Krajana z županom preveriva, kako je v naši Krajevni skupnosti Mirna novega in kaj prinašajo prihodnji meseci.
Običajno sva se pogovarjala o novem naselju Roje IV, kjer naj bi zrasle enodružinske hiše, a zemljišča še niso pripravljena na prodajo. Prav tako ni nič novega med bloki na Sokolski ulici, Preventom in zdravstveno postajo, kjer naj bi zrasli novi t. im. vila bloki.
Tudi pod Redovnico ima danes Presad poslovne prostore in proizvodnjo, napovedana gradnja industrijsko-poslovne cone pa je obstala, Drevesa, grmovje in travnik skrbijo za boljši zrak na Mirni, obljubljenih novih delovnih mest še ni.
Krajani in krajanke Mirne upamo tudi na širitev pokopališča.
investicijo vodi Komunala Trebnje, kjer so povedali, da je podjetje lani s KS Mirna sklenilo pogodbo za izvedbo aktivnosti, vezanih na širitev pokopališča pri Sv. Heleni na območju
obstoječega pokopališča. Kot je pojasnildirektormag.Štefan Velečič, so preko javnega razpisa izbrali izdelovalca projektnih rešitev - idejnih zasnov in projekta za izvedbo oz. širitev pokopališča. »Nalogo je izdelalo podjetje GPI d.o.o. iz Novega mesta v sodelovanju s podjetjem Bruto-krajinski arhitekti iz LJ, predvideva pa širitev obstoječega pokopališča in pridobitev 48 dodatnih mest za klasičen pokop ter 49-ih za žarni pokop. Načrtovana investicijska vrednost znaša 171,000 evrov. To rešitev je imela KS vobravnavi in na tej točki se je sodelovanje začasno ustavilo. Za dokončanje projekta je namreč treba pridobiti tehnično dokumentacijo na nivoju projekta za gradbeno dovoljenje, a žai KS Mirna letos nima sredstev za naročilo te dokumentacije. Aktivnosti naj bi se tako nadaljevale v letu 2010,« je še pojasnil direktor Komunale Trebnje.
Da je obstala sanacija občinskih cest, čutimo vsi. Poseben problem je cesta v Sotli od Jerovška do mostu pri Gr-dinovih. Približno 200 metrov ceste bi nujno potrebovalo asfaltno prevleko. Januarja letos je bil med občino, krajevno skupnostjo in
GM Kuselj sklenjen sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije odseka te ceste. Geodetska izmera oziroma odmera zemljišč, potrebnih za razširitev ceste, pa je bila narejena maja. Zdaj izmere s terena na nadaljnje postopke čakajo na geodetski upravi,
Kako bo v naravi dokončno realiziran v začetku leta podpisani sporazum, sem med drugim želela vprašati župana, ki pa je bil v zadnjih tednih prezaposlen, da bi našel čas za najin »tradicionalni« pogovor.
P. K.
Skupna čistilna naprava
Trebanjski, šentrupertski in občinski svetniki iz občine Mokronog-Trebelno so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za skupno čistilno napravo Mirnske doline.
Kot je povedal šentrupertski župan Rupert Gole (občina Šentrupert vodi aktivnosti za pripravo dokumentacije), gre za skupno investicijo občin Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, CČN pa naj bi »poskrbela za čiščenje odpadnih vod v vseh treh večjih naseljih -Šentrupertu, Mirni in Mokronogu -ter ostalih naselij, ki ležijo v nižinskem delu, Skupna kapaciteta čistilne naprave je 10 tisoč enot, projekt pa je vreden okrog 15 milijonov evrov, kar pa je zadosti velik projekt, da lahko kandidiramo za pridobitev kohezijskih sredstev in to je tudi naš cilj.« Župan je še dodal, da naj bi vlogo za pridobitev sredstev oddali prihodnje leto, že sedaj pa pripravljajo vse potrebno, da bi ob ugodno rešeni vlogi, lahko čim prej začeli z deli.
Če 60-do 80-odstotnega deleža iz kohezijskih skladov ne bo, je pod vprašajem celotna investicija, saj občine po besedah šentrupertskega župana same nimajo dovolj sredstev, Če bi vse potekalo brez zapletov, bi bila nova čistilna naprava zgrajena do leta 2015.
Po besedah župana Občine Mokronog-Trebelno Antona Mavra je naložba v skupen projekt, s katerim bi lahko kandidirali za evropska sredstva, boljša odločitev kot gradnja manjših čistilnih naprav, ki bi jih občina morala plačati sama.
Pobudo za CČN Mirnske doline so podprli tudi v vodstvu naše KS, saj se zavedajo, da je čiščenje odpadnih voda treba čim prej in čim bolj celovito urediti.
P. Krnc
DROBNE
Cesta v Sotli, natančneje njen makadamski del, povzroča slabo voljo tamkajšnjih prebivalcev, Into upravičeno, kajti prah, ki ga dvigajo tovorna vozila za prevoz peska na gradbišče avtoceste zaradi neprilagojene hitrosti, je pobelil polja, nabira se na fasadah hiš in v bližnjih domovih. Krajani grozijo z zaporo. Zato smo pozvali SCT, naj opozori svoje voznike, ki, bodi potoženo, divjajo tudi skozi naselje Mirna.
Zgodba otem, zakajta del ceste vSotliostaja brez asfalta, je predolga za naše kratke novičke, Glavni krivec so lastniki zemljišč ob njej, ki prepovedujejo gradbene posege ali pa postavljajo nemogoče zahteve. Demokracija je prinesla tudi neprijetnosti.
Most v Podlogu, ki smo ga šele dobro sanirali, je šel nekomu tako na živce, zdaj ko je spet cel in prebarvan, da je iz ograje populil vse plastične pokrovčke, ki preprečujejo vodi vstop vcevi in preprečujejo rjavenje. Morda pa mu je bila bolj všeč polomljena in zarjavela ograja. Podobne šale so si neznanci privoščili tudi na leseni brvi ob mirnskem mostu, le da je šlo tam bolj zares, saj bi lahko zaradi manjkajočih delov ograje kak pešec padel v Mirno.
Na srečo je naš vzdrževalec še pravočasno ukrepal.
Čudne zabave si ob vikendih izmišljajo nekateri ponočnjaki. Pogosta tarča je stavba KS, saj je stopnišče ravno prav zakrito radovednim očem. Za njimi ostajajo razbite steklenice in kozarci, cigaretni ogorki, ugasnjeni na tapisonu in še kaka nespodobna sled.
Verjetno gre za žejne posameznike, ki nadaljujejo zabavo, ko jih pomečejo iz bližnjih lokalov.
Policijo smo že prosili za sodelovanje.
Otroško igrišče na Rojah je bilo v močnoslabemstanjuzatosmobiliveseli pobude skupine mladih, da bodo prebarvali igrala in poskrbeli za popravila,
Združili smo moči in toplo upamo, da bo igrišče kmalu spet privlačno in varno za otroke.
Veseli nas, da so se del spomnili mladi in da se je to zgodilo na Mirni, saj sicer o prostovoljnem delu za skupnost slišimo le še iz naših vasi.
Ob prazniku KS Mirna
Tudi letos je Krajevna skupnost Mirna obeležila svoj praznik. V petek, 5. junija, je bilo slovesno v domu Partizan na Mirni.
Večerje bil prepletglasbe in besede - za scenarij je poskrbel Stane Peček, ki je v goste povabil Marjana Urbanijo in Matijo Cerarja, ki sta večeru dala poseben čar.
V imenu šole je krajevni skupnosti ob prazniku, ki je minil v znamenju želje, da bi Mirna postala samostojna občina, voščila Anamarija Brajer.
Predsednica sveta KS Mirna Bariča Kraljevski in predsednik komisije za kulturo Niko Borštnar sta podelila priznanja - Osnovni šoli Mirna, Antonu Kotarju in Ženskemu pevskemu zboru Zimzelen.
Anton KOTAR.
Tone Kotar se je takoj po upokojitvi aktivno vključil v Društvo upokojencev Mirna, kjer že drugi mandat opravlja delo v upravnem odboru kot podpredsednik. Hkrati je vodja kulturne komisije, član in predsednik Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Mirna. Dela v Pokrajinski zvezi Društva upokojencev za Dolenjsko in Belo krajino in v kulturni komisiji Zveze Društev upokojencev Slovenije. Po njegovi zaslugi se mladi na Osnovni šoli Mirna navdušeno ukvarjajo s šahom in udeležujejo številnih tekmovanj. Je pobudnik pohodov na Debenec, ki se odvijajo v času prvega krajca in poskrbijo za veselo vzdušje med pohodniki Društva upokojencev in tudi ostalih.
Je izrednosposoben organizator prireditevza Mirnozljubezni-. jo, ki medgeneracijsko povežejo številne nastopajoče. Predvsem njegova zasluga je, da mešani pevski zbor, ki se razdeli še v moškega in ženskega, dramska sekcija in literarna sekcija Vezi toliko nastopajo doma in v tujini, saj zna vedno pridobiti tudi potrebna finančna sredstva.
Tone Kotarje prisoten na vseh področjih delovanja Društva upokojencev Mirna in tako tudi zaslužen za kultu rnedogodkevkrajazato mu Krajevna skupnostMirna v zahvalo in kot spodbudo za nadaljnje delo podeljuje priznanje Krajevne skupnosti Mirna za leto 2009.
Osnovna šola MIRNA.
Utrip kraja in skupnosti uravnava srce in tako prav lahko poimenujemo našo šolo, ki s svojo razvejano vzgojno izobraževalno dejavnostjo usmerja v življenje naše najmlajše.
Posveča se malčkom v predšolski vzgoji. Pet oddelkov je prepoznavnih ne le vkraju ampak vslovenskem merilu, saj se tako kot oddelki osnovne šole preko različnih projektov vključujejo v celoten proces izobraževanja. Tudi učenci oddelkov s prilagojenim programom s svojim marljivim delom pripomorejo k prepoznavnosti kraja. Visoki rezultati na različnihtekmovanjih, kijih dosegajo učenci Osnovne šole Mirna na različnih področjih na državnem nivoju, kažejo na njihovo splošno razgledanost in znanje, ki ga lahko nudi le dobra šola.
Osnovan šola Mirna se vključuje v življenje kraja s svojo odprtostjo za delovanje društev, s sodelovanjem pri izvedbi prireditev ob pomembnih praznikih, s pomočjo ob posameznih akcijah. S svojimi prispevki pridno pomagajo soustvarjati informator Krajan. Njihova urejena igrišča in telovadnica so odprta za rekreacijo vseh krajanov in razvoj športnih dejavnosti.
Pri svojem delu skrbijo za medgeneracijsko povezovanje, saj so mentorji številnih interesnih dejavnosti tudi upokojenci, srednješolci in študentje.
Urejena in prijazna šola nam je lahko v ponos, In za vse opravljeno delo prejme Osnovna šola Mirna priznanje Krajevne skupnosti Mirna za leto 2009.
Ženski pevski zbor ZIMZELEN.
Koje ljubiteljska kultura s stoletnotradicijo in raznovrstnimi panogami na Mirni začela izgubljati svoj zagon in je v letu 1992 pošla sapa mešanemu pevskemu zboru, zadnji organizirani skupini v kulturnem društvu Svoboda, se preostanek pevk in zborovodja s tem nista hotela sprijazniti.
Organizirali so se v ženski pevski zbor, kije privabil še nekaj pevk in spet ozelenel: najprej kot Ženski zbor Kulturno-umetniškega društva Svoboda Mirna, 16. marca 2006 pa se je preimenoval v Zimzelen, seveda kot sekcija Kulturno-umetniškega društva Svoboda Mirna.
Vsedemnajstihletihje zbor nenehno razvijal izrazno moč, kakovostno rasel in z izbranimi programi dvigoval raven razgledanosti. Dokazoval se je in se še vedno dokazuje na območnih in regijskih revijah, na tekmovalnih Sozvočenjih in drugih tekmovanjih. Nepozabno je srebrno odličje na mednarodnem tekmovanju v Pragi. Zbor je na povabilo večkrat nastopil s samostojnimi stilnimi koncerti na Štrekljevih večerih na Primorskem. Sodeluje tudi zdrugimi glasbenimi skupinami, na primerz instrumentalno skupino Tihožitje iz Metlike, ansamblom ustnih harmonik Kosci iz Mengša, v navezi z moškim zborom izMokronoga pa je nastalo nekaj odmevnih spevoiger, s katerimi sta zbora gostovala po Sloveniji in ponesla ime Mirne celo vSplit.Zborje tudi reden udeleženec Tabora slovenskih zborovvšentvidu.
Za lepo pesem, s katero je zbor proslavil ime naše Mirne, mu Svet Krajevne skupnosti Mirna podeljuje priznanje KS Mirna za leto 2009.
Vsako leto KS Mirna pripravi kulturni program, na katerem se med drugim zahvali vsem tistim, ki pomagajo dvigniti kakovost življenja v naši KS. Vse prevečkrat pa se zgodi, da je v dvorani več praznih kot polnih stolov.
Obupati ne gre. Zato vabljeni, da se nam prihodnje leto pridružite tudi vi!
P. Krnc
IZ KS V OBČINO ...
Na poti do Občine Mirna
Februarja je svet Krajevne skupnosti Mirna sprejel sklep, da se v skladu s 15. členom Zakona o lokalni samoupravi začnejo ustrezni postopki za izločitev KS Mirna iz Občine Trebnje in ustanovitev lastne občine ter pri ključnih projektih (čistilna naprava, vodovod, športna dvorana, kulturni center...) povezovanje s sosednjima občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno.
Aprila so štirje poslanci vladajoče koalicije (Anton Anderlič - LDS, Renata Brunskole - SD, Franci Kek - Zares, mag. Franc Žnidaršič - DeSUS) v državni zbor vložili predlog, da se na območju KS Mirna razpiše referendum za izločitev KS Mirna iz Občine Trebnje in ustanovitev nove občine; če bi se večina volivcevopredelila za ustanovitev občine, pa tudi ustanovitev nove občine.
Julijaje parlamentarni odborza lokalno samoupravo in regionalni razvoj dal zeleno luč osnutku odloka o izvedbi referenduma v KS Mirna, na kaferem bi Mirnčani odločali o spremembah meje obstoječe in ustanovitvi nove občine.
25. septembra je Državni zbor odločal o osnutku odloka in ga potrdil, Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS 1. oktobra. 8. novembra bomo o ustanovitvi Občine Mirna krajani in krajanke KS Mirna odločali na referendumu.
Vlada sicer ni naklonjena ustanovitvi novih občin, a Zakon o lokalni samoupravi omogoča ustanavljanje občin, če so izpolnjeni v njem navedeni pogoji in če se tako odločijo prebivalci na referendumu. Mirna izpolnjuje pogoje, ki jih za vzpostavitev nove občine navaja Zakon o
lokalni samoupravi (geografski temelji in aktivnost prebivalstva, zgodovinskitemelji ter kulturna dediščina, gospodarski temelji s turistično ponudbo), zato je odločitev o tem, ali bomo o naših investicijah in razvoju kraja z okolico odločali sami, v vaših rokah.
To je naša ZADNJA PRILOŽNOST, da postanemo SAMOSTOJNAOBČINA. Poslanke in poslanci so namreč na 9. redni seji med drugim sprejeli tudi spremembe Zakona o lokalni samoupravi. Po novem je eden od pogojev za ustanovitev nove občine več kot 5000 prebivalcev. Zakon izjem -med katere trenutno spada tudi naša KS Mirna - po novem ne pozna več.
V nedeljo, 8. novembra 2009, bo prihodnost KS Mirna v rokah krajanov in krajank KS Mirna. Takrat se bomo odpravili na volišča in se odločali o tem, ali se želimo izločiti iz sedanje Občine Trebnje in postati samostojna Občina Mirna.
In kako na idejo o Občini Mirna gledajo tisti, ki so v zadnjih mandatih vodili KS Mirna?
Pavel JARC, predsednik sveta KS Mirna 1996-1998: »Ustanovitev samostojne občine je nujno potrebna. Mislim, da je za to skrajni čas, saj si v obstoječi občini kaj veliko ne moremo obetati. Čas je, da se osamosvojimo in začnemo razmišljati o tem, kaj je za nas pomembno. So seveda tudi težave; ne vem, ali bo nova občina zmogla sofinancirati recimo izgradnjo vodovoda za Praprotnico in Staro Goro, a Mirnčani se bomo soočili tudi s tem. Že ko sem bil predsednik KS Mirna seje pojavljala želja po samostojni občini, a kot občinski
delavec nisem mogel vleči stran. Vedel sem, kaj si želimo in kako bi lahko do tega prišli, a še danes je veliko stvari, ki so nujno potrebne in niso realizirane. Če bomo samostojni, bomo reševali in delali tisto, za kar se bomo sami odločili.«
Janez BRAČKO, predsednik sveta KS Mirna 1998-2002: »Zelo z navdušenjem sem sprejel idejo o novi občini, ki je sicer živela že med mojim mandatom. Že takrat je bilo nekaj skupnih sestankovz vodstvom takratnih krajevnih skupnosti Šentrupert in Mokronog, a smo se Mirnčani odločili drugače. Med mojim mandatom smo vse delali predvsem s krajevnim samoprispevkom, nekaj malega je dala občina. Zdaj vem, data ni bilo pošteno in da bi se moral samoprispevek oplemeniti. Tudi sredstev, s katerimi bi morala krajevna skupnost razpolagati, od občine ni. Krajevne skupnosti so danes zelo prikrajšane: projekti so se začeli, treba jih bo plačati, a sredstev ni. V samostojni občini bi bilo to lahko drugače.«
Dušan SKERBIŠ, predsednik sveta KS Mirna 2002-2006: »V mojem mandatu smo imeli kar nekaj skupnih sestankov na to temo. Žal smo se tik pred zdajci Mirnčani odločili drugače, saj smo verjeli obljubam Občine Trebnje, da se nam obetajo boljši časi. Občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno sta pokazali, da se lahko v Mirnski dolini naredi nekaj več. Podpiram idejo o ustanovitvi nove Občine Mirna, ki bi za svoje delovanje lahko uredila skupne službe s sosednjima občinama, prav tako si želimo sodelovanja pri reševanju problema čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo, cestne infrastrukture... S skupnimi projekti bi lahko kandidirali za evropska sredstva in uresničili tudi tisto, kar se morda zdi neuresničljivo. S tem pa bi se izboljšala tudi kakovost življenja krajanov naše krajevne skupnosti.«
Bariča KRALJEVSKI, predsednica sveta KS Mirna 2006-2010: »Sodelovanje z Občino Trebnje je med mojim mandatom korektno. A obljube o napredku in razvoju Mirne so ostale neizpolnjene. Res smo dobili cestno-železniški prehod, ni pa možnosti za individualno gradnjo na Mirni, ni niti še prvega kraka obvoznice, ki bi zelo razbremenila promet skozi stari del kraja. In kar je najvažnejše: industrijsko-poslovna cona Pod Redovnico, ki bi krajevni skupnosti prinesla nova delovna mesta, ni zaživela, Obstala je sanacija občinskih cest, npr. na Ornik in Debenec, zaskrbljujoča je tudi vodooskrba v Praprotnici in Stari gori. Verjamem, da bi samostojna Občina Mirna prinesla tudi napredek na tem področju.«
Kot referendumsko območje se določi del občine Trebnje, ki naj bi se izločil iz občine Trebnje v novo občino Mirna in obsega naslednja območja naselij BREZOVICA PRI MIRNI, CIRNIK, DEBENEC, GLINEK, GOMILA, GORENJA VAS PRI MIRNI, MIGOLICA, MIGOLSKA GORA, MIRNA, PRAPROTNICA, RAVNE, SAJENICE, SELO PRI MIRNI, SELSKA GORA, STAN, STARA GORA, SEVNICA, ŠKRJANCE, TRBINC, VOLČJE NJIVE, ZABRDJE, ZAGORICA.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
»Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Trebnje v novo občino z imenom Mirna in sedežem na Mirni?«
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PRC^TI.
Takole pa je Krajevna skupnost Mirna svoji razmišljanji posredovala javnosti julija po zeleni luči na odboru in septembra po glasovanju v državnem zboru. Glasovanje je bilo precej tesno: za razpis referenduma je glasovalo 39, proti pa 33 takrat prisotnih poslancev in poslank.
Mirnčani vztrajajo
Ljubljana, Mirna, 7. julij 2009-Odborza lokalno samoupravo in regionalni razvoj je danes popoldne po dolgi in burni razpravi dal zeleno luč osnutku odloka o izvedbi referenduma v Krajevni skupnosti Mirna, na katerem bi se tamkajšnji prebivalci odločali o spremembah meje obstoječe in ustanovitvi nove občine. Občine Mirna. Osnutek odloka bo državni zbor potrjeval na septembrski seji.
Današnja razprava je bila vroča, a večina se je strinjala, da ob izpolnjevanju z Zakonom o lokalni samoupravi določenih pogojev, ni razloga, da se postopki za ustanovitev nove občine ne bi nadaljevali. V razpravi so predvsem izpostavili dobro pripravljen predlog za ustanovitev Občine Mirna, ki jetehtnico nagnil na stran pobudnikov nove občine. Kot posebno svetel primer pa so člani odbora navedli tudi željo za prihodnje povezovanje občin v Mirnski dolini, ki bi sčasoma sledilo ustanovitvi Občine Mirna.
Osnutek odloka o spremembah območja občine oziroma ustanovitve nove občine, ki gaje danes potrdil odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, mora zdaj potrditi še državni zbor, kar naj bi se zgodilo med 20. in 30. septembrom letos. Če bo šlo vse po načrtu, naj bi bil referendum v Krajevni skupnosti Mirna med 20. decembrom 2009 in 4, januarjem 2010, Po izvedenem referendumu mora državni zbor narediti tako imenovani ugotovitveni sklep o izidu referenduma in 26. februarja 2010 naj bi bile sprejete spremembe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s čimer bi - ob uspehu na referendumu - Krajevna skupnost Mirna postala Občina Mirna.
Kotje povedal koordinatoroperativnega in strokovnega odbora za ustanovitev nove občine Dušan Skerbiš, na Mirni pričakujejo, da bodo aktivnosti tekle skladno z zakonodajo. Dodal je, da bosta oba odbora do septembra pripravila smernice razvoja nove občine, ki bodo predstavljene krajanom na zborih krajanov. »Pričakujemo konstruktivno sodelovanje krajanov pri sooblikovanju razvoja nove občine. Treba pa bo določiti prioritete - ena je gotovo prostorski načrt, v katerem bi svoj prostor poleg individualne gradnje dobila tudi industrijsko-poslovna cona. Urediti je treba vodooskrbo in realizirati dolgo načrtovano obvoznico,« je še povedal Skerbiš.
Spomnimo: vlada je prejšnji teden rekla NE ustanovitvi nove
občine, danes je o tem razpravljal pristojni parlamentarni odbor. Kotje znano, trenutno zakon omogoča ustanavljanje občin, če so izpolnjeni pogoji po Zakonu o lokalni samoupravi in če se tako odločijo prebivalci na referendumu.
Predlog za ustanovitev nove občine so aprila vložili poslanci štirih strank vladajoče koalicije Anton Anderlič (LDS), Renata Brunskole (SD), Franci Kek (Zares) in mag. Franc Žnidaršič (DeSUS), kar daje Mirnčanom dodatno upanje za uspeh na septembrski seji.
Referendum BO!
MIRNA, LJUBLJANA, 25. september 2009 - Poslanke in poslanci so podprli predlog odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij, med drugim Občine Mirna.
Državni zbor Republike Slovenije je na 9. redni seji pred nekaj minutami glasoval tudi o predlogu odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij. Poslanke in poslanci so med drugim odločali o tem, ali se bodo krajani in krajanke Krajevne skupnosti Mirna na referendumu odločali o tem, ali se želijo izločiti iz Občine Trebnje in ustanoviti svojo Občino Mirna. Predlog so podprli.
KS Mirna izpolnjuje pogoje za samostojno občino, kijih določa Zakon o lokalni samoupravi (kar je na svoji julijski seji ugotovila tudi vlada, ki sicer ustanavljanju novih občin nasprotuje), predlog za referendum pa je podprl že odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. V vodstvu KS Mirna so zadovoljni z odločitvijo državnega zbora. Tako predsednica sveta KS Mirna Bariča Kraljevski kot koordinator neodvisnega strokovnega in operativnega odbora za ustanovitev nove občine Dušan Skerbiš poudarjata, da je zdaj morebitna Občina Mirna v rokah krajanov in krajank, ki bodo otem odločali na referendumu.
Današnja odločitev bo uradna 1. oktobra, potem bo o njej razpravljal svet KS Mirna, sledile pa bodo aktivnosti za pripravo referenduma. Med drugim se bodo zvrstili zbori krajanov, na katerih bo predstavljen Predlog za ustanovitev nove občine - Občine Mirna, prav tako želje in vizije krajanov.
Zbori krajanov in krajank KS Mirna pred referendumom o ustanovitvi Občine Mirna:
				
PETEK	16. oktober 2009	19.00	hiša Staneta Dima	Praprotnica, Stara Gora, Zabrdje
SOBOTA	17. oktober 2009	18.00	gasilski dom na Selu	Migolica, Migolska Gora, Sojenice, Selo
SOBOTA	17. oktober 2009	19.30	zidanica Martina Novaka	Cirnik, Selška Gora, Ravne, del Zagorice
NEDELJA	18. oktober 2009	09.00	zidanica Boža Sladiča	Debenec, Stan
PONEDELJEK	19. oktober 2009	19.00	dom Partizan	Mirna
TOREK	20. oktober 2009	19.00	dom Partizan	Mirna
SREDA	21. oktober 2009	19.00	dom Partizan	Mirna
PETEK	23. oktober 2009	19.00	gasilski dom na Sevnici	Gorenja vas, Sevnica, Škrjance, Zagorica
PETEK	23. oktober 2009	20.30	gasilski dom v Volčjih Njivah	Glinek, Volčje Njive
SOBOTA	24. oktober 2009	19.00	gasilski dom na Sevnici	Brezovica, Gomila
Razpored naselij je okviren. Vsi krajani in krajanke ste vabljeni, da se udeležite enega od napovedanih zborov krajanov in krajank. Tako boste tudi Vi aktivno sodelovali pri boljšem jutri. Ključna pa bo seveda Vaša odločitev 8. novembra.
OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA
NEKAJ UTRINKOV Z LETOVANJA V CŠOD DOM LIPA V ČRMOŠNJICAH
Otroci iz vrtca Deteljica na Mirni iz skupin pikapolonice, zajčki in metulji, smo odšli na tridnevno letovanje, 6., 7. in 8. maja v Črmošnjice. Preživeli smo zanimive, razburljive in nepozabnetrenutke, Vdomu smo spoznavali pastirske igre in glasbila. Premagovali smo naravne ovire ob Divjem potoku ter iskali Zlatolasko in troglavega zmaja. Navdušeni smo bili ob stiku z domačimi živalmi doma Lipa. Utrjevali smo veščine plezanja in prevozili poligon s skiroji. Postali smo gozdna bitja, ki so se zvečer spremenila v prince in princese na družabnem večeru s pesmijo in plesom,
Zadnji dan smo ob pomoči Toneta izdelali mlinčke in se pomerili v lokostrelstvu.
Bilo nam je res lepo, saj namspomini kar nehote uhajajo včrmošnjice, tako k dejavnostim kottudi k prijaznim osebjem doma.
Kaj ti je bilo v Črmošnjicah najbolj všeč in zakaj?
NEJC BAJC: »Najbolj mi je bilo všeč, da smo z lokom streljal, ker smo dal puščico na jeziček.«
EMA SLAK: »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo imeli ples v pižami, ker mi je zelo dober, ko smo plesal.«
EVA KAŠIČ: »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo imeli ples v pižami zato, ker smo skupaj plesali s Tejo in Tjašo.«
TIJA GAZVODA: »Najbolj mi je bilo všeč ples v pižamah zato, ker smo plesal in delal piščalke,
JURE ČUČEK: »Ko smo plesal ples v pižamah, ker smo plesal pa nč več.«
TIM SLADIČ: »Ko smo plesal ples v pižami, ko smo strelal z lokom pa nč druzga. To mi je bilo zato všeč, ker je novo.«
ENJA GUČEK CVELBAR: »Menije bilo najbolj všeč, da sem spala na pogradu, pa da smo z lokom streljal, pa da smo se vozil s skirojem in šli v gozd. K smo se tam igral veverice pa skrival orehe.«
SATJA ŠKODA:»Ko smo zmaja iskal.zato kersmo iskali vskupinah.To mi je blovšeč.«
ČAROVNIK GREGA
Našo šolo je vtorek, 1.6.2009, vdopoldanskem času obiskal Čarovnik Grega. Prišel je po zaslugi učencev in učenk 5. a razreda, Bili so med zmagovalnimi skupinami v likovnem natečaju »BRIHTNE FACE 2009« v sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami.
Izdelali so likovne izdelke z motivi sladolednih junakov Ljubljanskih mlekarn:
Lučka, Tom, Brrr, Lonček in Ježek. Tekmovanje je bilo skupinsko in temu je bila primerna tudi nagrada. To je bil nastop Čarovnika Grega za celotno šolo. Na predstavo smo povabili ' najstarejše tri skupine iz vrtca Deteljica, vse učence iz OŠPP in vse učence od 1, do 5, razreda OŠ Mirna,
Nastop je popestril predpočitniške dneve in na naše obraze narisal prešerne nasmehe. Vsi smo bili zelo razigrani, veseli in zadovoljni.
Namesto zaključka pa vsem samo še: »VESELEPOČITNICE!«
Darja Krivec, prof.
10. Mali likovni tabor
Toplojutranje sonce nasje grelo ko smo se zbirali pred šolo na Mirni. V nahrbtnikih nismo imeli zvezkov in knjig, ampak barve, čopiče, palete, zložljive stolčke, pa tudi čisto pravo slikarsko stojalo, Namesto, da bi šli k pouku, smo se s kombijem odpeljali vTrebnje. V avli CIK smo se pridružili ostalim mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem. Zbralo se nasje več kot 50 iz različnih osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Skupaj smo obiskali umetnike 42. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, ki so ustvarjali vGaleriji Trebnje. Najbolj nasje navdušil slikar iz Amerike s svojimi nenavadnimi slikami živali.
Po ogledu smo se vkrcali na avtobus, ki nas je odpeljal na Vrhtrebnje. Takoj nam je bilo jasno zakaj je naslov tabora »Slovenija, od kod lepote tvoje«, saj seje pred nami razprostiral čudovit razgled. Motivov za slikanje je bilo na pretek. Pripravili smo akrilne barve in začeli slikati na lesene plošče, ki smo jih dobili. Čeprav so štiri ure slikanja kar prehitro minile, nam je slike uspelo pravočasno končati. Po kosilu smo si ogledali predstavo Mala šala cirkusa, v kateri sta nas klovna Franci in Brigita na zabaven način poskusila naučiti žongliranja. Nasmejani in zadovoljni smo se pozno popoldne vrnili domov.
Že čez nekaj dni smo se ponovno zbrali v avli CIK, kjer so pripravili otvoritev razstave naših slik. Nastopili so glasbeniki in mažoretke, vsi sodelujoči pa smo za spomin dobili priznanja, hlebčke kruha in kuhalnice. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali pisano in raznoliko množico razstavljenih slik
Na koncu smo se pred panojem z našimi slikami prav ponosno fotografirali.
Na Malem taboru smo ustvarjali: Maj Kirm 4. r„ Nastja Stane 6. r„ Benjamin Latinovič OŠPP Smiljan Zajc OŠPP in mentorica Suzana Brate,

MEDOBČINSKO MEDŠOLSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE
Tradicionalno je že vsakoletno praznovanje praznika naše KS. V teh dneh se vrstijo različne prireditve in športna tekmovanja. Letos so se na svoj način praznovanju KS Mirna pridružili mladi šahisti občin Trebnje in Šentrupert.
V avli OŠ Mirna se je zbralo 23 mlajših in malo starejših šahistov. Tekmovanje je zanimivo, ko mlade glave zamišljeno strme v figure in jih premikajo po črno-belih poljih, Kadar jim je uspela dobra poteza, so se radi ozrli na svojega mentorja, kot da iščejo pritrditev, da je bil premik figur dober, V ekipnem tekmovanju so bili mirnski dečki drugi (17,5 točk), pravtako deklice (10,5 točk).
Na višji stopnji je bil 1. Aleš Brcar (Šentrupert), 2. Bojan Tomšič (Mirna), 3. Ema Cizelj (Mirna), na nižji stopnji pa je bil 1. Matej Brcar (Šentrupert), 2. Zala Šturm (Šentrupert), 3. Anej Cizelj (Mirna)
Posamezno so dosegli šahisti naslednje točke: Brcar Matej (71.), Brcar Aleš (6t.), Tomšič Bojan (5t.), Šturm Zala (5t.), Cizelj Anej (4,5 t.), Cizelj Ema (4,51.), Gruden Andraž (41.), Kramar Julij (41.), Arih Miha (41.), Tomšič Tomaž (41.), Tomšič Rok (3,51.), Novak Jan (3,5 t.), PodlogarTeja(3t.), Arih Nika (3t.), Močnik Gašper (31.), Bačar Luka (31.), Močnik Andraž (31.), Stovanje Nastja (31.), Breznikar Nastja (31.), Lokar Enej (31.), Bačar Rok (21.), Groznik-Vrana Matej (21.), Matoshi Redon (11.).
Arbiter je bil Andrej Brcar. Mladim šahistom so mentorji na Mirni Cveto Jakša, Anton Kotar, v Šentrupertu pa Andrej Brcar.
Ob koncu tekmovanja se je tekmovalcem pridružila predsednica sveta KS Mirna Bariča Kraljevski, nastopajočim se je zahvalila in jim za uspehe čestitala, pravtakosejezahvalila animatorjem, družba pa je po podelitvi pokalov krenila na pico v picerijo Carmen.
Želimo jim srečno in uspešno sprehajanje po šahovnici!
Pavlina Hrovat
PLAVALNI TEČAJ V TERMAH ČATEŽ
OD 15. DO 18. SEPTEMBRA 2009SMO IMELI PLAVALNI TEČAJ VTERMAH ČATEŽ.
TAM SMO UŽIVALI. UČILI SMO SE PLAVATI. TISTI, KI SO PA ŽE ZNALI, SO SE UČILI NOVE TEHNIKE PLAVANJA. SPUŠČALI SMO SE PO TOBOGANU.
VSAK JEOSVOJILPRIZNANJE: ZLATEGA, SREBRNEGA ALI BRONASTEGA
KONJIČKA. DOŽIVELI SMO VELIKO PUSTOLOVŠČIN. OGLEDALI SMO Sl INDIJANSKO VAS. V LUNA PARKU SMO SKAKALI NA TRAMPOLINU IN SE SPUŠČALI IN DVIGALI PO GUSARSKEM STOLPU. V MINI KLUBU Sl JE VSAK IZDELAL ROŽICO. VSAK VEČER SMO PLESALI IN SE ZABAVALI V MINI KLUB SHOWU. OGLEDALI SMO Sl FITNES NAPRAVE IN TELOVADILI Z NJIMI. ODŠLI SMO TUDI NA BOWLING. HRANA V HOTELU JE BILA ODLIČNA. SOBESO BILE LEPE. VŠEČ NAM JE BILO, KER JE VSAKASOBA IMELA MEHKE POSTELJE, TELEVIZOR, TELEFON IN LEPO KOPALNICO.
IMELI SMOSE LEPO IN UPAMO, DAŠE BOMO ŠLI ŠE KDAJ KOPAT.
HANA, JANI, LAVRA, LUKA, SARA IN NEJC 3.R. OŠ MIRNA
K nji Ž N l c a •
TREBNJE
Spoštovani uporabniki Knjižnice Pavla Golie Trebnje,
obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in 15. člena Zakona o knjižničarstvu dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice. Izbrisani član se bo ob obisku moral ponovno vpisati v knjižnico.
Prijazno vabljeni, da nas obiščete.
POZNAMO SOSEDA?
Tone Starič
Občinsko priznanje za tvoren prispevek pri delu v Prostovoljnem gasilskem društvu Mirna Društvu invalidov Trebnje in Krajevni skupnosti Mirna je letos prejel naš krajan Anton Starič iz Zabrdja. Tudi to je bil vzrok, da sem ga zaprosil za »Soseda« v Krajanu.
"Tone se je kot dvajsetleten fant že leta I 1981 priselil v našo krajevno skupnost iz rodne Gorenje vasi pri Mokronogu. Seveda potem, ko seje »zagledal« v Kolenčevo Marijo iz Zabrdja, s katero sta se kmalu nato tudi poročila. Mlada družina je tri leta stanovala na ženinem domu, ko pa je bilo stanovanje le pretesno, sta se odselila v »grad« Zapuže, kjer sta stanovala pet let. Medtem sta pridno gradila svoje gnezdo - s skromnimi prihodki sta zgradila lastno hišo v Zabrdju, »pridelala« pa sta tudi dva pridna otroka, ki sta danes že odrasla. Sin služi kruh kot samostojni podjetnik, hči seje posvetila študiju.
Tone se je v Litostroju izučil za kovinostrugarja. Kot kovinar je delal od leta 1975 do leta 1994, ko je nekdanja mogočna firma razpadla. Tone pa je ostal brez stalnega dela, čeprav mu priložnostnih del ni manjkalo...
Zgodilo seje leta 2000. Vtežki delovni nezgodi mu je breme zlomilo obe nogi. Pol leta na vozičku, dve leti na berglah, mnogo obiskov po bolnicah in vzdraviliščih, vrstile so se operacije...Seveda mu ni preostalo drugega, kot invalidska upokojitev.
Tone Starič pravi, daje gasilec, odkar pomni. Njegov oče je bil eden vodilnih članov prizadevnega gasilskega društva Beli grič, zato je sina še kot otroka jemal s seboj na akcije urejanja veseliščnih prostorov in takrat še skromnega gasilskega doma, kjer
Anton STARIČ -
je pomagal z zelenjem polepšati omizja in okolico, pripenjal je obiskovalcem značke, šopke ter se tako privajal na zahtevnejša gasilska opravila. Pravvtem društvu je kot miad fant uspešno opravil tečaj za gasilskega podčastnika,
S preselitvijo na Mirno ga je v vrste Prostovoljnega gasilskega društva Mirna povabil žal že pokojni Bert Škufca, predsednik GZ občine Trebnje. Marljivo in z veseljem je Tone opravljal številne naloge, ki so mu bile poverjene. Medtem se je v tej humani organizaciji izobraževal in uspešno opravil tečaj za gasilskega častnika. Kmalu je postal tudi poveljnik PGD Mirna in nato še sektorski poveljnik, kar pomeni, da poveljuje vsem štirim PGD, ki delujejo v mirnski krajevni skupnosti. Že drugi mandat je tudi predsednik PGD Mirna. V teh letih nesebičnega dela seje srečeval s pogostimi težavami, tako kadrovskimi, kot finančnimi, saj je bilo potrebno posodobiti in nabaviti novo opremo za moštvo, lani ob stoletnici društva pa so nabavili tudi novo gasilsko vozilo s cisterno.
Ob vseh organizacijskih naporih je Tone Staričzadovoljenssvojim delom,sajjesadove vloženega truda videti v uspehih tovarišev, ki so pod njegovim mentorstvom (veterani) že dvakrat nastopili celo na državnih prvenstvih. Tudi mladi gasilci so uspešni v nastopih na
tekmovanjih v okviru regije. Aktivnost mirn-skih gasilcev se kaže tudi ob požarih večjih razsežnosti, ki so pogosto na Krasu, kot tudi ob naravnih nesrečah (Železniki). Tonejetudi aktivni član IO GZ Trebnje.
Na zadnjih volitvah je bil Tone Starič izvoljen v Svet krajevne skupnosti Mirna, kjer je prevzel vodenje vzdrževanja krajevnih cest ter organizacijo zimskega pluženja in posipanja. Kot sam pravi, je to dokaj nehvaležno delo, vendar ga nekdo mora opravljati.
Prav tako seje izrazil za funkcijo, ki jo je lani prevzel v Društvu invalidov Trebnje. Postal je namreč tajnik te organizacije, ker je kompletno vodstvo odstopilo.
Tone prevzeta dela opravlja po svojih najboljših močeh!
Dušan Zakrajšek
'Soapbair Mirna 2009
prejemnik priznanja Občine Trebnje za leto 2009.
Anton STARIČ je že drugo mandatno obdobje predsednik Prostovoljnega gasilskega | društva Mirna, ki je lani pod njegovim predsedovanjem obeležilo 100-letnico j delovanja. Ob tej priložnosti so pridobili tudi novo gasilsko vozilo s cisterno, opremljeno j po najnovejših standardih. In ravno zasluga Antona Stariča je, da društvo preživelo j enega od kriznih obdobij in da se članstvo zdaj povečuje, pravtako opremljenost in ; pripravljenost mirnskih gasilcev. S svojim pristopom do delaje vzor številnim mladim, ki so se v zadnjem času priključili društvu, strokovno znanje gasilca pa s pridom j uporablja tudi sektorski vodja vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo i znotraj Krajevne skupnosti Mirna.
Zelo aktivno in predano deluje tudi v Društvu invalidov Trebnje, kjer opravlja | tajniške posle. Je pa tudi član sveta Krajevne skupnosti Mirna, kjer je zadolžen za ; cestno področje, še posebej za zimsko službo.
Vse svoje naloge - čeprav gre predvsem za prostovoljno delo - opravlja zanesljivo | in odgovorno.
Anton Starič prejme PRIZNANJE Občine Trebnje 2009zatvoren in strokoven prispe- ; vek pri delu v Prostovoljnem gasilskem društvu Mirna, Društvu invalidov Trebnje in Krajevni skupnosti Mirna.
Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna je vsodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Mirna in Klubom študentov občine Trebnje organiziralo športno prireditev "Soap-ball" Mirna 2009.
Soapball nogomet v napihljivem igrišču, napolnjenem z vodo oz. milnico. Igraje primerna za vsakogar, saj znanje nogometne igre ni najpomembnejše, kajti voda oziroma milnica ustvari nepričakovane situacije, ob katerih se nasmeji sleherno oko.
Tekmovanja seje udeležilo 9 ekip, ki so bile na koncu nagrajene z nagradami številnih sponzorjev. Po športnem delu je bil z organizacijo KŠOT organiziran tudi koncert znane glasbene skupine Zaklonišče prepeva.
Na sami prireditvi seje nabralo čez 100 gledalcev, s tovrstnimi družabnimi srečanji pa želimo razbliniti monotonost mirnskega vsakdana,zato se bomo še posebej potrudili, da bo tovrstnih prireditev v našem kraju še več.
Z. Remic
ZANIMIVOSTI
3. blagoslov starodobnih vozil na Mirni
Na zadnjo aprilsko nedeljo so na Mirni letos že tretjič pripravili blagoslov starodobnih vozil, na katerem se iz leta v leto zbere večje število starodobnih vozil - takšnih na dveh, treh, štirih in tudi več kolesih.
Nad tricikli in ostalimi »nenavadnimi vozili« so bili navdušeni tudi najmlajši. Nekateri so pogumno sedli za volan.
Sončna nedelja je letos na Mirno privabila lastnike traktorjev, motorjev, triciklov, terencev in starejših osebnih vozil. Prišli so od vsepovsod -iz Krmelja, Trbovelj, Ljubljane. Med jeklenimi konjički in njihovimi lastniki je poseben odnos. Lastniki starodob-nikov radi poudarjajo, da njihovi lepotci ne porabijo veliko goriva. Tudi zato ne, ker se z njimi vozijo bolj na panoramske vožnje.
Srečanje so ob pomoči krajevne skupnosti pripravili domači člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Mirnske doline Hrast Tržišče in Volkswagen kluba Dolenjske in Bele krajine. Letos se je na Mirni zbralo 123 vozil, med katerimi je bilo največ hroščev. Enega je vozila domačinka Vesna Zupet, kjer se ljubezen do hroščev prenaša iz generacije v generacijo, lastnik enega pa je
soorganizator srečanja, Dušan Skerbiš.
Organizatorji so poudarili, da seje panoramski vožnji po Mirnski dolini pridružilo še nekaj vozil, tako da ocenjujejo, da seje štirih ur paradne vožnje udeležilo skupaj okoli 140 starodobnih vozil. Na vožnji je bilo poskrbljeno tudi za prvo pomoč - tako za vozila kot voznike - ki pa je k sreči ni bilo treba uporabiti.
P. Krnc
Z Vitom in Svitom o	Nova podoba
nevarnostih dneva	doma Partizan
Nova Ljubljanska banka. Podružnica Dolenjska in Bela krajina, poslovalnici Mirna in Mokronog sta 20. maja v mokronoškem kulturnem domu pripravili predstavo za otroke z naslovom Vito in Svit.
Učenci prve triade osnovne šole v Mokronogu in na Mirni so med drugim z zanimanjem spremljali, kako se vozi avto in pripravi zajtrk, kako se shranjujejo zdravila in kako se okolju prijazno uporablja čistila. Mladi radovedneži, ki so pri predstavi aktivno sodelovali, so se z Vitom in Svitom sprehodili skozi dnevna opravila in bili opozorjeni na nevarnosti, s katerimi se srečujemo vsakodnevno.
Cilj lutkovne predstave je bil otrokom položiti na
Dom Partizan predvsem po zaslugi posameznikov iz naše KS počasi dobiva lepšo podobo: urejeno je odvodnjavanje in okolica doma, ki je po novem ograjeno. Čez dan so vrata odprta, ponoči pa se zaprejo, da bi se tako preprečilo uničevanje, kije bilo prepogosto spremljevalec nočnih druženj. Za obnovo doma Partizan je KS Mirna namenila približno 30 tisoč evrov, do konca leta pa želijo urediti še oder.
Ob tem velja še omeniti, da ima KS za obnovo streho že zagotovljeno izolacijo, ki jo je podarilo podjetje URSA, ki ga bolj podrobno predstavljamo v tej številki Krajana. Iskrena hvala.
P. K.
Na pot z Mirne skozi Mokronog, Krmelj, Šentrupert in Trebnje nazaj na Mirno so se med drugim odpravili tudi črni caddilac, rumeni triumph, rdeč ferrari, nepozabni tičo, trabant in še enkrat znova vijolični hrošč-limuzina.
Pogled na zbrane starodobnike je bil
svojevrstno doživetje za vse, ki smo se zbrali na parkirišču pri Gostilni Bukovec, mnogim pa je srce hitreje zaigralo ob pogledu na
Pevska revija na Mirni
Sredi maja je bil v domu Partizan na Mirni prvi od dveh koncertov območne revije odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na Mirni so se predstavili zbori od drugod, naši pevci in pevke pa so nastopili na drugi reviji v Mokronogu. Tam sta zapeli mešana pevska zbora Društva upokojencev Mirna in KUD Matije Tomca ter ženski pevski zborZimzelen Mirna. Obema večeroma je bil skupen zaključek - potem ko so zborovodje in predsedniki prejeli priznanje za sodelovanje na reviji, se je po dvorani razlegala skupna pesem - KoTkor kapljic tol'ko let.
Kot zanimivost dodajmo, da so pevke iz Zimzelena na reviji premierno zapele pesem z naslovom Odšel si - zanjo je besedilo napisal kar zborovodja Stane Peček, uglasbil pa jo je sodobni slovenski skladatelj Tomaž Habe. Precej zahtevna pesem je naletela na dober odziv publike, slovenska glasbena zakladnica pa je bogatejša še za en biser. (Tisti, ki ste prišli na slovesno akademijo ob občinskem prazniku ste pesem lahko slišali tudi na Mirni.)
■ n
Aleksander Sandi Leskovec - umetnik
Sedmega januarja 2010 bo minilo trinajst let od smrti prijatelja, soseda, sodelavca, sokrajana, umetnika, Sandija Leskovca.
Sandi med ustvarjanjem za Tita
Spomini, ki segajo v rano otroštvo, v med in povojni čas, ko smo se kot kratkohlačniki igrali vsemogoče igrice, za tiste čase predvsem nevarne za življenje. Že tedaj sta bila brata Franci in Sandi nekaj posebnega, drugačnega. Od nas, ostalih mirnskih otrok sta nekako »odskakovala« predvsem všoli, kjersoju učiteljice postavljale za vzor v risanju. Res smo občudovali njuntalentvopazovanju raznih predmetov, ki sta jih nato uspešno prenašala na pole papirja zvedenimi barvicami ali s svinčnikom, Leta so tekla, Sandi seje izučil za mizarja in se zaposlil
v takratnem
SPOMIN	mizarskem
podjetju To-
Sandi,	pol na Mirni.
gledam sonce tvojih dni,	Zaljubljen v
slišim ptico tvoji sanj,	lesjezačel reko boleče preleti	zijati v puškina
v , .	. i .	kopita svojih
cas, ki sva venela vani.	.,	.....
J	J	najboljših
^	prijateljev, ki
Čutim tvojo moč dlani,	so mu zau.
dušo, ki lesu si jo dal	pa|j SVOje
in v baker jo vkoval...	»ljubice«, in
Ti nisi mrtev, tukaj si...	tako ustvaril
zanimive like prijatelj Avgust Gregorčič narave in divjadi v njej.
Sandi Leskovec je bil vse življenje perfekcionist. Vse, kar je počel, je opravil z izredno natančnostjo, sicerz izdelkom ni bil zadovoljen, Imel jetudi izreden darza opazovanje okolice. Nemalokratmijeobzimskem čakanju na lisico - bila sva namreč lovca - pokazal na drevje, kjerso se mu prikazovale silhuete različnih likov živali, ki sem jih jaz zagledal le po natančni lokaciji Sandijevega izostrenega očesa.
Samozavest in prepričanje, da lahko ustvari tudi kajveč.sta pripomogla ktemudajezačel z rezbarjenjem v lipove table, ki si jih je z vso
natančnostjo pripravil kar sam. Navdušenje nad njegovimi izdelki so kaj kmalu pokazali tudi organizatorjitrebanjskega Tabora likovnih samorastnikov in ga povabili k sodelovanju. Toje bilo leta 1974indoleta 1996 se je Taborov udeležil osemnajstkrat! Na teh srečanjih je Sandi pridobil ogromno izkušenj. Pomembne napotke k reliefnemu kiparstvu mu je nudil tudi mednarodno priznani umetnostni kritik Zoran Kržišnik, ki je na jubilejnem 30. Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem leta 1997 med drugim dejal: »Izredna poživitev tabora seje zgodila s pritegnitvijo domačina z Mirne, ustvarjalno inventivnega, pred kratkim umrlega rezbarja Sandija Leskovca. Taboru, ki je tudi nanj pomembno in vidno usmerjevalno vplivaljessvojim vsebinsko liričnim reliefnim kiparstvom dal dragocen umetniški doprinos«.
Umetnik je organiziral šest samostojnih razstav svojih del v Trebnjem, Velenju, na Bledu, v Novem mestu, v Trbovljah in Metliki, sodeloval pa jetudi na dvanajstih mednarodnih skupinskih razstavah.
Za svoja delaje prejel več nagrad in priznanj v mednarodnem merilu, nenazadnjeježe leta 1987 prejel zlato plaketo Samorastnik Tabora likovnih samorastnikov.
Dolga leta je svoje znanje kot mentor za kulturne dejavnosti v KPD Dob razdajal tudi obsojencem, ki so vtem obdobju ustvarili zanimive stvaritve v obliki kipov(seveda iz lesa!), slik na platnu in na blagu ter vredne in bogate tapiserije. Sandi je bil izredno ponosen na te dosežke, saj je bila ta dejavnost v tej ustanovi nekaj novega, predvsem pa potrebnega za kaznjence, ki so si zaželeli kulturnih dobrin.
VzrelihletihjeSandizačelrazmišljatiovišinah. Dobesedno! Vključil seje v Zmajarsko društvo in nabavil lastnega zmaja. Mirnčani, kot tudi Šentruperčani smo nemalokratbuljilivzrak, kjer je Sandi dominantno krožil na svojem zmaju, nam mahai vpozdravinslikal pokrajino. Obtem nam je bilo kartesno pri srcu. Na njegove izlete v višinesmose nekako navadili, še posebno od tedaj, ko je nabavil zmaja z motorjem in smo pogosto zaslišali značilni zvok visoko nad glavami, kjer je Sandi neizmerno užival.
Prišla je bolezen...
Kljub hrabremu upiranju je 7. januarja 1997 priznal njeno premoč. Bitko je izgubil v enainšestdesetem letu sicer plodnega življenja. Nesmiselno je vprašanje, zakaj tako zgodaj.
»Odšel je, a dela so ostala, čas zlati njihovo vrednost. Doslej nista niti stroka niti javnost do konca izsledili fenomena njegovega pojava: samorastništvo ga je do konca osvobodilo vseh kompleksov, akademskih meril, po katerih so doslej ocenjevali njegova dela. Vzniknil je iz svoje genetske moči s tako silo, daje njegov talent pljusknil preko roba vseh meril«, je med drugim zapisal o prijatelju Sandiju Mirnčan dr. Marko Marin.

>1 ti
f \.
V čast nje-g o v e m u ogromnemu umetniškemu delu je Galerija likovnih s a m o ra s t-nikov Trebnje odprla retrospektivno razstavo kiparja Sandija Leskovca. Ogled njegovih del je bil na voljo obiskovalcem od 22. maja do 6. septembra 2009. Avtorja in njegovo delo je predstavila Andrejka Vabič Nose, razstavo je odprla glavna direktorica Trimo Trebnje ga. Tatjana Fink.
Sandije bil drugačen, nekaj posebnega so tudi njegove umetniške stvaritve. Tudi zato se nam je Mirnčanom za vedno vtisnil vdušo in srce.
Dušan Zakrajšek
DRUŽINA KOPRIVC SE ZAHVALJUJE
Družina Koprivc iz Praprotnice se iz srca zahvaljuje vsem, ki so njihovi Sabini omogočili uspešno zdravljenje vtujini.
Še posebno so hvaležni Branku Gregoriču iz Zabrdja, Stanetu Viščku in Stanetu Huču iz Stare Gore, Lions klubu, sodelavcem iz TPV Novo mesto in Mariji Kričaj.
POSTAJA SEVNICA
Na pobudo staršev je KS Mirna poskrbela za nabavo avtobusnega postajališča na Ševnici, ki bo v slabem vremenu nudilo zavetje številnim šolarjem. Za Izgradnjo temeljev se je zbrala manjša skupina staršev, ki so s prostovoljnim delom nekoliko pocenili investicijo.
DRUŠTVO ZB PRAZNOVALO NA DEBENCU
Na pobudo KO ZB za vrednote NOB Mirna je bil tudi letos,4. julija, izpeljan program srečanja nekdanjih bork in borcev, kakor tudi članov in vseh, ki gojijo spoštljiv spomin na dogodke NOB.
Srečanje je bilo ob koči Plaz na Debencu. Med gosti je bilo več posameznikov, ki so s svojim delom in pripadnostjo NOB ustvarjali pot v svobodo. Predsednik KO ZB Ivan Zupanc je uvodoma pozdravil goste, med katerimi so bili: mag. Andrej Šuštaršič-generalni sekretar GO združenja borcev za vrednote NOB, Bogdan Osol-nik-generalni sekretar ZB Slovenije, Marko Bulc, Lado Kocjan, Tone Žibert, Lojze Lenič, poslanec, mag. Franc Žnidaršič, župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver in Avgust Gregorčič, Pozdrav je bil namenjen tudi OZVVza Slovenijo, občinske svetnike KS Mirna, motorizirano partizansko enoto z Malkovca, predsednico KS Mirna Barico Kraljevski, pododbor društva Dobrnič, pevski zbor DU Mirna, pohodnike in vse, ki so v velikem številu prišli na Debenc, v okolje, kjer so med NOB potekale važne akcije.
Dušan Jakopin je v imenu OZ ZB orisal delo in pomen organizacije za bodoče delo in generacije. Ne sme se pozabiti zgodovinske resnice in pridobitev. Ohranjati je potrebno vzajemno solidarnost, buditi zavest državljanov, gojiti domoljubje, razvijati oblike družbene pomoči onemoglim borcem invalidom in drugim članom. Naša skrb mora veljati tudi urejanju pomnikov in grobišč NOB. Vključevati se moramo v raziskovalno, spominsko, zgodovinsko delo, podpirati kulturno, športno-rekreativno dogajanje, ki ima v sebi sledi NOB. Važno je tudi sodelovanje z organizacijami, ki imajo sorodne programe, veteranskimi in političnimi organizacijami. Dušan Jakopin je ob koncu tudi poudaril, da članstvo v OZB za vrednote NOB iz leta v leto narašča, razveseljivo pa je, da se v organizacijo vključuje vedno več mladih ljudi, pri čemer ima veliko zaslugo krajevni predsednik ZB Ivan Zupanc,
Ob tej priliki so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Tone Žibert je prejel zlato plaketo GO ZZB Slovenije, Avgust Gregorčič pa srebrno plaketo GO ZZB, Draga Bon, Ivan Urbančič, Jože Sladič, Vera Golob, Frančiška Ivanc, Mimi in Franc Kolenc ter Dušan Jakopin so prejeli priznanja, novi člani pa so prejeli članske izkaznice.
V kulturnem programu, ki ga je vodila Bariča Kraljevski, so sodelovali PZ DU Mirna, recitatorja Ivan Kos in Pavlina Flrovat in Simon Ceglar s harmoniko,
Prav po partizansko zdržljivi so bili obiskovalci, saj se kljub nalivom dežja niso dali odgnati. Za živahne noge so poskrbeli muzikantje Glivar, za ugodje želodca pa je poskrbel novi oskrbnik koče Plaz.
Na svidenje prihodnje leto!
Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada
Ob67-letniciustanovitveGubčevebrigadesejenaTrebelnemvsoboto5. septembra 2009zbrala množica državljanov, in obujali spomine na slavno brigado,ustanovljeno iz številnih partizanskih grupacij 4. septembra 1942 v okrilju gozda pod vasjo Trebelno.
Lep dan in slavnostno razpoloženje je na prostor pred lovsko kočo na Trebelnem privabil številne zavedne Slovence, da se tako spomnijo na dogodke iz časov NOB, ko seje pred 67 leti v neposredni bližini zbralo okrog 800 partizanov, ki so formirali II. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado (SNOUB), kasneje imenovano IV. SNOUB Matije Gubca.
Skupščina občine Trebnje je 4. september določila za praznik občine in brigadi podelila domicil. Kulturni program je s skladbami za take prilike popestril pihalni orkester izTrebnjega.
Slavnostni govornik minister za finance France Križanič je orisal legendarno bojno pot Gubčeve brigade med NOB. Od 3015 borcev, kolikor se jih je borilo v brigadi, je padlo 613 borcev in 15 bork, Današnja slovesnostjo priložnost, da se poklonimo vsem padlim v veliki vojniza rešitev človeštva pred nacističnim barbarstvom, je med drugim dejal minister Križanič.
Dotaknilsejetudifinančne in gospodarske krize, ki je zajela ves svet, Okrcal je prejšnjo vlado, saj se mora sedanja koalicija zaradi nepremišljene davčne reformeterzapravlji-vosti ukvarjati s sanacijo posledicfinančne krize. Minister je še zagotovil, da se bo nova vlada zapletene situacije lotila s spoštovanjem vrednot solidarnosti in na način, ki bo Slovenijo popeljal med najbolj razvita evropska gospodarstva.
D. Zakrajšek
V Dani pridobili certifikat IFS
Žeod leta 2000 Dana vodi sistem vodenja kakovosti po standardu ISO9001:2008. Da bi lahko zagotovili varnein ustrezne postopkeod proizvodnjedoprodaje.so uvedli notranji nadzor na temeljih FIACCP sistema, ki je del sistema vodenja kakovosti. Delovanje v skladusstandardikakovostijevodilo,kiomogočavarnostinkakovostproizvodov, hkrati pa povečuje zaupanje kupcev. Potrditevza toje pridobljen certifikat IFS, in sicer IFS Food (International Food Standard za področje hrane). Toje mednarodni standard za ocenjevanje dobaviteljev v živilsko predelovalni industriji. Namenjen je predvsem trgovcu kot orodje za preverjanje kakovosti in varnosti izdelkov dobavitelja - proizvajalca živil. Standard obsega več kot250zahtev, ki se ocenjujejostočkovanjem, Preverja se celoten sistem notranjega nadzora, od surovin dodistrlbucije in skrbi za kupca. Na koncu presoje se izračuna odstotek izpolnjevanja zahtev. V Dani smo tako prejeli certifikat na višjem nivoju, kar pomeni, da smo izpolnili več kot 95 % vseh zahtev.
DANOVCI OTVORILI POHODNO POT »SPEČA LEPOTICA«
Prvo soboto v juniju, na praznik KS Mirna, je na nogometnem igrišču Mirna potekal športni dan zaposlenih podjetja Dana.
Družabno srečanje se je začelo s pohodom po poti »Speča lepotica«. Vesela družba Daninihpohodnikovz več kondicije se je vjutranjih urah z nogometnega igrišča Mirna z velikim zagonom odpravila na pohodno pot vdolžini 15 kilometrov. Druga skupina pohodnikov se je na pot odpravila dobro uro kasneje in se sprehodila v lepi in spokojni naravi po manj zahtevni 8-kilometrski poti. Postanki, ki so jih velikodušno pripravili »danovci«, stanujoči ob pohodni poti, niso nikogar pustili žejnega in lačnega, Obe skupini pohodnikov sta se združili pred gradom Speča lepotica in se skupaj napotili proti cilju. Po prehojenih kilometrih je hrana, ki jo je pripravilo podjetjeSodexo,zeloteknila. Prehojeni kilometri pa niso omajali vneme športnih navdušencev in tako so se pomerili še v nogometu in košarki.
Po celodnevnem druženju smo zaposleni podjetja Dana domov odšli z lepi spominom in željo, da druženje postane tradicionalno.
If A
• n f,
f s ]
P. Hrovat
UTRINKI S SELA
Dobre ideje niso prav pogoste. Ideja o srečanjih vasi Selo pa je bila ena redkih, ki se je popolnoma prijela in s katero ljudje živijo, kar dokazuje tudi udeležba na srečanjih. Tako je letos vjuniju potekalo že 13. srečanje Selanov. V Selah pri Dobovi se nas je zbralo približno 1300 udeležencev iz 34 vasi. Vsako leto se nam pridruži še kakšna vas, ki se srečanj do tedaj še ni udeležila. Tako spoznavamo in pridobivamo vedno nove prijatelje.
Moramo priznati, da so novi časi tudi nas in naš način življenja močno spremenili in le malo je še tistega starega načina življenja, ki zbuja občutek topline in prijateljstva med nami. Srečni smo, da ob vsakdanjem tempu zmoremo toliko moči, da se še zbiramo, delamo za neke skupne interese, ki jih v mnogih vaseh ni več zaznati. Lahko rečem, da smo Selani eni redkih, ki zaenkrat še nismo pozabili, daje človek socialno bitje, ki potrebuje bližino drugega in pristne medsebojne človeške odnose v pravem smislu besede brez posladkanih fraz, kakršnih smo vajeni na svojih delovnih mestih, v šoli, na ulici intake naprej. Za svoje sokrajane upam trditi, da so delovni in zmorejo v lastnem delu najti tudi zabavo. O slednjem se lahko prepričate takoj, ko pridete v vas.
Ideja o srečanjih Selanovje bila sprejeta kot nekaj popolnoma našega že takrat, ko smo se udeležili prvega srečanja. Resnici na ljubo pa moram priznati, da so prav srečanja vasi Selo-Sela-Seletista, ki nas držijo kot prebivalce vasi skupaj in ne samo nas, tudi tiste, ki imajo svoje korenine med nami aliživijo vnaši bližini in se nam prav radi pridružijo. Srečanja so za nas postala neke vrste motor, ki nas iz leta v leto poganja naprej v naših aktivnostih in druženjih. Pri vsem tem smo deležni velike podpore Krajevne skupnosti, za kar se ji v imenu Selanov lepo zahvaljujem.
Svetjetakšen, kotje in Selani ali kakorkoli se že kličemo, ga ne moremo spremeniti, lahko pa se trudimo, da bi bil boljši, prijaznejši do mnogih. Že preprost nasmešek na obrazu nas nič ne stane, pa včasih mogoče le obogati tistega, ki mu je namenjen ali je celo sončni žarek in upanje žalostnemu.
Moram omeniti tudi nekaj ostalih dogodkov, ki potrjujejo, da v vasi obstajajo pristni sosedski odnosi, razen nekaj izjem. Že nekaj let obstaja navada o skupnih praznovanjih okroglih obletnic in letos jih je bilo kar nekaj. Prav prijetno smo se imeli, ko nas je Andrej
(po domače Dilica) gostil ob 70. letnici. Tudi Olga nasje povabila na svečano kosilo ob 60. letnici, Lepo smo se imeli tudi vso popoldne ob Slavkini 40, letnici. Tudi Hilda nasje pogostila ob 80. letnici. Še enkrat slavljencem lepa hvala za povabilo in še na mnoga zdrava leta jim želim. Gasilci smo organizirali veselico, kjer je bilo tako prijetno, da bi jo mladi takoj ponovili. Mladi fantje pa so žal izgubili mlado in lepo dekle Renato, vendar je niso dali zastonj, saj je na »šrangi« njen izbranec moral seči kar globoko vžep. Še veliko pa je bilo druženj ob kavi in dobri kapljici.
Trenutkov naših druženj prav gotovo ni moč zadržati, kaj hitro bodo postali preteklost, vendar pa bodo za vedno ostali v naših spominih.
Srečko Križnik
NOVICE IZ KRAJEVNE KNJIŽNICE MIRNA
Naj vas spomnimo na dogodke, ki so v preteklih mesecih privabili obiskovalce v Krajevno knjižnico Mirna.
V maju je Barbara Hlebec predstavila svojo diplomsko nalogo o orhidejah, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado. V svojem delu obravnava možnost aklimatizacije terestične orhideje v slovenske talne in klimatske razmere - aklimatizacija ji je uspela. Barbara namje poleg okrasne vrednosti orhidej predstavila tudi njihovo koristno plat; te rastline uporabljajo tudi vzdravilstvu, predvsem vkitajski medicini. Večersejezaključilzživahnim pogovorom, sajso imeli obiskovalci mnogo vprašanjza mlado strokovnjakinjo.
V počastitev krajevnega praznika smo v knjižnici priredili predstavitev zadnje knjige iz zbirke, ki predstavlja grad Mirna, in otvoritev razstave ročnih del članic DU Mirna, ki bo na ogled vse poletje. Knjigo Grad Mirna vzapuščinskih inventarjih sta predstavila njen avtor France Baraga in Marko Kapus, ki je vodil pogovor. Prikazala sta velik prispevek knjige k razumevanju in občutenju nekdanjega grajskega življenja v materialnem in tudi kulturnem pogledu. Udeleženci večera smo izvedeli mnogo zanimivosti, med drugim
tudi, kakoso bili grajski ljudje oblečeniterkakšno posodo in orodje so uporabljali.
Konec marca seje v Knjižnici Pavla GolieTreb-nje končal projekt družinskega branja Jurčkov nahrbtnik, ki je letos pritegnil veliko mladih bralcev. Projektsmo organizirali že tretje leto zapored, spodbuden je podatek,da je število sodelujočih otrok iz leta v leto večje. Sodelujoči otroci so na sklepni prireditvi 15. aprila prejeli priznanje za pridno branje. Poleg priznanj so dobili tudi simbolična darila, pisalo in sončnična semena, za katera si želimo, da bi zasejala bralno kulturo med mladimi. Letos sta bili zaradi velikega števila otrok kar dve zaključni prireditvi, v kulturnem domu Mokronog in vPartizanu na Mirni. Jurčkovi nagrajenci so skupaj s čarovnikom Grego uživali v petju, animacijah in čarovniških vragolijah. Otroci so bili tudi zelo pridni pri obiskovanju pravljičnih uric.zatosmozadnje pravljične urice pred poletjem preživeli s klovnom, ki je zabaval mlade in njihove starše.
Do novembra poteka projekt Zvesti bralec, bralna značka za odrasle, katere cilj je spodbujanje branja domoznanskih in drugih kakovostnih avtorjev, Vsak sodelujoči prebereš knjig s seznama, ki ga najde na naši spletni strani www.tre.sik.si (dobitega tudi v knjižnici), in poda svojo oceno knjig.
Več informacij o prireditvah, ki bodo potekale v knjižnici, lahko dobite na naši spletni strani ali pa se naročite na elektronsko obveščanje na tel. 34 82111.
Prijaznovabljeni v knjižnico vsaktorek med 12. in 20. ter četrtek med 8. in 16. uro.
Knjižnica Pavla Golie Trebnje
poseben večer.

V soboto, 28. novembra, ob 19. uri se bodo domači gledališčniki še enkrat znova podali v zgodovino. Tokrat so I si izbrali slovensko epsko pesnitev, ki jo je napisal dr. France Prešeren.
Petra Krnc je njegov Krst pri Savici priredila za domače društvo, da bo na odru teklo vse tako, kot mora, pa že nekaj mesecev skrbi Stanko Tomšič s številno igralsko zasedbo*
Izbrana beseda, enoten korak, napeta glasba, zgodba o ljubezni in veri... obetajo nepozabno doživetje
KUD Klas Mirna torej praznuje 10 let delovanja s priredbo Krsta pri Savici.'j
Ne zamudite svečanega dogodka v soboto^lf^g |
28. novembra 2009,
v domu Partizan.
Veseli vas bomo?
USPEŠEN ZAKLJUČEK TEDNA RDEČEGA KRIŽA NA MIRNI
Teden Rdečega križa, ki se prične 8. maja, v praksi traja ves mesec maj, Tudi v Krajevni organizaciji Mirna so potekale različne aktivnosti, od meritev krvnega pritiska, sladkorja in holesterola, delitve humanitarne pomoči v obliki hrane in higienskih pripomočkov, do krvodajalske akcije. Vrhunec aktivnosti pa je organizacija srečanja starejših občanov, ki se je tudi tokrat odvijala zadnjo soboto v maju v gostilni »Kolenc« na Mirni. Srečanja se je udeležilo 58 starejših občanov KS Mirna, ki so v prijetnem vzdušju preživeli nekaj skupnih uric. Prostovoljke in prostovoljci KORK Mirna so s tako številčno udeležbo prejeli priznanje za svoje prizadevno delo.
Ismeta Mujanovič
MIRNSKI PEVCI NA ČEŠKEM
Od 10. do 12. septembra je mešani pevski zbor Društva upokojencev Mirna gostoval na Češkem. Ogiedalisosi znamenitosti Mikulova, Brna in Prage, kjer je bila posebno doživetje vožnja z ladjo po reki Vltavi. Srž tega izleta je bil nastop pevcev v Kralupyju pri Pragi s tamkajšnjim Dvorakovim komornim zborom. V programu je nastopil tudi harmonikar Simon z violinistko Tjašo in folklorna skupina »Nasmeh«.
Domovsmo se vrnili zadovoljni, bogatejši za nove izkušnje in s prelepimi doživetji. Za vse pa gre zasluga in iskrena zahvala organizatorju Tonetu Kotarju.
A. Janežič
10 LET Me PZ DU MIRNA
PRIJATELJSKO TEKMOVANJE V PIKADU
V mesecu juliju so se članice DU Mirna (Milka Musar, Anica Janežič, Slavka Organe in Pavla Bužan) udeležile prijateljske tekme v pikadu, ki jo vsako leto organizira Društvo upokojencev Škocjan. Tekmovalo je deset ženskih in devet moških ekip.
Naša ekipa je osvojila nehvaležno četrto mesto, katerega pa so bile tekmovalke kljub vsemu vesele, še najbolj pa je bila vesela Anica Janežič, ker ji je uspelo premagati vso konkurenco in je osvojila zlato medaljo posamezno,
IZLET V PRLEKIJO
Vsoboto, 22. avgusta, smo se člani DU Mirna popeljali na izlet v Prlekijo. Najprej smo se ustavili na postajališču vTepanjih,kjersmo se dobro podprli s sendviči, kavo, žganjem ter dobro pehtranovo potico, ki jo je spekla gospa Tratarjeva, Ko smo se okrepčali, smo nadaljevali potin kaj kmalu prispeli v Ljutomer, kjer smo si najprej ogledali mestno jedro, nato park 1. slovenskega tabora, hipodrom in lončarsko delavnico Žurman. Po ogledu lončarskih izdelkovsmo lahko lete tudi kupili. Prišel je čas za kosilo na turistični kmetiji. Bilo je dobro in obilno kosilo. Odpeljali smo se v Krapje, kjer smo si ogledali čebelarski muzej in degustirali med in medenjake. Obiskali smo tudi cerkev Žalostne Matere božje. Naš izlet smo zaključili v Jeruzalemskih goricah v zidanici Malek, kjer smo degustirali vina in zvedeli marsikaj zanimivega. Veseli in polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu.
A. Janežič
Upokojenci DU Mirna slovijo potem, da so zelo dejavni na kulturnem področju in všportnih disciplinah. S svojim delovanjem dosegajo slovenski vrh.
Letos je Me PZ DU Mirna 17. aprila praznoval 10 let delovanja, ustanovljen je bil leta 1999. V začetku je vodil pevce Anton Pivec, ki je po krajšem času zbor in DU žal zapustil.
Vključil se je Anton Kotar iz Mirne, ki je bil takrat še aktivno zaposlen, vendar je
kljub službi prevzel skrb in odgovornost za pevski zbor. Po upokojitvijo postal član DU Mirna in prevzel komisijo za kulturo, kar še vedno opravlja in to zelo uspešno. Zbor šteje 27 pevk in pevcev, ki sodelujejo pri raznih kulturnih dogodkih, pridružila se jimjetudi dramska sekcija in literarna skupina VEZI. Tako se krog ustvarjalnosti širi, reči je treba, da raste tudi kvaliteta izvedb.
Me PZ je imel že več kot 20 gostovanj po domovini in 4 v tujini. Za prizadevno prepevanje je ta večer 6 pevcev prejelo Gallusove značke: Marta Kolenc, Marija Podlogar in Dragoljub Stojkečič bronasto, Janez Cugelj, Alojz Skube in Stane Turšič pa srebrno značko.
Zbor so do sedaj vodile 4 zborovodkinje: Valerija Rančigaj, Katarina Makor, Nina Cugelj, zadnja leta pa zboru dirigira Tanja Benedik.
Za slovesen zaključek večera so na oder prinesli majhnotorticoz 10 svečkami. Pevci in obiskovalci v dvorani pa so zapeli: »Vse najboljše za vas, vse najboljše dragi pevci!« Resnično jim želimo še veliko pevskih nastopov, v zadovoljstvo nas in njih, dobitnikom značk pa toplo čestitamo. Veseli smo, da ste z nami in med nami.
Animatorka VEZI Pavlina Hrovat
SREČANJE LITERATK DU MIRNA IN VAROVANK DOMA OSTARELIH V TREBNJEM
Literatke doma ostarelih v Trebnjem in literatke “Vezi" DU Mirna na skupnem srečanju.
Literatke VEZI smo si v programu dela za leto 2009 obljubile, da bomo obiskovale, skupaj ustvarjale in prebirale dela z literatkami doma ostarelih vlrebnjem.
Zbrale smo se in že prvo srečanje je bilo zanimivo.
Deset se nas je posedlo za okroglo mizo, ob pogovoru in prebiranju pesmi ter proze smo se vrnile na pota otroštva, ljubezni, vojne, ustvarjanja družin, k otrokom, vnukom, k letom, ki so bila plodna, delovna, a vendar lepa, mnogo besedil je bilo namenjenih naravi, cvetju...
Mnoge ugotavljajo, da je narava močno oskrunjena, da medsebojni odnosi izgubljajo človečnost. Vsaka po svoje v domu doživlja svojo jesen, rade pa večkrat ponovijo, da so kot ena družina. Z občudovanjem smo prisluhnile njihovim besedam, prebrale smo tudi nekaj svojih del. Pesmi Rozalije govore o srečnem otroštvu, o mami, Danijelina zgodba je govorila o človeških letih, kijih spremlja senca strahu, ko človek onemore, ko postaneš odvisen od drugega, Fani Pirh pa je družbo razveselila z nekaj šalami.
V medsebojnem pogovoru smo zaznale, da usiha spoštovanje do ostarelih, da mnogi včasih čutimo, da smo odveč - breme.
Ne breme osebja, ki skrbi za varovance v domu in jih varuje, razglašajo nas za breme družbe, ki vedno znova govori o našem številu, čeprav smo jo nekateri gradili od 30 do 45 let.
V domu so veseli vsakega obiska in me jih bomoobiskovaleenkrat mesečno, Nata način želimo polepšati njihov čas, izmenjati izkušnje in spoznati nova besedila, Morda bomotudi me nekoč članite velike domske družine.
Pojdite jih obiskat. Sprehodite se po dnevnih prostorih in hodnikih, morda boste srečali znanko, soseda ali pa boste našli spoznanje, da je ljubezen najlepše čustvo tega sveta.
Pavlina Hrovat
Društvo Prijateljev Mladine Jurček Trebnje ima sedež na Mirni
Društvo Prijateljev Mladine Jurček Trebnje je nevladna in neprofitna organizacija, katere temeljni namen je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in njihovih družin. Društvo je bilo na pobudo Občine Trebnje ustanovljeno leta 2007.
Sedeždruštva je od jeseni 2008 v Kulturnem domu Partizan na Mirni, kjer nam je pisarno v brezplačni najem dala Krajevna skupnost Mirna. Predsednica Bariča Kraljevski je med drugim tudi članica našega društva. S tem se je KS Mirna zaenkrat izkazala kot pomemben podpornik društva, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Pomemben podpornik društva pa je tudi Center za socialno delo Trebnje, s katerim stalno sodelujemo že od same ustanovitve,
Ob zagotovljenih materialnih pogojih imamo precej olajšane možnosti za organizacijo
in izvajanje različnih programov, ki smo jih
izvedli oz. jih načrtujemo izvesti v letu 2009:
-	pomoč otroku v stiski - v oddaji Spet doma smo v sodelovanju z Zvezo Prijateljev Mladine Slovenije zbrali 7.875 EUR za družino iz Občine Trebnje, ki si je s pomočjo tega denarja zagotovila osnovne bivanjske pogoje;
-	letovanjeza otroke in mladostnike izobčin Trebnje, Šentrupert in Mokronog Trebelno
-	med 15. in 20. avgustom 2009 je z nami v Zgornjih Gorjah pri Bledu letovalo 48 otrok iz omenjenih občin
-	pomoč družini iz Občine Trebnje pri nabavi šolskih potrebščin v višini 80EUR;
-	Trening socialnih veščin za srednješolce bo letos med 23. in 25. 10. na Turistični kmetiji Obolnar;
-	med jesenskimi počitnicami bomo v pros-
SREČANJE
UPOKOJENCEV
Globoko v navado ježe prišlo upokojencem DU Mirna, da sevsako leto enkratsrečamo pri Lovski koči v Za pužah.
To sobotno popoldne seje vŽapužah zbralo 220 upokojencev. Za družbo in prijateljevanje. Prisotne je pozdravil predsednik društva Tomaž Povšič, Anton Kotar pa je povedal nekaj novosti o dogajanju na republiškem nivoju. Me PZ DU je zapel več pesmi, prisotne pa je široko nasmejal skeč Slavke Kramar in Pavline Hrovat.
Prireditev in malico s postrežbo so organizirali sami upokojenci, oziroma UO, stregle so upokojenke. Bile so zelo spretne in urne. Za razgibavanje na plesišču je skrbeltrio Simona Ceglarja, da pa ne bi šli domov praznih rok je bil pripravljen srečelov.
Po malici in srečelovu je za intermeco poskrbela športna ekipa z Janezom Kolencem in Dušanom Jakopinom. Odvijalo se je tekmovanje v zabijanju žebljev, žaganju, metanju balinov. Smeha in navijanja je bilo obilo, saj so se v tekmovalne vrste vključile tudi ženske. »Ne damo se!« so dejale in se kar dobro odrezale.
Po nekaj urah zabave, pogovora, plesa in petja seje upokojenska druščina zadovoljna začela odpravljati domov. Bilo je luštno, pa še vreme nam je bilo naklonjeno. Vse delo okrog srečanja je bilo dobro pripravljeno, izpeljano pa v lastni režiji.
Naj bo življenje upokojencev še naprej veselo in aktivno, naslednje leto pa nasvidenje.
P. Hrovat
torih društva organizirali različne ustvarjalne in debatne delavnice;
-	kostanjev piknik bo kot vsako leto tudi letos potekal med tednom otroka -prvi teden v oktobru;
-	jeseni bomo na Osnovni šoli Veliki Gaber začeli tudi z izvajanjem različnih debatnih delavnic natemo komunikacije, medsebojnih odnosov itd.
-	v začetku prihodnjega leta pa bomo izpeljali še občinski otroški parlament, ki je že kar nekaj let prisoten po osnovnih šolah s področja bivše Občine Trebnje.
Z vrsto različnih programov želimo predvsem mladim ponuditi paleto programov, ki jim bodo v veselje in podporo pri reševanju njihovih mladostniških težav in dilem. Na društvu se bomo trudili, da bomo ponudbo naših programov še popestrili, pri čemer upamo, da bomo deležni tudi podpore glavnih financerjev omenjenih programov - občin Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Vljudno pa vabimo še ostale, da nas pri izvedbi programov tudi v prihodnje podpirate.
Predsednik društva Matej Zaplotnik
OBISK TREBANJSKIH POLICISTOV PRI MIRNSKIH LOVCIH
26. maja so kriminalistični tehniki s Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto in trebanjski policisti obiskali Lovski dom Mirna. Kriminalistični tehniki so trebanjskim policistom predstavili nekaj novosti in izvedli usposabljanje s področja ogledov krajev kaznivih dejanj.
Po uspešno izvedenem usposabljanju so izkoristili priložnost in se z lovci Lovske družine Mirna pogovorili o temah in problematiki ki se nanaša na lovske družine. V pogovoru z odgovornimi s Policijske postaje Trebnje so ugotovili, da je sodelovanje med policisti in lovci Lovske družine Mirna zgledno.
Po besedah lovca Lovske družine Mirna in upokojenega policista Policijske uprave Novo mesto Staneta Smoliča so lovci iz »prve roke« dobili odgovore na nekaj odprtih vprašanj s področja varnosti na vadbah v streljanju z lovskim orožjem, nošenju in hrambi lovskega orožja in o zagotavljanju varnosti na skupnih lovih. Nekaj besed je bilo namenjenih tudi preprečevanju krivolova, tatvin in možnostih sodelovanja pri odkrivanju storilcevtovrstnih kaznivih dejanj. Po Smoličevih besedah lovci Lovske družine Mirna želijo okrepiti partnersko sodelovanje s policijo in ostalimi uporabniki prostora. »Mi lovci smo s sodelovanjem s Policijsko postajo Trebnje zadovoljni, trudimo pa se ga še izboljšati. Tudi taka srečanja gotovo vodijo vtej smeri«, je še povedal Smolič.
VESELI TABORNIK
Taborništvo je...
... prostovoljno, nepolitično in vzgojno gibanje za mlade, odprto vsem, ne glede na poreklo, raso ali prepričanje, vskladu znamenom, načeli in metodo svetovnega skavtskega gibanja.
Taborniki rodu Mirne reke z Mirne smo včlanjeni v Zvezo tabornikovSIovenije, kije nacionalna skavtska organizacija inje včlanjena v svetovno skavtsko organizacijo The World Organisation of Scout Movement.
Delo v naši organizaciji temelji na vodovem sistemu - združevanju v majhne skupine -vode, kjer se otroci naučijo samostojnosti, pomena povezanosti z vrstniki in medsebojne pomoči.
Naše geslo je »Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!«, ki poudarja povezanosttabornik-ovz naravo in odločnost organizacije, da ji je celovitost narave in človeka vodilo pri oblikovanju programa in izpolnjevanju vzgojnega poslanstva organizacije.
Taborniki smo prepoznavni predvsem po kroju in ruticah, ki jih nosimo okrog vratu, njihova barva pa nam pove pripadnost starostni strukturi.
Kaj smo počenjali?
V preteklem šolskem letu je v našem rodu delovalo pet vodov (trije medvedkov in čebelic in dva gozdovnikov in gozdovnic) ter klub grč
Konec maja smo se udeležili tudi taborniškega lokostrelskega tekmovanja, imenovanega »Zlata puščica« v Ljubljani in v skupni razvrstitvi osvojili prvo mesto.
Tamara Mišmaš, Pia Majerle, Laura Kotar in Špela Kodrič so si na nadaljevalnem vodniškem tečaju vGorenju nad Zrečami pridobile naziv vodnik-trener malih skupin. Nika
Starina pa je postala sodnica taborniških mnogobojev ter opravila temeljni tečaj za inštruktorja taborništva.
Kaj pripravljamo?
Vodova srečanja potekajo ob petkih od 16,30 do 18.00 v prostorih šole na Mirni, kamor lahko pridejo vsi, ki bi se tabornikom želeli priključiti.
Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!
Andrej Tratar
Zbiralna akcija plastičnih zamaškov
Mirnski taborniki so se letos priključili akciji zbiranja plastičnih zamaškov, Gre za akcijo pomoči 24-letnemu Anžetu, ki je januarja letos v hudi prometni nesreči na štajerski avtocesti izgubil desno nogo. Nakup nožne poteze mu bo približal športno in aktivno življenje, ki ga je živel pred nesrečo, za kar mora do konca leta zbrati40.000evrov in pri temu mu lahko pomagamo z zbiranjem plastičnih zamaškov (za tono plastičnih zamaškov se dobi 200 evrov).
Zamaški so lahko od steklenic, detergentov, čistil, olja, od plastičnih kant itd., zbirali pa jih bomo vsak petek pred Osnovno šolo Mirna od 16.00 do 18.30, lahko pa jih prinesete tudi v gostilno Kolar.
Vabljeni k sodelovanju in pomagajte Anžetu na najbolj enostaven način - zbirajte zamaške.
Nika Starina
Društvo vinogradnikov Mirna
Zopet je za vinogradnike prišel najlepši čas, to je čas trgatve. Največje veselje za vinogradnika je, če mu je letina naklonjena in ves trud, kije bil vložen v naporno delo v vinogradu, je z dobro kapljico, ki nastane v kleteh, poplačan. Vreme nam je bilo letos kar prizanesljivo, tudi neurja, ki so naš kraj že kar nekajkrat presenetila, so nas letos obšla. Meritve, ki jih v okoliških vinogradih opravlja KGZS Zavod Novo mesto, so kazale, da je letina zelo dobra, sladkorna stopnja grozdja visoka, nižje kot lani so kisline (predvsem pri žametni črnini). In pravzato moramo biti pri predelavi grozdja vmošt še bolj pazljivi, ker dobro, kvalitetno in zdravo grozdje kletarju naredi največ preglavic. Vsem pridelovalcem vina želimo Na zdravje s čim boljšo kapljico letnika 2009.
A. Gregorčič
PGD Sevnica je ponosno na uspehe članov
Mladinci (12 do 16 let) PGD Ševnica so letos na občinskem gasilskem tekmovanju Gasilske zveze Trebnje dosegli odlično drugo mesto, od 20 tekmovalnih skupin. S tem rezultatom so se uvrstili na regijsko gasilsko tekmovanje 6. septembra v Šentjerneju.
Udeležile so se ga ekipe, ki so na nivoju gasilskih zvez dosegle prva tri mesta. Na Dolenjskem so tri gasilske zveze: GZ Trebnje, GZ Novo mesto in GZ Šentjernej. Tekmovalo je 9 tekmovalnih enot. Ekipa Mladincev PGD Ševnice, pod mentorstvom Andreja Zupančiča, je zmagala in se edina uvrstila na državno gasilsko tekmovanje, ki bo naslednje leto! V zgodovini PGD Ševnica je to do sedaj največji uspeh ekipe mladincev.
Člani A (povprečna starost pod 30 let), kijih pravtako vodi Andrej Zupančič, pa so zasedli 3. mesto, na katerega so zelo ponosni.
Darja Petje
OBVESTILA UPRAVNE ENOTE TREBNJE:
POTOVANJE OTROK V BOSNO IN HERCEGOVINO - Po zakonodaji Bosne in Hercegovine lahko tujec, mlajši od 18 let, ki ima osebni dokument, prestopi mejo BiH vspremstvu enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika, ali osebe, ki je pooblaščena za njegovo spremljanje in ima podpisano in overjeno pooblastilo staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Soglasje mora biti overjeno pri notarju ali na upravni enoti, Obrazec je dostopen tudi pri svetovalki za pomoč strankam v pisarni št. 34, vendar pa morate po izpolnitvi vsebine overiti podpis. ZavsedodatneinformacijevzvezizizvajanjemZakonaogibanjuinbivan-jutujcevin azilu BiH se lahko obrnete na Veleposlaništvo BiH v Ljubljani.
IZDAJA BIOMETRIČNIH POTNIH LISTOVS PRSTNIMI ODTISI Na up
ravnih enotah že od 29. junija ob sprejemu vloge za potni list poteka tudi zajem prstnih odtisov za izdajo potnih listov nove generacije s prstnimi odtisi. Zamenjava veljavnih potnih listov (brez prstnih odtisov) ni potrebna. Cene potnih listov so ostale nespremenjene.
VOZNIŠKA DOVOLJENJA V OBLIKI POLIKARBONATNIH KARTIC - S
13. julijem 2009 so na upravnih enotah začeli sprejemati vloge za
vozniška dovoljenja v obliki polikarbonatnih kartic. Obrazec novega vozniškega dovoljenja stane 3,18 EUR.
Zahvala!
Sporočamo žalostno vest, daje v devetdesetem letu za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica in teta
AMALIJA ZAKRAJŠEK
rojena 1920z Mirne,
Glavna cesta 8
Od nje smo se poslovili 9. septembra 2009 ob 16. uri na pokopališču Sveta Helena pri Mirni na Dolenjskem.
Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Novo mesto, župniku g. Petku za opravljeni obred, gospe Logarjevi za poslovilne besede ter pogrebni službi Novak za lepo opravljene pogrebne slovesnosti.
Žalujoči: vsi njeni.
___________________________________________________1^
-j
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato ljubezni si prepustil se, ki nate iz neba se zlila je.
Spokojno svoje zaprl si oči utihnil je tvoj glas, in za vedno si odšel od nas.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
ANTONA HOSTNIKA "Motorčka"
z Brezovice 7, Mirna
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v težkih trenutkih slovesa. Posebna zahvala velja dr. Steli Munk, kolektivoma SCT GEM Mengeš in Mercator Dolenjske, PGD Sevnica, Z$AM Trebnje, pogrebni službi Sonje Novak iz Novega mesta, Šmihelskim pevcem, izvajalcu Tišine, gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospe Mari Logar za ganljive besede. Hvala za vsa izrečena sožalja in besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste ga tako številčno spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
O)___________________________ _______________________[O
___________BADMINTONSKI KOTIČEK
Tudi v tokratni številki se bomo na kratko sprehodili skozi dosežke BK Tom Mirna v preteklih mesecih.
MARIBOR, do 11 let - Na začetku aprila je BK BRANIK v Mariboru organiziral 3. in stem zadnjiturnir do 11 letv pretekli sezoni. 36 igralcev in 24 igralk se je pomerilo vigrah posameznikov in vdvojicah. Pri dekletih je bila med posameznicami prva Ema Cizelj, Nika Arih je bila tretja, v dvojicah pa sta bili prvi. Pri fantih posamezno se je na presenetljivo 4. mesto uvrstil Gašper Krivec, v dvojicah pa je bil skupaj z Domnom Laznikom drugi.
Matevž BAJUK ODLIČEN na Evropskem mladinskem prvenstvu - V Milanu seje namreč Matevž Bajuk po uri in 20 min boja s Francozom Michelom uvrstil med osem najboljših evropskih mladincev-končni rezultat20:22,22:20,21:17. Matevžseje uvrstil tudivčetrtfinale moških dvojicz Avstrijcem Bertschem.Vobeh četrtfinalih je moral Matevž nasprotniku priznati premoč-med posamezniki stesnim izidom 17:21,21:14in 17:21 VValežanu Van Hooijdonku, vdvojicah paz20:22, 24:22 in 10:21 nemškemu paru Geigenberger/Heinz,
SVETOVNI POKALNIZOZEMSKE,Wateringen-ŠpelaSilvestersejezdvema
zmagama proti Belgijki Janssens in natoše proti Turkinji Caliskan) prebila do glavnega tekmovanja. V prvem krogu je bila vtreh setih zanjo premočna Belorusinja Zaitsava (21:19, 7:21, 15:21). Naveza Tvrdy/Silvester je v osmini finala z 19:21 in 18:21 klonila proti Dankama Kruse/Schjott-Kristensen,
LENDAVA, turnir Srebrna žogica - Na mednarodnem turnirju so se še enkrat znova dobro odrezali igralci BK Tom Mirna in v kategoriji do 19 let domov prinesli prvo mesto med dekliškimi pari, za katerega je skupaj z Magyarjevo iz Lendave poskrbela Jerca Bajuk, Urban Turk pa je bil prvi med posamezniki in tretji v dvojicah s Sekerešem iz Lendave. V kategoriji do 15 let je bil Mitja Šemrov tretji med posamezniki, skupaj z Luko Pungerčarjem pa drugi v fantovskih dvojicah. V kategoriji do 13 let pa sta bila Žan Laznik in Sebastijan Miklič prva med dvojicami ter tretja med posamezniki,
OBVESTILA IN NASVETI POLICIJE
Policijska postaja Trebnje prosi občane, ki bi opazili sumljive osebe vbližini stanovanjskih hiš, vikendovinvbližini parkiranih av-tomobilovter bančnih avtomatov, da otem obvestijo operativno komunikacijski center na 113 ali PP Trebnje na 07 34 62 700.
S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše, vozila, tatvine vozil, drzni ropi ipd.
Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporočil, saj lahko za varnost svojega premoženja največ naredite sami!.
Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, pa tudi vikende iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni. »Prilika dela tatu« in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker sostanovalci na primerna dopustu ali ki je očitno brezvarovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje...
SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA
BADMINTONSKI KOTIČEK
ŽE ČETRTIČ KLUBSKI DRŽAVNI PRVAKI - BK Tom
seje okitil z novim, že četrtim zaporednim (sicer pa petim) naslovom klubskega državnega prvaka, v Mednarodni badmintonski ligi pa osvojil naslov podprvaka. Zmagovalno ekipo so zastopali Matevž Bajuk, Aleš Murn, Aljoša in Urban Turk, Dušan Skerbiš in Tadej Jezernik ter Špela Silvester, Taja Borštnar, Jerca Bajuk, Katja Kolenc in Urša Arih.
2. turnir Zagorje open - Turnir je konec aprila zaznamovala številčna udeležba igralcev iz Slovenije in Hrvaške. Mirnski mladitekmovalci so znova blesteli: v kategoriji do 13 let je bil med dečki posamezno prvi Žan Laznik, drugi pa Sebastijan Miklič, ki sta skupaj zmagala tudi v dvojicah, kjer sta bila Tim Kolenc in Urban Herman tretja. V kategoriji do 11 let pa je bil pri dečkih posamezno Domen Laznik drugi, ki je z Gašperjem Krivcem v dvojicah prav tako osvojil drugo mesto.
MASTERS - Na njem se vsako leto pomeri osem najboljših članic in članov s Slovenske jakostne lestvice, denarni sklad pa znaša 2000 . Od igralcev BKTom Mirna so nastopili Špela Silvester, Aleš Murn, Matevž Bajuk in Aljoša Turk. Tretje mesto je osvojil naš najboljši mladinec in drugi s končne evropske mladinske jakostne lestvice Matevž, Špela pa je morala zaradi poškodbe noge finalnotekmo predati. Aleš je bil četrti, Aljoša osmi.
DP do 11 (Mirna) in 15 let (Medvode)-Do 11 let
je Ema Cizelj osvojila vse tri možne naslove državne prvakinje - posamezno, z Niko Arih v dvojicah in Domnom Laznikom v mešanih dvojicah. Pri dečkih posamezno je bil Domen drugi, Vid Lekše pa tretji. Pri deklicah posamezno je bila Nastja Stovanje druga, Nika pa tretja, Vdekliških dvojicah sta Nastja in Maja Brzin stopili na drugo stopničko, pri dečkih dvojice pa sta bila Domen in Gašper Krivec druga, Vid in Urban Kolenc pa tretja. Gašper in Nastja sta bila tretja še v mešanih dvojicah, Nika pa je bila z Medvodčanom Miho Ivaničem tudi druga v mešanih dvojicah. Na Državnem prvenstvu do 15 let je bil Mitja Šemrov drugi, Luka Pungerčar pa tretji. Pri posameznicah je bila Urša Arih prav tako tretja, z Lejo Bevc sta bili drugi v dekliških dvojicah, z Luko pa je bila druga tudi v mešanih dvojicah. Mitja je bii skupaj z Ljubljančanko Kajo Stankovič
med mešanimi dvojicamitretji.zLukopadrugivigri fantovskih dvojic.
FRIEDRICHSHAFEN 2009 - BK TOM Mirna je bil že tretjič zapored klubski zmagovalec mednarodnega turnirja v Friedrichshafnu v Nemčiji. V kategoriji U17 je Urban Turk osvojil zlato medaljo, s katero se v kategoriji U11 dvojice lahko pohvalita tudi Nika Arih in Ema Cizelj. Vfinalih sta se borila še Žan Laznik U13 in Ema Cizelj Ull, a sta morala priznati premoč nasprotniku in sta osvojila srebrno kolajno. TOM-ovci so se sicer še kar osemkrat uvrstili v četrtfinale.
DP do 13 let- Državno prvenstvo za posameznike
in dvojice do 13 let je bilo v organizaciji BK BIT. Žan Laznik je med mešanimi pari z Evo Kuprivec zmagal, s Sebastijanom Mikličem v fantovskih dvojicah pa sta bila druga. Med posamezniki pri fantihjevklubskemfinalužan premagal Sebastijana in si tako priigral še drugo zlato medaljo na tem državnem prvenstvu.
DP do 17 let - Na državnem prvenstvu do 17 let zaradi poškodbe gležnja ni nastopil Urban Turk. Mitja Šemrov in Jerca Bajuk sta bila tretja med mešanimi pari, Jerca je bila z Uršo Arih tretja tudi v dekliških dvojicah. Prav tako sta bila tretja Filip Malus in Aleks Miklič med fantovskimi dvojicami.
POLETJE - Vse poletje je bilo za člane BKTom aktivno - imeli so redne treninge in posebne priprave, da bodo lažje in uspešno zakorakali v novo sezono. Špela Silvester, Mitja Šemrov in Urban Turk so se med drugim potili na reprezentančnih pripravah v Planici pod vodstvom glavnega trenerja članske reprezentance in SNBC (nacionalni vadbeni center) Nikolaja Pešehonova. Boleče pa je bilo poletje tudi za dvakratnega letošnjega državnega prvaka Žana Laznika, ki si je poškodoval nogo. Žan zdajdobrookreva in upa na čimprejšnjo vrnitevna badmintonsko igrišče.
TOM FORZA OPEN 2009 - Na Mirni je bil septembra že prvi članski turnir, kjer so se Tom-ovci odrezali dobro. Pri moških posamezno je bil Urban Turk tretji, med moškimi dvojicami sta bila prva Matevž Bajuk in Aleš Murn, ki sta v finalu premagala brata Turk. V ženskih dvojicah je bila Jerca Bajukdruga.zAljošo pa sta bila vmešanih parihtretja.
1. TURNIR do 13 let vsezoni 2009/10, Lendava
- Mirnski badmintonisti so domov prinesli eno srebrno medaljo, in sicer sta zanjo poskrbela v dvojicah Domen Laznik in Urban Herman. Slednji je bil še četrti med posamezniki, Domen pa je osvojil 5.-8. mesto, Med dekleti posamezno je bila Ema Cizelj četrta, v dekliških dvojicah pa sta prav tako četrto mesto osvojili Nastja Stovanje in Nika Arih. Hkrati je bil v Lendavi tudi turnir mladincev U19. Urban Turk je zmagal med posamezniki in v igri dvojic z Mitjo Šemrovom, ki je med posamezniki osvojil 5.-8. mesto, tako kot Jerca Bajuk med ženskami.
Rezultati so povzeti s spletne strani vvvv.bk-tom.si, foto: BK TOM.
P. Krnc
15. TOM Junior&Youth International 2009 MIRNA 9.-11. oktober 2009
Dvorana OŠ Mirna: V petek kvalifikacije in glavni žreb, v soboto osmine final in četrtfinala, v nedeljo pa od 9. ure naprej zaključni boji. Dvorana OŠ Trebnje: Mlajše kategorije bodo imele v petek kvalifikacije in glavni žreb, , v soboto osmine final in četrtfinala.
SPELA SILVESTER -na poti k najboljšim
Špela Silvester, članica BK Tom, se po nekajletni odsotnosti zaradi poškodbe uspešno vrača na badmintonska igrišča.
Mirnčanka, ki je s sestro Urško kot mladinka krojila evropski badmintonski vrh, konec leta 2004 pa utrpela težke poškodbe v prometni nesreči, jevpreteklisezonispet resno stopila na igrišče. Sprva se je zaradi začetne previdnosti posvečala le treningom dvojic, od marca pa vse svoje moči posveča igri posamezno.
»Druga polovica pretekle sezone je bila namenjena izključno treningom igre posamezno. Vse je potekalo po pričakovanjih. Temu je sledila tritedenska poletna pavza. Julija pa smo zakorakali v dvomesečne priprave na novo sezono, s katerimi sem izjemno zadovoljna,« pravi Špela, za katero so uspešne poletne priprave članske reprezentance v olimpijskem centru v Planici ter medklubske priprave v Medvodah in doma na Mirni.
Špela je kljub temu, da je v pretekli sezoni posvečala pozornost predvsem treningu in vrnitvi igre na nivo, ki gaje naša badmintonistka imela pred poškodbo, že dosegla nekaj lepih rezultatovtako na domačih (zmagi na dveh članskih A-turnirjih med posameznicami, naslova članske državne prvakinje med ženskimi in mešanimi dvojicami in zmaga na končni Slovenski jakostni lestvici) kot mednarodnih tleh (3, mesto na evropskih pokalih Hrvaške in Slovaške, 5. mesto na svetovnem pokalu Avstrije).
V letošnji sezoni je Špelin cilj uvrstitev med sto
najboljšihtekmovalknaSvetovnijakostni lestvici. »To
je prva stopnička na poti do glavnega cilja našega projekta »London 2012« - torej kvalificiranja na olimpijado v Londonu čez tri leta, Za kvalificiranje bo treba biti maja 2012 med 50 najboljših igralk na svetu,« pravi Silvestrova in doda, da bo letos vsesvoje moči usmerila tudi v državno člansko prvenstvo, kjer bo skušala osvojiti državni članski naslov med posameznicami.
Nova sezona pa ne prinaša le novih mednarodnih preizkušenj na tekmovanjih za svetovni in evropski pokal. Špela je namreč v letošnji sezoni podpisala pogodbo za francoski klub Salbris, ki nastopa v 1B francoski ligi. Francozi so jo opazili na lanskoletnih mednarodnihtekmovanjih in jo povabili medse. »Za novi klub sem septembra že uspešno odigrala prvo tekmo. Francozi so me zelo lepo sprejeli, v letošnji sezoni pa bom za njih odigrala skupno desettekem,« pravi Špela, ki dodaja, da v srcu še naprej ostaja prava Tomovka.
Konec septembra je Špelo čakal evropski pokal Češke, oktobra evropska pokala Cipra in Madžarske, novembra pa svetovni pokal Škotske. November bo nasploh pestertudi za mlajšeTomovceoziroma slovensko badmintonsko sceno nasploh, saj bodo Medvode gostile prvo Evropsko mladinsko prvenstvo do 17 letza ekipe in posameznike. Slovenske barve bosta na tekmovanju branila tudi dva Tomovca, Urban Turk in Mitja Šemrov.