štev. 51 Сепп 10 din PTUJ, 29. decembra 1958 Letml' XI Tudi leto, katerpga zadnji dne- vi in ure se pravkar iztekajo v nepovrat, je bilo leto bujnega razvoja na vseh področjih našega dzužbenega življenja. Podoba na- še dežele se hitro izpreminja in vedno mediojši so naši spomini na razdejanja in pogorišča, na vso mračno preteklost. Ko se oziramo v preteklost in prihodnost, seveda ne moremo mimo vprašanj sedanjosti, ne moremo mimo obračuna našega napredka, naporov, sil in per- spektiv za čas, ki prihaja. Leto 1958 je pomenilo za svet in za nas več kakor marsikatero prejš- nje leto: za svet zaradi tega, ker se je v njem začela bitka za ve- lik prostor, ki nas obdaja, za vsemirje, za nebesna telesa, ki smo jih dcslej le zdaleč opazova- li, sedaj pa je človeštvo na tem, da nanje položi svojo nogo in jim postane gospodar; za nas pa, ker smo napravili nove velike korake na poti naše graditve takšne družbe, v kateri bo človek člo- veku v resnici brat in prijatelj. Trenutno so na tej naši poti naj- važnejši in v prvi vrsti gospodar- ski objekti in nove možnosti za izkoriščanje dobrin, ki jih nudi naša zemlja, takoj za tem so od- nosi med ljudmi in boj za višji življenjski nivo. Kaj nam bo prineslo novo leto 1959? Težko bi bilo odgovoriti na to vprašanje, če bi šlo za odgovor o konkretnih dogodkih. Vsekakor je važno zavedati se, ::'T;]al Ic z eno stro- :ovno m:čJo Verjetno bi pri tem (namreč ►rez zavoda) ostalo, če ne bi po- egla energično vmss tr>v. Lojzka Itropnikova, tfikrat podpredsed- lica OLO Ptuj, ki ji je uspelo, la je OLO Ptuj sprejel sklep in Lstanovil 1. januarja 1956 Zavod ;a pospeševanje gcepodinjstva v 'tu ju. Delo zaveda se je odvijalo do- ilej fK) vsakoletnem dslovnam >rogramu, ki je bil za vsako le- o pcsebej predložen centralne- nu Zavodu in kateremu je bilo ^sako leto porlan-o poročilo o iz- /TŠenih nalogah v preteklem letu. Zavod je pričel svoje delo z lamenom organizirati na občin- ikem področju gospodinjsko po- speševalno službo, ki bo po do- očenem programu širila znanje ) izboljšavah v gospodinjstvu med srebivalstvcm ter s svojim de- om pcimagaía, da se bo vse, kar Di koristijo prebivalstvu za iz- K>ljšanje življenjskih pogojev, tudi dejansko postopoma uvajalo tako v individualnih kot v kolek- tivnih gospodinjstvih, raznih ko- munalnih in drugih institucijah. Zcčelck 1956. leta Dfîlo Zavoda je steklo že v pr- vih mesecih leta 1956, čeprav vse do oktobra Zavod m imel lastnih prostorov. To obdobje je značilno po številnih kuharskih tečajih, katerih kvaliteta pa ni bila rav- no na višku, zato se je Zavod lo- til najpreje tega vprašanja. Tako jo bilo urejeno z vodilnim oseb- jem teh tečajev, da je to posve- tilo primerno pozornost zahte- vam, ki jih je postavljal Zavod g'ede propagii-anja sodobne pre- hrane. Pozneje je zavod prešel na orqanizacijo potujočega teča- ja, ki je obiskal nekaj krajev (Podlehnik, Dravinjski vrh. Sela, Zavrč, Grajena), nato pa je za- radi zmanjšanja obsega strokov- nega kadra bil prisiljen s tem prenehati. Zavod se je za tem uspešno uveljavil pri organiziranju kraj- ših demonstracij z vseh рк)- dročij gospodinjstva, s katerimi je v nekaterih krajih postal stalen gost. Vso pozornost je posvetil Zavod tudi tečajem za konzervi- ranje sadja in zelenjave, teča- jem za spravljanje mesnih pred- vsem pa popuianziaciji uvajanja zelenjave v vsakdanjo prehrano ter je uredil v ta namen pet vzornih vrtov. Zavod je dosegel pri vodilnih prosvetnih delavcih, da je 15 šol uvedlo že v 1. 1956,57 pouk go- sjKXiinjstva, prav tako pa je sle- di! p>ouku gospodinjstva v kme- tijsko-gospodarskih šolah, kate- rim je tudi pomagal pri nabav- ljanju potrebne posode za boljše izvajanje praktičnega pouka v v gospodinjstvu. Poleg navedenega je Zavod so- deloval pri akcijah RK, kakor tu- d. pri tečajih Okrajne gostinske zbornice za polkvalifikacijo go- stinskih delavcev. Zavod v svcjih prostorih Zavod je vložil mnogo truda za ureditev svojih prostorov ter se zavzel za zagotovitev štipen- dij slušateljicann Višje gosp'Kiinj- ske šole, kakor tudi za razširja- nje tiska centralnega Zavoda. Kljub zavesti uslužbenk Zavo- da je delo Zavoda v letu 1958 nekoliko zaostalo. Vzroke zato je iskati v tem. da je z ukinitvijo okraja Ptuj nastala negotovost glede pristojnosti Zavoda ter zastoj v izplačevanju vsakolet- ne dotacije. Najvažnejši vzrok pa je nedvomno v zmanjšanju ka- dra, ki se je zreduciral končno na eno osebo. S tem je močno prizadeto gospodinjsko pospeše- valno delo, ki je prvi namen Za- voda. Prav tako ostaja skrb za oblikovanje stanovanjskih skup- nosti. skrb za izbolj-šanje struk- ture prehrano prebivalstva in obi- lo drobnih vprašanj, ki jih pri- naša rast življenjske ravni delov- nega človeka. Vsa ta vprašanja, posebno pa še vprašanja odnosa do okraj- nega zavoda bo potrebno rešiti zaradi uspešnega dela Zavoda v bodoče, s čimer se bo tudi v bo- doče lahko samo opravičevalo denarne izdatke, ki jih Ob LO vlaga za obstoj Zavoda. (Nadaljevanje) NAD 500 2RTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA, BEZJAK JANEZ se je redil 8. 5. 1919 v Markovcih v družini ma^ lega kmeta. Imel je tr; starejše m enega mlajšega brata ter dv« sestri. Ko je dovršij asnovno šolo v Markovcih, se je preživljal s kmečkim delom. V narodnoosvo- bcdilnem gibanju je zače! delo- vati že leta 1941. Nemške faši- stične oblasti so ga sumile, da je Uiporniiško nastrojen, zato n: dobil nobene legit.maciije. Ko je bil v Nemčij: na delu, je zaradi neke izjave proti nacizmu mora! v ječo za tri tedne. Ob vrnitvi domov se je odločil, da bo šel k partizanom. Čakal je na zvezo za odhod. V tem času je spremljali ►rata Martina v Ptuj, ki je mo- al v nemško vojsko. V mestu je [Jasno govoril čez nac zem. Neki lemšk vojak ga je hotel zato iretirat., Franc pa je bežal, a ned begom ga je ustrelil!. BRAČIČ SIMON se jo rodij 8. 10. .909 v Trnovcu v družini kovača. Castel je v številni družini 6 bra- ov in sester. V osnovno šolo je iodi] v Sek'h pri Ptuju, nato pa ¡e je šel učit za kovača. Po učni lobi je bil kovač v Zabovcih V času nacistične okupacije ni sodeloval z okupatorjem, a or- ganizacija OF še ni segla do nje- ja, da bi vključila v svoje vrste D-rod letcm 1944. Takrat so ga Tiobiliziirali junija v »vermane«. Pcslal; -SO ga na Kočevsko v bor- ao proti partizanom. Nekaj ver- manov se jo pr;družil!o partiza- nom. Med njimi je bij Bračič Si- mon. Prot; koncu leta 1944 je padel v borbi s fašisti na Kočev- skem Rogu. Njegova živeča so- borca sta Bezja-k Martin iz Spuh- Ije in Vinko Ignaic, krojač v Ptuju. BABOŠEK RUDOLF se je rodi! 15. 5. 1913 v Lovrencu na Drav- skem pMjIjiu v družini poljskega delavca-želarja s sedm:mi otro- ki. Rudolf je bili najmlajši. Oče je otroke versko vzga-jafl, obenem pa budi'1 v njih narodno zavest. Vse otroke je z veliko skrbjo spravil do poklicev. Rudolf je moral zgodaj okušati tuj kruh, ko je z materjo hodiil na dnino. V šolo je hodili k E>ovrencu. Bil je med najboljšimi učenci. Rad bi šeJ naiprej v šole, a se je mo- ral odločiti zaradi revščine za obrtniški poklic. Postal je čev- ljar. Ker pa do tega рх?кГј.са nii čutili veselja, je po mnogih proš- njah priseli k železnici. Svoj pro- sti čas je porabil za samoi zebra- ževanje. V obdobj.u okupacije je sodeloval v narcdnoosvobodiünem gibanju. Pečal se je z zbiranjem prispevkov za partizane. K par- tizanom je odše.1 septemibra 1944. Pos-lali so ga na Dolenjsko \ Ljubljansko brigado. Udeležil se je mniogih borb. Padel je dne 9. aprila 1945 v Kotah ¡pri Strug na Dolenjskem. Toliko zaželjent svobode n' učakail in ni učak< srečanja z ženo in otrokoma. CAFUTA JOŽEF se je rodii ll 9. 1899 v Sovičah v družini veli- kega posestnika. Imeli je dvć brata. V šolo je hodil k Vidmu nato je delal na domačem po- sestvu, ki ga je tudi prevzel ii na njem gospodarili. V dobi oku- pacije se je udeleževal sestan- kov OF Zbiral je material zi partizane. Leta 1944 je imel funk- cijo vojnega referenta. Zaradi iz- daje so ga gestapovci aretirali ii pos.laiIi v Dachau, od tam so g< odpeljali v Auschwitz, kjer ji umrl 14. 4. 1945. Opomba: v štev. 50 našega 1: sta z dne 19. XII. 1958 smo za čeli obja'Wljati življenjepise, k jih je zbrala organizacija ZB ■ tem letu, opustili bomo že ob javljene. LE6A SLADKORNE TOVARNE V ORMOŽU Naše časopisje razpravlja že več let o tem, da se bo zgradila v Ormožu tovarna za sladkor. Ljudje sprejemajo vesti o grad- nji z veseljem, ker vedo, da bo- do prišle njihove odvišne delov- ne moči do trajne zaposlitve in stalnega zaslužka, kmetje pa da bodo laže prodajale svoje pridel- ke, zlasti sladkorno peso, ki so jo v zadnjih letih že začeli go- jiti. Načrti za tovarno so baje že gotovi in gradbeni stroški prera- čunani na 5 milijard dinarjev. 2al, da časopisje nič ne piše ali zelo malo, kje bi naj tovarna stala. Nekateri menijo, da bi se naj zgradila na zemljišču, ki leži v železniškem loku vzhodno od Ormoža ob progi proti Ljutome- ru, drugi so zopet mnenja, da ta kraj za tovarno sploh ni prime- ren. Predvsem radi tega, ker leži tako rekoč v isti višini, kakor je vodna gladina v kakih 150 m od- daljeni Dravi. V deževnih jesen- skih mesecih (kakor na primer letd površjem plodne zemlje sam prodec, ki pač ne more nuditi trdnih temeljev za tovarniško zi- dovje. Gradnja temeljev v pro- dec bi p>ovzročila velike težave in neprimerno visoke stroške, če bi sploh bila mogoča. Tudi kanali- zacija za odvajanje odpadnih vod iz tovarne v Dravo bi bila težko izvedljiva, p>redvsem radi nizke- ga terena in ker bi morali pre- sekati oziroma podkopati dva že- lezniška nasipa (na progi proti Ljutomeru in proti Čakovcu). Pri vsakem večjem stanju vode v Dravi bi voda pritekla v to- varniške kanale in odtok iz tovarne v Dravo onemogočila. Zakaj ne »i^od zveri- njakom«? Vsi ti razlogi govorijo proti gradnji tovarne »pK>d zverinja- kom«. Zato se splošno vsi bolj nagibajo mnenju, da bi jo zgra- dili ali južno od železnice proti Čakovcu tam, kjer se teren proti Dravi razširi, nekako proti že- lezniški čuvajnici v Pušincih ali pa zapadno od Ormoža na Lenti. Oba prostora sta za tovarno na- ravnost idealna: prvi, ker je za vse tovarniške objekte itak do- volj velik, je tik Drave in vpra- šanje kanalizacije bi tudi ne de- lalo težkoč. Vsi kanali bi se tu z malimi stroški dali izpeljati na- ravnost v Dravo. Tudi dovoz k tovarni na tem kraju bi bil lahek, ker še gre ob železnici občinska cesta skozi ta teren. Povsem slični, če še ne lažji, so pogoji za tovarno na Lenti, le Dravo bi za potrebe tovarne za- menjala voda iz Lešnice, ki bi mogoče bolj ustrezala kakor de- roča Drava. Zato je treba dobro premisliti in preštudirati obe va- riatiti, katera bo za gradnjo boljša in — cenejša. Sicer pa bo radi bližine državne meje imela važno besedo o tem še vojaška oblast. Pranje s strojem Spet so se odprla vrata groba tokrat za tihega in skromnega moža krepke volje, neupogljivega značaja in junaškega srca. Tak je bil Ožbalt Strafela; malobeseden, skromen in delaven. Tak je živel med svojimi rojaki kmeti, ki so po svoji skromnosti in delavnosti ta- ko podobni drug drugemu. Toda, ko je odbila slovenskemu ljudstvu usodna ura, ko je naša zemlja zaječala pod škornji faši- stičnega okupatorja, se je poka- zalo, da je bil Ožbalt Strafela neomajno zaveden sin slovenske- ga ljudstva, da je bi! pripravljen z nezlomljivo voljo kljubovati okupatorjevemu nasilju. V tistih težkih dneh borbe in junaštva so ljudje krepkih znača- jev z neko čudovito bistrostjo, z neko nerazložljivo intuicijo spo- znali, komu smejo in komu ne smejo zaupati in so se našli. Sredi med njimi je bil Ožbalt, vedno pripravljen tvegati vse, da bi bor- ba, ki je s smrtjo heroja Lacka in njegove čete za nekaj časa pre- nehala, zopet vzplamtela .in se razmahnila. Ni danes med nami veliko lju- di ki bi videli, kaj vse je ta tihi, skromni 1 Jvek tvegal v tistih težkih dneh. Kolikokrat je v bfii noči izginil iz hiše k deroči in su- meči Dravi, kjer so njegove krep- ke roke potiskale poln coin par- tizanov preko valujoče reke, da je varno pristal na drugem bregu. Malo jih je, ki vedo, da je on pre- peljal preko Drave komisijo, slano od pokrajinskega odigra OF da razišče okjpatorjeve zločince v Slovenskih goricah. Morda Jihje več ki vedo, kolikokrat so bili pod' streho njegovega gospodar- Scraa poslopja skriti partizani m ko?kokrat je pripeljal iz Zorcice- vega mlina moko in jo po sknv- nS zvezah spravila k P^^tizanom^ Njegova zasluga je tudi bila, da so i Ujalovile mnoge polisuske racije in hajke na markovskem terenu. Ko se je v prvi polovici 1944. leta oblikovala po teh kra- jih ljudska oblast, je postal pokoj- nik član vaškega odreda OF. Pri njem so bile tajne seje, zunaj pa je bila na straži njegova žena. Tak je bil mož, ki je bil po- ložen v decembru 1958 k zadnje- mu počitku na mariborskem po- kopališču v slovensko zemljo, ki je tako ljubil, da je bil pri- pravljen doprinesti za njo tudi svoje življenje. V imenu tovarišev, sodeloval- cev in borcev, pa tudi v imenu vseh rojakov ter vsega slovenske- ga ljudstva je pokojnemu Štra- felu ob grobu izrekla tov. Ljud- mila Kafol v imenu organizacije ZBNOV Markovci globoko zahva- lo za vse, kar je po nareku svo- jega plemenitega srca storil za svoje ljudstvo v najtežjih, a naj- lepših dneh naše z, odovine. Elektrika v Tibolcih? Vaški odbor Socialistične zve- ze delovnega ljudstva v Tibolcih je že v letu 1954 začel z akcijo za elektrifikacijo naselja. V ta namen je bil tudi ustanovljen poseben elektrifikacij&ki odbor, ki je po svojih močeh delal na tem, da bi dobili prebivalci v Ti- bolcih sodobno luč in pomočnika, ki bi jiim poganjal kmetijske in druge stroje. Odbor si je po svoje prizade- val, vendar v celoti nalogi ni bil kos. Drogovi so sicer postavljeni, nekaj žice in izolatorjev je kup- ljenih, vendar 52 interesentov doslej ni bilo v stanju zbrati to- liko sredstev, kolikor jih je po- trebnih za ureditev nizkonape- tostnih vodov in še za napeljavo hišnih instalacij. Med tem časom, od leta 1954 dalje, se je precej zvišala tudi cena elektro-mate- rialu. Skratka, Tibolčani so bili na tem, da pred doseženim ci- ljem klonejo. Tedaj pa jim je šinila v glavo misel, ki so se je takoj oklenili in katere uresničitev ocenjujejo kot rešitev vprašanja elektrifika- cije njihove vasi. Vložili so proš- njo, da bi se jim dovolilo zbira- nje prispevkov v denarju in ma- terialu in s pomočjo katerih bi zbrali fKrtrebna sredstva. Dovo- lienie i-irn ie bilo irdano in Ti- bolčani bodo verjetno prve dni januarja že začeli z zbiranjem. Zbirali bodo na celotnem občin- skem področju ter se vsem, do katerih se bodo obrnili, vljudno priporočajo. Izšel je Gospodinjski koledar Letos je že tretjič izšel Gospo- dinjski koledar s posebej vezano prilogo za gospodinjsko knjigo- vodstvo. Letošnji Gospodinjski koledar prinaša niz koristnih člankov in nasvetov z vseh področij gospo- dinjstva, poleg tega pa obravna- va življenje v družini kot osnov- ni družbeni celici, ki se preko stanovanjske skupnosti povezuje v ustvarjalno skupnost zato, da bi razbremenila predvsem zapo- sleno ženo prevelikih naporov in težkega dela in da bi končno vsi člani družine našli več časa za svoje osebne želje in potrebe, šport in zabavo. Vsako leto je Gospodinjskemu koledarju priložen anketni list in so anketirañci tudi nagrajeni z bogatimi nagradami, kot so prak- tični gosDodinjski aparati in dru- gi uporabni artikli. Gospodinjski koledar s knjigo- vodsko prilogo stane 300 din in se dobi v Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Ptuju. Ormožka C. 18, tel. 203. CZ Breg je slavila tO-letnico obstoja Breška organizacija CZ Breg je slavila v nedeljo, 21. decembra t. 1., 10-letnico obstoja in uspešne- ga delovanja. Proslava je bila v breški dvorani SZDL. Sodeloval je šolski pevski zbor pod vodstvom tov. Rajka Burga. Referat je imel predsednik organizacije. Značilno za to organizacijo je, da se je po svoji dejavnosti uvr- stila med najboljše v občini s tem, da je med drugim posvetila na svojem območju vso pozornost varnosti življenj in imetja pred požarji s pregledom kurilnih na- prav. Imela je tudi tečaje za prvo pomoč ob vseh nesrečnih prilikah. Za 10-letnico je priredila za prebivalstvo skromno veselico s srečolovom. Ргшшногпешш Občinski setveni načrt je rezer- viral precejšnje površine za setev heterozne koruze. Kmetijske or- ganizacije bodo morale posvetiti vso pozornost temu vprašanju, d?» ne bi ostalo nezadovoljivo rešeno. Težava je namreč v tem, da mnogi kmetovalci še vedno ne poznajo prednosti heterozne ko- ruze pred domačo, ker bi se sicer setve heterozne koruze bolj okle- pali. Heterozna koruza je križanec dveh čistih sert, ki daje v prvem letu izredno velik donos. Vendar pa tako pridobljenih plodov ne smemo ponovno uporabiti za se- me, ker je pridelek že v nasled- njem letu manjši, v drugem na- slednjem letu pa celo manjši od pridelka, ki ga daje navadna ko- ruza. Seme heterozne koruze mo- ra biti torej vsako leto znova pri- dobljeni križanec, ki ga vzgojijo strokovnj^ vsako leto znova y kmetijskih institutih. Naloga kme- tijskih organizacij je. da kmeto- valcem priskrbijo vsako leto novo seme heterozne koruze. Kakšna je pravzaprav korist, če sejemo heterozno mesto domače koruze? Heterozna koruza daje povprečno za 10 do 20 % večji pridelek od domače, ali za 200 do 300 kg po hektarju. Vsak kmeto- valec ve, da je to znatna in po- memlMia količina, zakatero pa je potrebno le nekaj več skrbi v zvezi z nabavo semena ter z ob- delovanjem. čeprav se to dosti ne razlikuje od obdelovanja domeče koruze. Potrebno je le nekaj več intenzivnosti, nekaj več pažnje, da se v posevku ne razraste plevel, ki mu zelo škodi. Na splošno je pri setvi heterozne koruze upošte- vati, da je treba sejati s strojem v pripravljeno, jeseni preorano, pognojeno in pred setvijo pova- ljamo zemljo, da pride seme pov- Dvorana v Podlehniku Z konec leta 1958 bo imel Pod- lehnik dokončno urejeno dvorano v kulturnem domu po zaslugi vseh organizacij, ki so dale svoje člane v koordinacijskih odbor in poskrbele za dovršitev notranjosti dvorane, ki je bila v uporabi ob skromni notranji ureditvi. V dvo- rani je sedaj parket in drugi ne- dostatki so odpravljeni. Za konec leta 1958 bo v domu prireditev s pričakovanjem Novega leta. шшÊ^^ишmвÊШ^ШÊmmвшlшm ■■нн sod v enako globino, trikrat oko- pati (osipavanje ni potrebno) v določenem času primerno dodat- no gnojiti z dušičnimi gnojili ali gnojnico. Vsak kmetovalec ima s setvijo heterozne koruze vso možnost z nekoliko več skrbi pridelati znat- no več koruze, kakor je lahko pri- dela sicer z domačim semenom. _ Na štedilniku ШВ Ii ie ¥nelii oblekcci Revno, petčlansko Paukovo dru- žino iz Jirševc pri Desterniku je zadela 6. decembra t. 1. težka dru- žinska nesreča, ki je zahtevala življenje sedemletne hčerke Mari- je, najstarejšega otroka te druži- ne, šolarke in varuhinje mlajšega bratca in sestrice, ko sta bila oče in mati na delu ali zdoma. Tega dne se ji je po nesrečnem naključ- ju pri štedilniku vnela oblekca, pri čemer jo je močno opeklo po celem prednjem delu telesa, zla- sti po desni strani. Mati je prihi- tela na pomoč otroku, vendar je plamen bil močnejši in je tudi njo opekel po rokah. Od glave do kolen je bila Marija v eni sami opeklini, ko so jo še isti večer pripeljali v mariborsko bolnišnico. Po 13-dnevnem vsestranskem zdravniškem prizadevanju in po tako dolgih Marijinih groznih mu- kah in bolečinah je končno le pod- legla v noči med 18. in 19. de- cembrom. Za revne starše, za sestrico in bratca, za okolico in šolo v De- sterniku je bila Marijina nesreča in smrt hud udarec, ki je vzbudii pri vseh globoko žalost in soču- stvovanje. Kljub težki bolečini pa niso pozabili starši izreči prisrčno zahvalo zdravnikom in bolniške- mu osebju mariborske bolnišnice za vse prizadevanje, da bi mali Mariji rešili življenje. Zelo ganljivo je bilo 21. de- cembra ob Marijinem preranem grobu, kamor so jo spremljali učenci in učiteljstvo desterniške šole in Marijini svojci. Preveč jih je bilo, da bi se jim stariša zahva- lila za vso pozornost ob tej ne- sreči, zlasti pa šolski upravitelji- ci za pobudo in vsem. ki so ji sledili, da so zbrali skromno de- narno pomoč (5000 din) in jo iz- ročili Paukovi družini. Marijina nesreča in prerana smrt sta v verigi neštetih prejš- njih svaril pred ognjem za otro- ke in odrasle nov člen. ki vse po- novno svari, da nesreča nikdar ne noriva na ptujskem živilskem trgu v sredo 24. XII. 1958. POVRTNINA Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60—80, čebuljček 300, česen 200—250, ohrovt 25— 30, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, peteršilj 40-60. solata endivija 60—80, buče 10, luščen fižol 50—60. špinača 80—100, ki- slo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25—30, gobe 160—200. orehi 100—150, gobe sivke 120. ŽITARICE IN MLEVSKJ IZDELKI Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Mleko 30, sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 330—500, piščanci 300— 700, jajca 19—20. MAŠČOBE Uvožena mast 325, domača mast 400. zaseka 300—400, maslo 400— 500. Ptuj, dne 29. decembra T9ÎM P'^ÜJSKI TEDNIK stran 3 w èivilenìu narodov Novo leto je v zgodovini člo- veštva pcmeniben..dan, saj se nam ob njem odpira pogled, v naijsta- rejtša kuiltorna iziroäJa raimih na- rodov. Nov'CJetoi dan ima svoj čar, vero in uipanje, je simbol in izraz kultUTni'h sipremsmb. Svetovni na- zor in znaincist, reMg.iozno in po- svetno žiiivLljienie so daič viden pe^- čat začetiku leta, iki ga ne praz- nujejo vsi narodi, opolnocá med 31. decenübrom in 1. jaruuarjem. Zgodcivina, gictspoidarsko žwljenje in tradicija dol^ciajo tisti dan v letu, ki pom'Sni začetek novega kroženja v letu lin ki v nek: mera uravnaiva človešiko žiiviljenje. Mno- gi narodii so začenjaili novo leto z začettkam pomiladi ali ob končani žetvi, kar je iprecej naravno, 1. ja- nuar kot začetek Jeta pa je praiv- zaiprav timetna tvo(rt>a. Nova, zmagovita I-uč pirelbadi novo, upov potoo žMjenje. Za±o so primitiivni narodi, -ki so žiivelii s sprememibamri v naraivi, izbraJi pomlad zai začetek leta'. Pomlad prinese vstajenje naraive. Začetek leta so zlasti v Orientu Ž6 pred tisočletij! .pra23novaiU v mesecu maircu lin Perzijci še danels praz- nujejo svoj! »naiuiros«, veliki praz- nik nove l^.iiči in novega leta, na dan spomladanskega enakonočja. Začetek astrcnomske pomiladi je tudi pri starih Indijcih in v tako imenovanem babilonskem kultur- nem krogu začetek leta. »The-rge- lion«, prvi polletni mesec, je bil v starih Atenah prvi' mesec v letu. Poleg semitslldh in hamit- skih narodiotv začenjajo tudi E^iiip- čanL novo leto sredi poletja. Stari Egipčani so že iv davnih časih uravnavali svoj koledar po zgod- njem vzhodu planeta Sirija, oto času ipcUetinega sončnega obrata, ki z ekvatorialnim deževj'em na- znanja skorajšnje poplave Nila kot vir življenja v deželi farao- nov. V Rusiji se je ponekod še ohranila pra^stara ljudska navada, privzeta po bi.zant,inski, ki šteje dobo od domnevnega »stvarjenja sveta« in začenja leto s 1. sep- t-^ibrom. Tudi mohamedanci in J^-^.je praznujejo začetek leta je- seirii. Kitajci praznujejo začetek lev ?:а osnovi lun nega koledarja r : 20. januarjem in 18. febm- аГ ј m Starogermansko in keltsko leto se ravna po ži.vinorejS'kem kole- darju, ki postarwlja začetek leta v čas ob koncu paše, ko živino ženejo v staje. Z začetkom krm- Ijsnja živine v hlevih in stajah, ki nastopi hkrati z zimo, so tudi Kelti začenjali novo leto, in sicer 1. novemibra, južni Germani pa za Martinovo (11. novembra). V stari riimski republiki so za- čenjali leto 1. marca; ta dan je začetek ritallijanske pomladi. Leta 154 pred našim štetjem so pre- maikn'i'U začetek leta in je ta spre- memba vplivaila na ureditev kole- darja, ki je bila pomembna za vso Evropo. Od takrat je obve- ljal pri R mljanih kot prvi dan v letu 1. januar. Ko je leta 46 pr. n. št. Julij Cezar dal pobudo za spremembo koledarja, ki se po njem tudi. imenuje julijanski ko- ledar (z njim so določili število dni v pcisameiznih mesecih in ute- meljili štiriletni ciklus treh na- vadnih in enega prestopnega leta) in je kmalu dobil veljavo po vsem rimskem ccsairstvu in po drugih evropskih deželah, je estai 1. ja- nuar kot začetek novega leta v veljavi po vsej Evrcpi in se z uvedbo julijan-skega koledarja v drugih deželah razširil tud; dru- gged. Čeipraiv se je julijanski ko- ledar zelo razširil án je dobil v evropskrh deželah splošno veljavo, so se do uvedbe gregorijanskega koledarja držali ponekod še zme- rom gospodarskega termina v me- njavi leta» Tako imenovani »kmeč- ki kole'der« j^e bili v mnogih kra- jih v veljavi do uvedbe gregori- janskega kdledarja (zlasti pri ne- katerih germamskh rodovih). — Kljub poznejši reformi koledarja, ki jo je leta 1582 uvedel papež Gregorij XIIÍ. zaradi uvedbe kr- ščanskega koledarja praznikov in svetn'?i;'h imen, je ostal julijan- ski koledar v b'stvu nespreme- njen in v veljavo do današnjega dne. Po letu 1700 pa je 1. januar pr znan v krščanskih deželah kot noTOletn; dan. Praznovanje novega leta je ime- lo v vseh časih in pri vseh na- rodih nekaj pomembnega, usod- nega, s-.mbolnega, nekaj, kar je označovai'o trenutek, ko se zače- nja nov čas, novo razdobje živ- ljenja. Novo leto spremljajo pri vseh narodih stare navade. Stari Izraele: so imenovali novo leto »sobota trobljenja«, ker so ga naznanjaliii s trobentami in po- za-/nami. Kakor pred tisočletji v.starem Babilonu, v Palestini, v Egiptu in Rimu, tako nam še dandanes po- meni novo leto slovo od starega in pričakovanega novega; od sta- rega se prav tako hrupno poslav- ljamo, kakor hrupno pozdravljamo novo. Polnočno zvonenje ozrmnja v gmogih krajih slovo od starega leta in pozdrav novemu, drugod streljajo z možnarji, spet drugod prirejajo vesele obhode itd. Že od nekdaj je navada pri vseh narodih, da začenjajo novo leto v veselem razpoloženju, z najboljšimi željami, da bi bilo srečno, rodovitno. Pri vseh naro- dih je v navadi novoletno obda- rovanje. Prvotno je v vsem tem nekaj čarodejnega, ki ima pri na- rodih na raznih kulturnih stop- njah posebne pomene. Stari Egip- čani so se obdarovali ob novem letu s predmeti, na katerih so bi- la zapisana voščila. V starem Ri- mu so slovesno praznovali zače- tek koledarskega leta, Janusu (po njem ima mesec januàr svoje ime), bogu z dvema obrazoma, ki je bil simbol začetka in konca, so pripravili daritve, ljudje so si hiše in vrata okrasili z zelenjem. No- voletnemu dnevu so Rimljani pri- pisovali še poseben pomen, saj jim je pomenil usoden dan za vse le- to. Ta dan so prerokovali iz zvezd, prvi januar so praznovali z vsem razkošjem, jedli so in pili, se za- bavali, si pošiljali palmove veji- ce, fige in med in druga darila. Cesar je na novega leta dan pri- redil velik sprejem, sprejemal je darila in prav tako sam razdelil ogromno daril. Praznovanje s po- jedinami, popivanjem in veselja- čenjem je v starem Rimu trajalo skoraj teden dni. »Prospera, lux oritur!« (Napočil je srečni dan!) so se ljudje pozdravljali na dan novega leta v klasičnem Rimu. »Srečno novo leto ti želim!« je več kot dva tisoč let star novo- letni pozdrav in voščilo, ki ga še danes ponavljamo. In kakor so nekoč iz prerokovanj po zvezdah, iz ugibanj o usodi o novem letu, pa naj so nastale iz kakršnih koli, še tako praznovernih nagibov, ljudje želeli sebi srečo, bogatstvo, rodovitnost itd., nekaj takega je ostalo v raznih oblikah pri vseh narodih še danes. Že vreme na novega leta dan je ljudskemu vre- menarju narekovalo prerokovanje, kakšna bo žetev: »Je prvega ja- nuarja mokrilo, polje bo slabo ro- dilo.« Rodovitnost in bogata žetev je tisto, kar kmet pričakuje v novem letu in kar si je skušal pri- dobiti in zagotoviti z raznimi simboli, obredi in rotitvami že ob začetku novega leta. V naših kra- jih je ohranjenih mnogo teh pra- starih navad. Ponekod pokadijo in poškropijo hišo, hlev, gospodarska poslopja, njive, travnike, gozd. Po nekaterih krajih na večer pred no- vim letom otresajo sadno drevje, da bi drugo leto dobro obrodilo. Spet drugod streljajo, da bi pre- gnali od hiše sovražne moči, od- pirajo kašče, da bi jih rodovitno novo leto zopet napolnilo. Ohra- njen je običaj, da v mrzlo vodo vlivajo raztopljeni svinec in iz njegovih oblik in podob preroku- jejo, kaj bo prineslo novo leto. Spet drugod je ohranjenih mnogo običajev, ki govore, kako živa je bila ponekod vera v vodne sile, bogove, vile in kako so jih na no- voletno jutro skušali pridobiti z raznimi darovi. Enake običaje sre- čujemo tudi pri germanskih in drugih slovanskih narodih, v za- hodni Indiji (v Burmi) in v deže- lah južne Amerike. Na Kitajskem nosijo v noči pred novim letom 8 do 10 metrov dolgega »zmaja sreče« visoko nad glavami ljudi, ki se zbirajo na uli- cah. V zmaje preoblečeni otroci hodijo po hišah in prosijo darov. Praznovanje novega leta je povsod združeno s pojedinami in popivanjem, kar ni samo zname- nje praznovanja, ampak v prvotni obliki tudi magični ukrep proti vsakemu zlu. Z novoletnimi željami so zdru- žena še razna druga mitično-sim- bolna znamenja, amuleti in talis- mani, ki jih najbolj pogosto vidi- mo na novoletnih voščilnih kar- tah, dalje razni simboli sreče (podkev, pujsek, štirlperesna de- teljica, dimnikar itd.), ki jih za ta praznik izdelujejo po vsem svetu v raznih plastičnih oblikah in jih ljudje podarjajo drug drugemu kot znamenje sreče v novem letu. »Srečno novo leto!« je tisočletja staro novoletno voščilo, ki ga pri razruh narodih spremljajo skupne in posebne navade, katerih izro- čilo sega daleč v preteklost in ki v bistvu in vsebini izražajo člove- kovo vero v srečo, njegovo upa- nje v dobro letino in uspeh pri delu. Hov iism ist in še nekaj Novi most čez Dravo v Ptuju, ki ga grade slavni »dravski bobri«, daje vsebino neštetim pogovorom ptujskih meščanov in okoliščanov in sploh ljudi — tudi tujcev — ki prihajajo v naše mesto ali pa se vozijo mimo. Kaj pa mislite — velika je ta stvar! Že stara Av- stroogrska je delala načrte zanj. in le prva svetovna vojna je pre- preprečila njegovo vojno. Potem se je govorilo o njem tudi v stari Jugoslaviji, in — če ne bi bilo druge svetovne vojne, bi ga mor- da zgradila. No, priti je morala naša nova Jugoslavija, da ga konč- no le gradimo in ga bomo v ne- kaj tednih ali mesecih tudi zgra- dili. Razen mosta čez Dravo grade tudi most čez Studenčnico, ki je v glavnem pravzaprav že gotov z vsemi oporniki in ploščo, ki so jo zbetonirali pretekli teden. Dobro napredujejo tudi dovozne ceste na breški in na mestni strani. Dan n? dan opazujemo na teh dovozih buldožere, ki planirajo zemljo, valjarje, kamione, ki dovažajo grušč in drug material. Vreme tu- di v zimskih mesecih dobro stre- že gradbeni dejavnosti, tako da se lahko dela kar naprej. Res je zanimivo in spodbudno opazovati, kako se gradi ta nova komunikacija skozi naše mesto. Ptuj bo z njo mnogo pridobil ne samo v prometnem in gospodar- skem oziru, ampak tudi drugače. Saj bo ta mestni predel dal Ptuju novo, živahnejše lice. Ob novem mostu in novi cesti bo utripala nova arterija, ki bo mesto tako rekoč pomladila in ga tesneje po- vezovala z ostalimi kraji ožje in širše domovine in s tujino. Upamo, da bosta Tehnogradnje iz Vuzenice in Uprava cest, ki ji- ma je poverjena zgraditev teh ob- jektov, do pomladi dokončali delo in nas povabili k otvoritvi, ki bo prav gotovo ne samo za Ptujčane, temveč za vse predele, ki bodo uporabljali novo komunikacijo, vesel praznik in nova pomembna stopnja v graditvi naše socialistič- ne domovine. Že zdaj pa povemo željo, ki naj se uresniči, če ne sporedno z mostovi in priključki, pa vsaj čim prej, namreč da naj se nikakor predolgo ne odlaša z ureditvijo okolice. V prvi vrsti bo treba mestni park, ki ga je novi most nekoliko okrnil, nanovo urediti, in če mogoče, tudi pomladiti. Park naj bi se razširil tudi ob poti pred železniškim podvozom. Prav tako naj bi se smiselno uredil prostor ob minoritskem samosta- nu in dalje proti železniškim za- pornicam na Ormoški cesti, kjer se bo nova cesta začasno iztekala na to cesto. In končno: ali naj ostanejo zunanji zidovi samostana morda še eno desetletje žalosten spomin obstreljevanja iz druge svetovne vojne? Odstraniti bi bilo treba tudi podrtine minoritske cerkve. Vse to in še marsikaj bo treba urediti, če hočemo, da bosta novi most in cesta prijetna tudi očem in v ponos našemu starodavnemu Ptuju. Že smo mislili zaključiti ta se- stavek, ko nam je prinesel pismo- noša še sledeči dopis, ki prav tako govori o našem novem mostu. Dopis je iz krogov, ki so blizu Kukčevemu Nantu. zato je tudi nekoliko hudomušen. Naj bo, smo si mislili, naj pride še to med lju- di: Bil je* lep, sončen decembrski dan. In tak dan je kakor nalašč, da se je zbrala ob traverzni ogra- ji v parku nasproti novemu mostu skupina sicer nekoliko starejših, vendar še kar dobro ohranjenih ljudi. Človek bi mislil: mirni, spo- dobni sprehajalci, dobri solidni meščani, ki iščejo v parku zaslu- ženi oddih. Toda ne! Spodobni že — ne mislim natolcevati — a mirni in solidni danes niso videti. Živčno mahajo z rokami, največji med njimi je zamahnil s palico in energično pokazal z njo proti no- vemu mostu. Kaj se je zgodilo? Vsi pogledi so obrnjeni proti neki točki na mostu. Nekateri si z rokami senčijo oči. da bi videli bolje. Od razburjenja jim zastaja dih, potne kaplje se jim nabirajo na čelu. Ali res ne vidite, ali ste slepi?« pravi tisti, ki ga kličejo za Berg- deckla. »Most ima vendar razpoko! Dolgo zijajočo razpoko! Včeraj je še ni bilo! Most se bo zrušil!« »Telefonirajte podjetju,« pravi drugi, po imenu Zdrobnik, >^pa brž! Lahko se zgodi nesreča. Kaj ne- sreča, katastrofa! Oni na mostu ne vidijo, mi pa vidimo. Kdo gre te- lefonirat?« »Počasi, ne se prenagliti.« pravi Podgoršek. »Dajmo se prepričati. Trenutek, grem po daljnogled.« »Ali nisem stokrat pravil,« pove Andrejka, ki je že večkrat kako pametno uganil. »Tu imajo pre- napeti beton! Zidali bomo s pre- napetim betonom, he, he! Zdaj pa imajo. Tudi struna se utrga, če je prenapeta. Beton pa se bo raz- klal.« »Oprosti, saj se ne reče prena- peti, ampak prednapeti. Ena črka je več,« se vmeša Paša. »A kaj!« odbije Andrejka, »pre- napeti ali prednapeti, če je napet, je napet. Podrlo se bo, vse sku- paj se bo podrlo. Jaz si umijem roke.« Okrog razburjene skupine se je nabralo že dosti ljudi. V začetku so le poslušali, potem pa so se tudi ti vmešali v splošna debato. Vsi so gledali in kazali proti mo- stu. »Res je,« pravi eden izmed ob- činstva, »prav tako je videti, ka- kor bi bila razpoka. Nerodna stvar, hm.« Medtem je prihitel Podgoršek z daljnogledom. Najprej je sam gle- dal skozenj. Ni si ga mogel prav naravnati. Dajal si ga je na oči in spet odstavljal. Nestrpnost med ljudmi je naraščala. »Daj sem, Podgoršek, bom jaz,« pravi Bergdeckel in pogleda skozi daljnogled. Potem je šel daljno- gled iz roke v roko, »Kaj je, kaj se vidi?« vprašu- jejo ljudje, »je res razpoka?« »Nekaj je,« reče Paša,« a sonce mi blišči tako naravnost, da je težko dolgo gledati.« Ljudstva se je nabralo za celo zborovanje. Od nekod sta se po- javila dva miličnika ... ■ Tedaj se oglasi Zdrobnik: »Ve- ste kaj, ljudje, oglejmo si stvar iz bližine. Drava je nizka. Po pro- du lahko pridemo do prvega opor- nika. Ni šment, da ne bi prišli zadevi do dna.« Predlog je obveljal. Dvojica iz- vidnikov, Zdrobnik in Bergdeckel sta se spustila v strugo in se spretno, preskakujoč s kamna na kamen, približala nevarni razpoki tako rekoč iz oči v oči. Nista dolgo gledala. Množica iz parka je videla, kako »sta drug za drugim zamahnila z roko, kakor človek, ki hoče reči: ni vredno besede. Vrnila sta se na breg in pove- dala: »Med dvema deskama be- tonskega opaža, ki so ga odstra- nili, se je naredila vzbokla črta betonske mase. Sonce je ob tej črti napravilo prav debelo senco. In ta senca se nam je zdela ka- kor nekaka razpoka. Tako!« Množica se je razočarana poča- si razšla. Tudi naša znana skupi- na dobrih, spodobnih, solidnih meščanov je zavila proti mestu. Še enkrat se je ozrla proti mostu in »razpoki«. Ni je bilo več: sonce je bilo namreč medtem zašlo. S. F. Pri številnih opravkih našega vsakdanjega življenja, pri načrtih, ki se nenehno porajajo v naših mislih in željah, smo nujno na- vezani na neko smotrno porazde- litev časa. Da pa nam ne bi mno- go dragocenih ur minulo brez- plodno, nujno uporabljamo poseb- ne sezname, kjer so dnevi v letu razdeljeni po tednih in mesecih. Takim seznamom pravimo KOLE- DARJI, njih besedni pomen pa moramo iskati v latinskem izrazu calendae, to je prvi dan v mesecu, ki ga je rimski svetnik vsakokrat javno izklical. Koledar pri starih narodih Koledar so poznali že stari Egip- čani !n razdelili sončno leto z ozi- rom na letne čase na 365 dni z 12 meseci po 30 dni, ki jim je sledi- lo še pet dopohiilnih dni. Razen tega premičnega leta so poznali še stalno leto s 365 K dnevi, ki se jim je zelo približal poznejši ju- lijanski koledar. Kot znano so egiptovski koledar uporabljali kasneje tudi stari Gr- ki in Rimljani, ki so ga po svoje prikrojili. Rimski imperator Julij Cezar je leta 46 n. e. koledar re- formiral, določil 1. januar za za- četek leta, določil število dni v mesecu in uvedel prestopni dan vsako četrto leto (prestopno leto). Toda pri tera koledarju so se po- kazale napake, tako da je do leta 1582 nastala časovna razlika de- setih dni. Istega leta je papež Gre- gor XIII. nekako izravnal nastalo razliko in ga prikrojil krščanskim potrebam. Imenuje se po njemu gregorijanski koledar. Prvi slovenski koledar Pri raznih narodih se je vedno bolj javljala potreba, da bi tudi v tisku izšli prepotrebni podatki o tekočem letu. Tako je pri Sloven- cih v protestantski dobi izdal oče slovenskega slovstva Primož Tru- bar prvi slovenski koledar, kot prilogo prvega dela Novega testa- menta iz leta 1557. Ta koledar je bil leta 1582 posebej tiskan z na- slovom »Ta slovenski koledar«. Prve pratike pri Slovencih Ta vrsta književnosti se je pri- ljubila zlasti pri kmečkem ljud- stvu, saj je prinašala tudi prepro- stim ljudem obilo gospodarskih in drugih koristnih naukov in navo- dil. Zaradi praktične vsebine so take koledarje začeli imenovati PRATIKA. Sčasoma dosežejo pra- tike poseben, svojevrsten pomen, bodisi po vsebini kakor tudi po zunanji obliki. V začetku 18. stol. poznamo pri nas nemške pratike, v letu 1725 pa dobimo Slovenci pratike v do- mačem jeziku z naslovom »Nova Kranjska pratika na lejtu 1726:<. Natisnili so jo v Augsburgu, naj- starejša izdaja te pratike se nam je ohranila iz leta 1741, tiskana že v Ljubljani. Po obsegu je bila to skromna knjižica na 16 stra- neh, kjer so bila natisnjena navo- dila in napovedi za vsak posame- zen mesec. Tako je bilo za mesec december zapisano: »Kadar v grudnu nebu grmi, prihodnu lejtu mnogo vejtrov buči.« (Primerjaj: Zgodovina slov. slovstva. Slov. Matica 1956, str. 313.) Vodnikova Velika pralika Omeniti moramo še Veliko pra- tiko, ki jo je za leto 1795 do 1797 izdajal pesnik Valentin Vodnik. Preprosti brafec je našel v njej mnogo poučnih navodil za umno kmetovanje, praktične novosti v gospodinjstvu in drugo. Poučil se je lahko o vremenu, spoznal tuje in domače zanimivosti. Pa tudi kaj zabavnega čtiva je bilo najti, krajše zgodbe, pesmi in podobno. V letih 1798 pa do 1806 je izha- jala še Mala pratika. Koledarji knjižnih družb v našem slovstvu je zabeleže- nih še več primerkov raznih pra- tik. Tudi razna knjižne družbe, kot Mohorjeva, Slovenska Matica in druge so izdajale za člane redno svoje koledarje, od katerih so se pri ljudstvu nekateri zelo priljubili. Tudi danes imamo na slovenskem knjižnem trgu vrsto koledarjev, med njimi si zlasti ko- ledar Prešernove družbe uspešno utira pot med naše ljudstvo. Pri- kupil se je po svoji pestri in prak- tični vsebini, kakor tudi po lepi zunanji obliki. Večna pratika študijska knjižnica v Ptuju hra- ni zanimivo pratiko, ki jo je okrog leta 1808 v Mariboru natisnil Franc Schütz, ki je imel tudi v Ptuju tri leta SVOJO tiskarno. Iz- dal pa je to knjižico bénéficiât iz Žalca Anton Breznik. Naslov se glasi »Večna pratika od gospodar- stva, v kateri je najti, koku vsaki hišči gospodar svoje hišne reči z nucam oberniti... « V pratiki je naslikanih in opi- sanih sedem planetov: Saturn, Jupiter, Mars, Sonce, Venera, Merkur in Mesec »kateri usaki to ureme skus letu vižaju«. Prideja- na je tabela z letnicami in nazivi odgovarjajočih planetov, ki vlada- jo dotično leto. Opisana so dalje opravila za vsak mesec. Tako se priporoča za mesec gruden (de- cember): »Na poli vodo iz niv spu- šat, deževno vodo pa čez travnike pustiti teči. Gnoj na nivi na en kup zvoziti, kamne pobirat na ni- vah.« Dalje se med drugim pripo- roča, da je treba pitanim praši- čem. če nočejo radi jesti, dati zobati na peči posušenega ovsa. Svinam, aku so ikrve pa en sus pulfra dei, s katerim streljajo. Če- bele pa dobru permešati, da v sne- gi ven ne lete.« lo pušat pustiti bez velke sile.« majn kervi, zatorej se nesme ži- lo pušat pustiti bez velke sile. Drugače je to v vročem juliju, ko se ne sme žil »pušati«, treba se tu- di »velke« skrbi in globokeh misli varvati, kir Sonce v Leva grede inu narveč moč ima, inu se pasji dnevi začno... « V decembru je potrebno »gorke spiže gvircane jesti, inu en glaš vina piti, tudi život z dobrim oblačilom, inu gorko hišo greti, zlasti perse inu glavo.« Pratika priporoča tudi mnogo vraževernih pripomočkov zoper bolezni, toko najdemo tudi zoper kuge tale recept: »Stolci eno suho kroto h prahu, to nosi na vrati v eni židani ruti... Tudi enga paika suhiga h prahu stolčenega na vra- ti nosi... En česnou strok na te- še požreti al v ustah žvečit je prov dobru.« Tajništvo Prešeirnove družbe obvešča vse člane, da je zaključilo razpošiljanje letošnjih zbirk svojim poverjenikom. Zamudniki lahko dobe zbirke v vseh knjigarnah po neko- liko višji ceni. Zato vabimo vse, da takoj ob sprejemu letošnje zbirke obnove članarino za prihodnje leto. Koliko lepega je v pričakova- nju! Človek misli in sanja, s-, želi in pričakuje, potem pa končno pride tisto lepo, po čemer je hre- penel, ali pa tudi ne, in človek se razočaran umaikne v the in skrite kotičke svojega srca. Kdo .ma več lepih načrtov, več nedosegljivih sanj in upanj, kot mlad človek, ki komaj stopa v življenje?! Ne pozna ga še dobro, mnogo si obeta od njega — skrat- ka, živi v pričakovanju in upanju. In to je lepo, daje moči, poleta ;n svežine. Mlad človek, k- ma vse to, je zares mlad človek. Sedaj, ko v skromnih sobicah obračamo še zadnje zarumenele Jiste v koledarjih, nam msli ve- dno češče splavajo od zamašče- nih skript in scefranih knjig da- leč k našim načrtom in prijetnim sanjam. Bežno se nasmehnemo ob doseženih uspehih in se zazremo v bodočnost. Ali bo leto, ki mu stopamo naproti, pl Salzburški nadškofje so bili kot državni knezi povsem neodvisni od vsakokratnega deželnega kne- za in so imeli cerkveno, upravno in sodno oblast nad svojim ozem- ljem in njegovimi prebivalci. Salzburški nadškofje so vladali Ptuju in Slovenskim goricam tja do Ljutomera in Središča skoro 700 let. do knnra 15. stoletia. »Naš narod star je dolgih tisoč let!« Nema in vendar tako zgovorna je govorica starih orumenelih pergamentnih listin, ki se hranijo danes po arhivih, muzejih in sta- rih knjižnicah. Govori nam o dav- nih stoletjih in tisočletjih, o te- daniih liiideh. o niihovem živlie- nju, o njihovih borbah, veselju in trpljenju, o njihov» zgodovini, o zgodovini mest in trgov, o zgodo- vini ljudi in dežel, narodov in dr- žav. Tudi Ptuj s svojo okolico se lahko ponaša z bogastvom takih starih pergamentnih listin, ki go- vore o njegovem življenju pred sto in sto leti. Slučajno ohranje- ne listine — zgodovinarji računa- jo, da jih je bila velika večina skozi stoletja uničena — govore še danes nam poznim potomcem v svoji morda malo teže razum- ljivi govorici. Srednjeveške ptujske listine go- .vore: MED LETOM 1131 IN 1147 »V PTUJU je bil star, a dolgo časa razrušen grad. Nadškof Kon- rad ga je dal na novo popraviti . tako. kakor se to danes vidi« (med letom 1170 in 1177). (»...Bethowe antiquum extitit Castrum, sed dirutum multis fem- poribus, atque ab ilio, sicuthodie cemitur, reedificatum est.«) »Zadnje tri gradove (Lipnico. Ptuj, Rajhenburg) je dal napra- viti' zoper Ogre, ko se je z njimi pomiril in sklenil prijaetljsko zve- zo. Njegov namen je bil, da bi vavarovai Mejno grofijo, ako bi Ogri vsled svoje naravne nesta- novitnosti prelomili prisego.« Gospodje Ptufskl - tri »toSeSfa zgcdovâne РШја \n okolice Viteîka rcdbina, nedomačega zvora seveda, dobi leta 1132 od sa^lzburških nadškofov v upravo Dtujski grad z nai'cgo, da varuje Ptuj in njegovo okolico pred na- padi in pustcšcnji Ogrov ali Ma- džarov. V neprestan-.h borbah z njimi je FRIDERIK PTUJSKI ckrog leta 1200 odvzel Ogrom »pusti in ne- cbljudeni« ormoški okraj in^ pre- maknil mejo onstran Središča na lev in BORLA na desni strani Drave. Sredi 13. stciletja sj Ptujski gospodje razen ORMOŽA prido- bijo še VURBERG in BORL (1291) ter postanejo v 14. stoletju mo- gočni zemljiški veleposestniki in ena najvplivnejših plem šlfc h rod- bin v deželi. Bili so tudi v so- rodstvenih zvezah z grofi Celjski»- mi, s katenm, so skupno zgradili kot svojo zadužbino prekrasno gotsko cerkev na Ptujski gori (v začetku 15. stcletja). Že v 13. stoletju se skušajo osvoboditi fevdne odvisnosti cd Salzburga, vendar jim to ne uspe. Močno zaščito imajo v HABS- BURŽANIH, ki so z RUDOLFOM HABSBURŠKIM leta 1880 postal: deželni knezi Štajerske. V moškem rodu izumre ta mo- gočna rcdovina 18 let pred Ce- ljani leta 1438. Pos'lednji g-nspod Ptujski je bii Friderik V., umd 6. januarja 1438, torej pred 521 leti. Ptujske srednjeveške lislme - v zvezi z go- spodi Ptujskimi Friderik iz Ptuja (»Fridericu^ de Betouia«) potrdi daritev svo- jega očeta Friderika, ki je pode- lil Nemškemu redu v Jeruzalema svojo lastnino pri Veliki Nedolj (»in Domin CO«) s polovico dese- tiine, ko je ondotno zemlio iztr- gal iz rok Ogrov ter jo kot praz- no in necbljudeno najprej spravil pod svojo oblast (»cum pr a dietam terram memorandus pater noster de manibus Ungarorum ег;р:епз, licet vacuam et :nhabitatam pri- mo sue subi'jgavit pctestat'«). л. 1230 (Iz Kronike domin'kanskega samostana v Ptuju) Ustanovitev Dominikan- skega samostana v Ptuju »Samostan so začeli zidati leta 1230 na zsrrtljišču, k, ga je re- dovnikom podarila MATILD.A, vdova po FRIDERIKU PTUJSKEM. — Mn<5igo je prispevala tudi za samo zgraditev samostana kakor tud; za stalno vzdrževanje samo- stancev (MESTNO OBZIDJE) Njen Sin HARTNID je dosegel, da je bil samostan vključen v mestno obzidje, ki so ga te- daj verjetno popravili, čeprav so nekateri meščani temu nasproto- vali. (VODNJAK V SAMOSTANU) V;tez HERMAN iz spodnjega gradu je mnogo prispevali, da so v samostanu napravili vodnjak.« 1342, avgust 24 Herdegen Ptujski, dež. maršal ■štajerski . . ., razsoja po naro- čilu vojvode Albrehta v sporu med Ptujem ;n Slovensko Bistrico glede prevoza vina skozi Bistr co in trgovanja Bistričanov na ptuj- skem trgu. (»... das di burger von Feustr.'tz die burger von Pettau nicht irren sullen an iren weinfueren und ander irer khaufmanschaft; was man des von Pettau fueret, die sullen S9U druch Feustritz as- sen fueren an all Irrung, wo man hin will...«) L247, oktober 28., Ptuj Friderk iz Ptuja sporoča, da je German iz Ptuja iz manjšega jradu, njegov zvesti (vazal), izro- H1 v njegove roke ,vas Hermanee, odje Ptujski. Na nagrobniku je predstavljen Friderik v naravTii velikosti v po- polni bojni opremi. Na ščitih na cbhe straneh sta upodobljena grba o'spodov Ptuj~k'h: na levi stralli sidro (grb gospodarjev Borla), na desni zvijajoča kača (zmaj), grb gospodov z VUR- BERGA. Spomenik sam je visok 2,84 m, širok 1,26 m n ima ob robu na- slednji napis: »ano. dm. m. cccc.xxxviii. an. den heilygen. drey, kunig. tag. starb, der. edel. her. her. fried- nch. von pettav. cbryster. mar- schal. in. steyr. der. da. leit. dem. gott. gnädig, sey.« (»V letu Gospodovem 14.38 na dan svetih treh kraljev je umrl plemeniti gospod Friderik Ptuj- ski. vrhovni maršal na Štajer- skem. Ta. ki tu leži, temu naj bo Beg milostljiv.«) V nedeljo, 28. decembra, bodo na Bregu volitve - SZDL Na občnem zboru organizacije SZDL Breg je predsednik tov Ivan Rudolf prikazal, da zapušča delo organizacije SZDL boqate sa- dove, kjer je na delu odbor, ki ima delovni program in članstvo, ki skupna z odborom program tu- di uresničuje. Tako je organizaciji SZDL Breg tekom let po osvobo- ditvi uspelo ustvariti za svoje članstvo knjižnico in čitalnico, pripraviti številne proslave in pri- reditve, ustanoviti otroški vrtec, za otroke Urediti igrišče, za poli- tično in kulturno-prosvetno dejav- nost pa dvorano in sejno sobo. S tem pa še plan dela te organiza- cijeni izčrpan. Zahvalil se je vsem, ki so organizacijo podpirali in ji kakorkoli pomagali pri delu, pa tudi občini, ki je podprla delo or- ganizacije z denarno pomočjo v svojih možnostih. Ta zbor je bil v novourejéni dvorani, ki je na- stala iz prejšnje lope trgovskega podjetja »Javor«. V razpravi po predsednikovem poročilu so člani predlagali usta- novitev raznih komisiji, ki bodo pritegnile v svojo dejavnost čim- večji krog članstva, da bo nova dvorana res stalno zasedena in da se bo uspeh političnega delov, ob- čutil v zavesti in razpoloženju članstva pri izpolnjevanju dnevnih nalog v službi in v prostem času. Za volitve v nov odbor so bili predlagani člani in članice, ki bodo nadaljevali z delom po dosedanjih uspešnih izkušnjah in po nadalj- njem načrtu. Zgodovina sveta v 24 urah Znanost domneva, da je preteklo milijardo let, odkar je začela oklepati prva skorja tekoče jedro naše Zemlje. Zaradi lažjega razu- mevanja si prestavimo to časov- no razdobje v primerno razmerje. Vzemimo, da se je vsa zgodovina našega planeta odigrala v 24 urah. Po tem. računu bi odpadlo na pra- dobo in razdobje primitivnih bitij brez vretenc 12 ur in četrt, 8 in pol ure bi trajalo razdobje rib, 2 uri in pol računajmo za čas ku- ščarjev in plazilcev, 42 minut in 25 sekund pa za čas prvih sesal- cev. Samo dve in pol minute bi obsegal čas od pojava prvega člo- veka na zemlji do današnjih dni. Pičlih 5 sekund pa šele traja 6000 let stara kulturna zgodovina člo- veškega rodu. ojazaf 390¡0dN)n V Novi Zelandiji imajo svoje- vrstno jezero, ki »diha«. To jeze- ro, ki ga domačini imenujejo Wa- katipu, leži visoko v gorah in je dolgo 84 km, široko 5 km in na najglobljem delu globoko 380 m. Uokvirjeno je z vencem visokih gora in vsak dan privablja tisoče turistov. Zanimivo je, da se gla- dina vode jezera vzdiguje in pada in da v jezero priteka več vode kot je odteka. Med tamkajšnjimi domačini je zelo razširjena legenda, ki govori o nastanku tega jezera. Pred mnogimi leti, kakor govori ta pravljica, je živel v tem predelu velikanu Te Tipue, ki je nekega po- poldneva zadremal. Zaradi velike vročine se je vnel in zgorel ves, razen glave. Zato ima jezero obli- ko črke Z in spominja na človeka, ki leži zvit v klobčič. Stalno zvi- ševanje in usihanje vode pa je po domačinih v zvezi z velikanovim srcem, ki še vedno bije. Znanstveniki se zavzemajo, da bi čimprej odkrili skrivnosti tega tajinstvenega jezera, vendar so raziskovanja otežkočena, ker z vi- sokih gora. ki jezero obkrožajo, stalno pihajo močni vetrovi, ki razburjajo vodo in so tako točne meritve skorajda onemogočene. Daruvnica kralja Arnulfa iz leta 890, s katero daruje Ptuj z okolico nadškofom iz Salzburga. (Najstarejša listina, ki obširno govcri o Ptuju in njegovem nekdanjem gospodarju — Slovencu.) Nagrobnik Friderika V., poslednjega iz rodu gospodov Ptujskih Ptaj. dne 29. "dererrtßra líCB PT0JSKI TEDNIK stran 5 Јд^^И oins SS^ë ^H P^lß"^*! ^ te- ^ ^ V Halozah napolni gos-Dodmja na starega leta vecec žrelo v žrmljah z žitom, da ne b, našlo novo leto praznih žrmeij. Običaj je, di olprejo ta dan vse kašče z žitcm, h.ëo pa trikrat pom^-tejo. Česivike o&rok v s ■■-'venskih gcc-.cali in na Ptuj-ksm pnlju pr iejo vo- ščit novo Isto z zio zgc-laj, kajt. čimprej p: Jejo, vcčj dar dc^bijo. V Haf'ozjh p.-.de vožč t d:iiiica, z!ez2 ped mizo in vc.Lči zdravo :n veseo novo leto, tri sto m?cij3v pšcnice, prav tc.'iko žita (rži), st i me;'je v k'Tuze, 5t-> p-nt~'v olja, do?ti k-ckoš:, kcbai; .td. Za vo- šč.lo dobi denar. Čestitke v Sloveni:k.h go-cah pa tud* na Polju hodijo igrci (godci) že nekaj drki pred nc/.rm letcm od hiša do h'še in io'raj-o za novo le- to. F&ntje v Slovensk h goricah kolGduje.i'0 na staro le^-o pon^cci in vošč jo: D:>bro jutro, dr.bro jutro! Veselo novo Isto vam že' mo! Naj vam kure dc^bro .nesejo, naj se vam sv nje dobro red-jo :n pr; goveji živini naj vam п-гз vse po sreči! Fantje poiščejo dekleta tudi v posteljç'h, jim žele veselo no-/o leto, pri tem pa j h pote- gujejo za ušesa, da bodo v no- vem letu srečna. Gospodar in go- spodinja postrežsta ko?ed'n kom s kruhom, žgani-sm in najboljš.m vinom. Pri odhodu f s nt je zavr- skajo. i\a Poienšaku je navada, da {x>tegujejo starejši ljudje mla- dino za ušesa. Čestitke V Ha'lczah prinese goGipod'nja na novega leta dsn na vse zgodaj poln jerbas orehov, jabo'k in su- hih hrušk s podstrešja in jih vsuje z velikim ropotom v hiš po tleh. Otroci se prebude in hite pobirat darove. Zato bedo vse ieto urTu. Običaji pri Ormožu In drugod Ce sreča človek na novo leto »babo«, je potem vse leto nes.re- čm. Zato imajo naročenega v Ha- lozah za lAicijiin g-od, za božič in novo leto »polažarja«. ki pride prvi voščit. Pogoste ga z žganjem :n drugim. Če bi pc"išfe 'prva žen- ska, bi imeli vse leto nevoljo s škaf., kadm' m sodi, ker bi na njh potkali obroči. Važno je na novo leto pome- tanje. Treba je pometati od vrat proti ти; in ne obratno. Če bi pometali preti pragu, b: pometli Vi o srečo prihodnjega leta iz hiše. V ckolic, Ormoža denejo na novo If.to zjutraj no^.'ec v vodo m se nato v tej vodi urrkijejo. Za.to je pn hiši vse leto sreča in bl«.- gostanje. Pn M kavžu nad Or- možem gre eden od družine na novoletno jutro k studencu po vodo. Studenec okrasi z vejico od jas! C. V vod . k. jo .rajame, se Vìi um jejo. Tudi v Gcrišniici je ta navada. РГј Veliki Nedelji se obvaru- jejo za leto dni vodnih duhov, če vržejo še prei zoro v vedo nekaj soli in rdeče j.abo'ko. Poneik-od vrže dekle, ki se hoče omožiti, v -studsnec rdeče ja'bol- ko. Če se j'abo'ko obrne s pec- Ijem navzgor, bo dobla dobrega in pridnega mj-ža. če pa tako, da je muha zgoraj, bo dedec hudo- ben in siten. V Pavlove h .so vtak- nila deík'eta v jaboiko, ki so ga darovali'd vodi, d.ir¡ar ali vrš'č rož- marina. V Središču .so vrgla de- kleta na novo leto pred zoro^ja- v studenec in prosila: Vo- da, jaz ti dari.ijem, od dna do dna. sem že za moža godna. Daj mi Štefana ali pa Urbana! Čestfiks fc^nSov in deklet Fa-nt in dekle, ki sta radoved- na, če se bc:?ta v tem letu poro- čila, polož.ta po obedu na lopar ped mizo vssk svoj>o ko-st in po- kVičeta psa. č-gar kost bo pes najprej zgrabil, se bo prvi pciročil. Poznejši oblčcsji Na treh kraljem- dan -obesijo v Slovenskih goriczh pod kap ste- klenico blagoslovljene -vode. po- tem vrar^ ne more odnesti pi- ščancev. V Halozah nese g-cspod^ar na tr kralje manjš. kolaček, ki je vpe- čen v >xm.ižjek«, v žepu k maši. Ta košček razdeli potem živini, kuram, psu in mački. V ptujski okolici pražijo n.a d'3n pred tremi kra-lji »žabe«. S slanine namreč zrežejo ostanke mesa, k: so pri ločtvi slanine od mesa ostali na slanin.. Te koščke opražijo in pojedo; to so »žabe« Zraven jedo ajdovo pogačo, poli- to s širom in vrhnjem. Običaj» pri Središču Dekle, ki se je hotelo v Sredi- šču omožiti, je š^o na tn kralje boso, tudi v najhujši z.mi, k po- toku po vedo, m to še pred zoro. Kdcr se je v tej vod.i umil, se ga ne prijela nobena nalezljiva bo- lezen. niti gobe. Priboijški ob Novem letu Za tn kralje hodijo tudi ko- lednik., ki pojejo pesma. V Halo- zah pogoste kolednvke s kruhom in vini-om. Če se koledniki pr: petju zmotijo, na primer, ker se jfim smejejo otroci, bo nesreča pri hiši. Januarska solata Ponekod sejejo na tn kralje solato, čeprav je še sneg; ta so- lata pre dobro uspeva. Običaji s svečami Na .svečnico pojejo »svečnico«. V Markovcih pri Kuju pojejo od h.še do h;še ženske, včasih tud: otroci. S seboj nosijo sveče. V Ptujski okolici na ta dan čučka- jo: z g^crečo svečo si obkrožijo glavo, v:-at ,n vsako roko trikrat. Pri Veliki Nedelji krožijo s pr.- žgano svečo zelo naglo okoh ркн sam3zn:h delov telesa. T.&ti, na katerem delajo preizkušnjo, stoji mimo in šteje. Usojeno mu je toliko let ždvlji-nja, do kolikor je naštel, preden je s\'eča zaradi nastalega vetra ugasnila. (Po V. Modemdorferju: Prazniki) Izšla je 10. številka »Mladega sveta«, zadnja v tem letu. Števil- ka je zanimiva predvsem zaradi navodil za novoletno praznovanje in zaradi nasvetov o izbiranju igrač. Članek »Za prisrčnejše no- voletno praznovanje« je napisala Jovita Podgornik in pravi, da je predvsem važno to, da postane Novoletna jelka najprej družinski praznik, ki se ga veselijo ne samo otroci, temveč vsi člani di-užinc. Kako naj pripravimo toplo novo- letno praznovanje v stanovanjski skupnosti? Kako v vrtcih in v šo- li? Na ta vprašanja nam odgovar- ja avtorica članka z lepimi nasve- ti. Predvsem poudarja, naj prepu- stimo večjim otrokom čimveč in- niciative. O igračah, predvsem pa o tem, kako lahko praktične in zanimive igrače sami izdelamo, je pir.ala Vida Hermanova iz Maribora. Njen članek ima naslov »Stanovanjske skupnosti za naše otroke.« V sta- novanjski skupnost! nastajajo že prve oblike otroi-ike skupne vzgo- je. Odborniki stanovanjske skup- nosti si marsikje belijo glave, kje bi dobili denar za igrače za otro- ške vrtce. To težko vprašanje okoli denarja pa lahko stanovalci z dobro voljo rešijo tako, da igra- če otrokom sami pripravijo. Ob članku so objavljene fotografije najrazličnejših doma izdelanih igrač in k vsaki je napi;ano na- vodilo za izdelavo. i< temu član- ku je za dopolnilo napisala Bre- da Cilenškova še o psihološki vrednosti igrač in o tem, kako naj igrače izbiramo. Članek je ze- lo zanimiv in tehten. Ob novem letu bomo veseli tudi navodila, ki ga najdemo v tej številki »Mla- dega sveta« — katere knjige naj kupimo otrokom? Nato so v listu še splošno pe- dagoška vprašanja, kakor o otro- ku, ki sè utaplja v potrtosti, o čemer je pisal Fr. Pediček, nato pouk o spolnem življenju, o če- mer nam piše Helena Puhar. oce- na češkega filma »Šola očetov«, o starših in učiteljih, ki jo je napi- sala Zima Vrščaj in nam priporo- ča, naj si film ogledamo, ker je zgodba v filmu aktualna. Nekaj te zgodbe se dogaja vsak dan na marsikateri šoli in v marsikateri družini, kjer imajo šolske otroke. Tudi »Pomenek s starši« je za- nimiv in pester. Nekdo vprašuje, kako naj pomaga svojemu otroku, ki ne more izgovarjati rrr. Po- mirjajoče mu odgovarja logoped Zdravka Omerza in mu daje na- svet. V rubriki »Midva ;< je načeto znova vedno boleče vprašanje za- konskih razvezancev. In končno še nekaj lepe proze, domače od .Jožeta Kranjca »Zgod- ba o avtomobilu« in »Otroške etude« češkega pisatelja Ludvika Askenazyja. ki se približuje na žalost že svojemu zaključku. Ob кг-лпи letT lindje navadno pospravijo za seboj in prei^ledajo uspehvsega leta. Kako ,ie s tem v ZHRanji poli iki. j? teiSko reči, ker so Setos nar-talaj takšna žarišča, ki jih v začetku sploh niso pričakovali. Lahko rečemo da je bil svet letos 2c nckajlirat v zelo kritičnem položaja, vojne in hudega nas pa je obvaroval človcSki čut. da-se ne velja israti s človeštvom. Aiemr ka bomba je tista sila, ki zadržuje ljudi pred najhujšim. ILeto so nekako začeli z zdru- žitvijo Sirije in Egipta v enotno državo, Američani so hitro pri- tjsr»ili na .Jordan in Irak, da sìa se združila, toda zveza je že čaz nekaj me.secev povsem raspadla. Irak je šel po poti arabskega preporoda. Sedaj je siccr vpra- šan.ie, če se bodo združili z Z.\?l. vsekakor na je tn država, na katero Zahod ne more več ra- čunati v taki meri. Nekateri ce- lo prerokujejo, da bo pris!o v Iraku do prosovjctske usmeritve. Arabski preporod pa je kljub temu povzročil na zahodu hude skrbi, tpko da so bili priprav- ljeni celo z orožjem interveni- rati, Dogodki v Libanonu so po- kaîrali. d3 je ameriško-britani^ka politika koloninlizma propadla. Sedaj je tam mir in po najno- vejših vesteh so celo mežnopti. fla bodo ZOA in ZAR popravile svoje odnose. Novo v tem letu na je prebu- janje Afrike. V Akri so se se- stali afriški narodi na več kon- ferencah, kjer so vedno znova poudarjali potrebo po enotnem panafriškem šibanju. Alžirskega problema sicer niso rešili, če- prav je sprožil Aižir vrsto pro- blemov in težav. Spremenil .le celo rarmerje sil v Evropi, kajti Američani, ki so doslej veljali za mo.?očneže, iz£:ublja,io svoj vpliv. Francija ,îe od maja v novem notranjepolitičnem razvoju. L-ju- fi.fc se vprašujejo, če bo to vo- dilo v fašizem. "Važno je to. da hoče peščica desničarjev uprav- ljati in če bodo kazali diktator- ske težnje, smo lahko prepri- čani. tla bomo prišH do klasične forme fašizma — reakcionaren kapital plus diktatura, z vsemi svojimi negativnimi primesmi, rasizmom, protiiîcîavskim giba- njem itd. Nemčija se kljub zelo aktivni diplornatski dn^javrjosti ni pre- maknila z mrtve tečke, pač pa kaže, da bo v prvih mesecih pri- hodnjega leta prišlo do razpleta doTCdkov. Verjetno bodo sovjeti poski;šali na miren način rešiti problem, težava pa bo z zahod- nimi piiami, ki x'^dno znova za- govarjajo роИНко, da pred Vzhodom ni potrebno odstopiti n-fj ког.гк. In Daljni vzhod? To vpraša- nje so sicer letos ponovno na- čeli z močnim topnfškini obsire- 'jevr^n.iera, toda vse skupaj je ostr'-" -^"îTkrat pri stanem. Po- liti«" "azovalci sodijo, da bo- do Kiia.l-i poskušali prihodn.je leto prir.Hiti Američane na umik, fili pa todo počakati dr> leía lOfil. ko ho nov r-redsednik za- sedel v ameriškem kongresu svoje mesto. Ä'^orda bo ameriška .iavnnst do takrat tako močna, dr- bn ovrgla Duîlex-ovo zunanjo politiko, V Ameriki s»- roz^-iiajo «-Uo. iri hočr.jo spremf^mbo 7,a- htevfijo, naj si .Amerika lajiJe prijatelje, ne pa Моколзке za- vetnike. Od terra pa je odvisna v veliki meri usorla svola. í^e bodo ljud- je na Zahodu in Vzhodu zaostre- vali odnose, bo za ljudi vedno slabše, če pa v .'Ameriki kot v Sovjetski zvezi, našli zmernejšo polftiko in se zavze- mali za aktivno miroljubno koeksvstenco, bo niir zagotov- ljen. I.ahko na smo prepričani, da bodo pozitivne sile tudi prihod- nje leto napele vce sile, da bi zmagovala napr<=>dna misel o so- žitju med narodi. k otvoritvi nove soie na SCogu dna 27. decembra 1953 Pozdravljen, dom prosvete in kulture, novozgrajeni šoli naš pozdrav, smo zbrali se, da vsi jo počast mo, pK)klon;mo najlepšo vseh proslav. Po letih vojne, žalosti, trplj^rja, zelo ta kraj je trpel, bil ubog, iz rušavm se dvignil je zavestno, v lepšo bodočnost zrastel je naš Koj. Kamor pogledaš, vidiš le obnovo, povsod se kaže pr.dnih rok uspeh, nsi-predek vsepovsod, a prošlost mračna, pozabljena v ozadju je na tleh. Mnogo dobnn nam nud; nova daba, omike in kulture novi čas, mlad na pa bistn razum si v pripravlja za življenje šola nas. »Na delo!« kliče Lenin »proč z lenobo, prvo je streha, kruh, suknjič ix>dpiat, podpiraj znan-npt, ki služi človeštvu,« kdor trat: čas. ta je sam seb: tat. Brezdelje je ubijanje človeka, v delu bedi sebi. družb; zaklad, povsod SI lahko p!em?mt m dober, trpečemu pomagaj kakor brat. Življenje trdo je. prepad, strmina, tema, vihar, kam se boš, revež, djal, če nisi podkovan, odporen silam, z jezikom že te svet bo poman dral. Do zadnjega trenutka stoj na straži, ne veš, kdaj se približa lev rjoveč, s pečine gad, hijena spenja glavo jastreb premišlja, piščeta želeč. Po vseb na,ponh, žrtvah, res da, trudih. dosegk smo svoj c:lj, dobili hram, to našo lepo, krasno novo šolo, k: za bodočnost nudila bo nam, kar rabi človek, da se v svetu znajde, da ne postane tujcu rob. trpin, suženj brez znanja, da enakopraven se dviga vedno višje v sončni dan K svobf>di, k luči! to je naše geslo, pokoncu glaw, to je naš prcgram, za to so padli, dali so življenje, da borcev ne bilo bi. kam, o kam bi pr.šla naša rast in domovina, naš narod, predn kov ponos in čast. vse rešili so nam. zato mi danes pnznamo vas. vi naša ste oblast. Vse upe zvesto mi ob vaši strani, Dolagamo vam v roke, v Vaš načrt, mi vaši smo. v naš: ste vodnik', a' šola. ta ostala bo lejp. vrt. v katerem cvetke nežne se gojijo, razcvetle bodo se v rdeči cviet, šola, oblast, Predsedn k reptsblike, krepko podpirajte mladino, nas. М^ gremo z vami, ргагкж vaš se dviga, Tito. oblast in šola, Ij^'jdski glas. naorej, naprej s Titom za domovino, s proslave te šole pvozdravlja vas. Ž v jo. tr nov^ lo'a domovina, živjo naš Kon. naša ltud-чкз ^h'ast. živio r-^pubi-ke ТЧо. hvala vam vsem za borbo, dela. M. Zala: V otroškem oddelku Ptujske bolnišnice za Novo leto! KINO MURETINCl predvaja .31. dec. t. 1. in 1. ja- nuarja 1959 ameriški barvni film »ROB ROY«. K INO .M A KOLE predvaja 31. dec. t. 1, in 1. ja- nuarja 1959 ameriški '^arvTii film »VELIKA NOČ CAb.\.NO- VE«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 3. decembra t. 1. do 1. januarja 1959 češki barv- ni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK« Mestni kino Ptuj Od 2. do 4. januarja 1959 če- ški barvni film »Pokorno jav- ljam« in od 6. do 8. januarja italijanski bar\'ni film »Hči polka«. ¥r!ac na ^ieav Terenska organizacija SZDL Vi- čava se poteguje pri občini Ptuj za prostore zraven dvorane, ki bi jih po izselitvi sedanjih stanoval- cev preuredili v otroški vrtec. Ker je na tem območju veliko delav- cev in nameščencev ter zaposlenih žena In mater, je že dolgo v na- črtu organiz., da b! ustvarila za otroke zavetišče oziroma vrtec, za kar bodo z dodelitvijo zapro- šenih prostorov ustvarjeni vsi po- goji. Zraven je dvorana in lepo urejeno igrišče. Vse kaže, da bo občinski ljud- ski odoor Ptuj podprl željo orga- nizacije SZDL Vičava in bo potem tudi ta teren imel vrtec. LJUBLJANA ČETRTEK. 1. JANUARJ.^ 1959 6.00—7.00 Z veselo glasbo v Nov« leto — vmes ob 6,05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 7 15 V okroglem ritmu. 7.30 Radijski koledar in obvesti'a. 7.33 Harmonija in fanfara. 8.00 ..Mladi koledniki" (Na- stop mladinskih zborov RTV Ljubljana. Zagreb in Beograd). 8.30 Blaž ArniC; Uvertura „1г komične opere." 8.40 Ven- ček narodnih. 9.00 Kraguljčki v novolet- nem jutru fliterarno-glasbena oddaja) 9.30 Slovenski so'isti svojim poslušal- cem za Kovo leto (javne radijska oddaja s sodelovanjem solistov in orkestra RTV Ljubljana) 11.00 \fladinska radijska igra — lames Krüss: Gospod Anton v pu- ščavi (prva izvedba). 11.40 Kovost; iz repertoarja komornega 7bora. 12.00 Praznična revija zabavne glasbe 13.00 Kapoved časo. poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda 13.15 Zabavna glasba vmes obvestila 13.So Naš' koetktivi čestitajo 14.30 Obisk v studiu Radia Zagreb 'z Sarajevo. 15.00 Napoved časa. poročila '-n vremenska napoved. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila 15.30 Popevke ki ste iih v rreteklem letu najraje poslušali 16.00 Matija Maležič: Poti med modrim in be- lim. 16.30 Koncert lahke glasbe. 17.00 ..Тг Starega trga v Zumberk" fbe'okrínj- ske narodne pesmi). 17.30 lacques Offen- bach: Hoffmannove pnniivpdke lO.oo Zabavna glasba, vmes nhvestila 19.30 Radijski dnevnik 20 00 No\'oletnj četrt- kov večer 30.30 elende Denvs — Pierre Nrvoletf Brutove TKičitnicp (prva izved- ba) ?1 30 Modni atelje T959 22.0Л Vi- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled- sporeda za naslednji dan. 22-15 Zaigrajmo in zapojmo 23.00 Poročila 23.10 v plesnem ritmu do pol- noči 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. LJUBLJANA PETEK. 2. JANUAR.1A 6.00—8.00 Glasba v prazničnem jutru — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 7.00—7-15 Napoved časa poročila, vre- menska napoved In objava dnevnega spo- reda 7.1.^ Reklame 7.30—7.35 Radi- skl koledar in obvestila 8.GO Kovo'etne razglednice (revija domače glasbe). 8.45 .Marko Taičevič: Di-rertimento za godala (prva izvedba v Radiu Ljubljana) 900 Vekaj vedrejSih iz partizanskih dni. 9.30 Çopek partizansk;h nesmi 10.10 Silvo Matelič: Povejte nam 10.30 Zabavna matineja 11.05 .Ciirobna flavta" (posnetek Mozartover;a koncerta za flavto s festivala v A'deburghu). 11.30 Kcvinarii za okrclo mizo. ".2 0n Operet- ni zvoki. 13.00 Napoved časa. ooročila vremeniîka nanoved in objava dnevnega snore^la ',3.15 Zabavna glasba, vmes obvestfla 13.30 NaSi nos'ušalci festi- taio in po7draviaio 15 00 Kapoved časa. ooročila in vremenska naooved. 15 10 Reklame Tí.3n Znanci iz onere 16.00 M'adinsVa »-.ídiiska i^ra- 1''45 Içrra'o angleíke delavske niiia'ne «то-^^е 17 15 Snort v letu 1958 18.1= Virtuozi na turnirju 19.on Zabavna «rlash' v^e* r.brpstila =п reklame. 1<а.ЗП Rađi'^kt dnpvn^V 20 oo V preteklPtn iPtu nas Phi^kali •'ft ""I Listi iz Д1,Л°Г«-РТ<"ТГ0<Т1 21 no CPtrt ÜTP V Qrpat r'em- ham »''011«U ''1.15 nđdlia n niiT'tJ 'ti nr-"or5čsV-ih ''2.ГП f?«'. '10ГР- čil" v-rp^pfîVa i^s-novprl in irnTipd çnn- ге<1з za naslPd^'i da': t" i'"«)«' 10 Т1'=сла rrl^çSï 24.00 Zadnja poročila in zak';;iček oddaje. STRAN ? PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 29. decembra 155" Fi^iitcistični načrti Na svojih kongresih znanstveni- ki večkrat odkrijejo svoje načrte, ki se nam tedaj zdijo nemogoči, marsikdaj pa nas presenetijo, ko te načrte uresničijo. Tako je bil govor na zaseda- nju delegatov svetovne meteoro- loške organizacije v Ženevi o spre- membi temperature na zemlji. Rusi namreč nameravajo odstra- niti led in sneg z 10 milijonov kv. kilometrov Sibirije in utreti novo plovno pot čez severni te- čaj. Zato bi izkoristili zalivski tok. V načrtu imajo gradnjo velikan- skega jeza in desetih potujočih atomskih central v Beringovi oži- ni, ki bi poganjala velikanske čr- palke. Preko jeza bi črpali vodo iz Arktiškega morja v Tihi ocean. Tako bi šla voda Zalivskega toka pod ledom mnogo više proti se- veru in izpodjedala led. Da Rusi resno mislijo uresničiti ta načrt, potrjuje tudi to, da so napravili že predračun stroškov, ki bodo znašali okrog 100Ö milijard funtov šterlingov. Seveda bi ta načrt lahko uresničili le s pomočjo ZDA in Kanade. Z uresničitvijo tega načrta bi zdaj hladne predele zemlje spremenili y toplejša pod- ročja, kar bi bilo velikega pome- na za svetovno gospodarstvo. Ameriški znanstveniki pa so na Kongresu astronomov v Amster- damu prikazali drzen načrt pole- ta v vesolje. Zamislili so si ladjo na magnetski pogon. Znano je namreč, da je v vesolju velika ko- ličina elektronov, kar bi povzro- Ija v vesolju. To polje namreč ob- čili zbiranje »elektromagnetske mase« okrog ladje, ta masa bi pri- vlačevala vodikove atome, ki bi se nato od ladje odbijali in povzro- čali porivanje elektromagnetskega polja naprej, polje pa bi vleklo ladjo za sabo. Drugi ameriški predlog se nana- ša na čiščenje radioaktivnega po- daja zemljo v višinah od 400 do 64.000 km. Zaradi nevarnih izža- revanj, posebno v višini 9600 km bi bili vsemirski poleti nevarni za potnike, čeprav bi imeli zaščitno svinčeno obleko. Zato naj bi zgra- dili posebne umetne satelite, ki bi s posebnimi napravami pritegnili večino protonov, ki sestavljajo ra- dioaktivno polje. Satelit premera 10 metrov bi očistil to polje v enem letu. Da bi očistili to polje v enem mesecu, bi potrebovali 12 takšnih satelitov. To bi zmanjšalo zgoščenost radioaktivnosti do ta- ke mere, da bi potniki v vesolje brez nevarnosti lahko potovali s svinčenimi zaščitnimi oblekami. Tako Američani, Rusi pa malo- kdaj objavljajo svoje načrte za polete v vesolje, vendar so nas do sedaj, kljub redkobesednosti, pre- senečali z dejanji. Nas bodo tudi v prihodnosti? Bol z atomsko smrtjo Ta žalostna zgodba, katere izid še vedno visi v zraku, se je zače- la 15, oktobra v Vinči poleg Beo- grada. Pet moških in ena žena so ta dan delali pri poskusnem re- aktorju. Nenadoma so pobesneli vsi Geigerjevi števci. Zgodila se je strašna nesreča: slapovi žarkov gama in nevtronov so poplavili teh šest oseb. Prizadete znanstvenike so takoj odpeljali v bolnico, kjer jih je preiskal mlad zdravnik dr. Pendle, ki je ravnokar prebil eno leto v Parizu na ustanovi Curie. Sklenil je, da je treba ponesrečence takoj odpeljati na ta zavod. Letalo je bilo brž pripravljeno in 19. okto- bra jih je s pariškega letališča avto jugoslovanskega veleposla- ništva odvedel v ulico Lhomond štev. 12. Odvzeti vzorrci krvi so pokazali, da število belih krvničk nevarno narašča. Bolniki pa vendar ne ču- tijo nobenih bolečin in jugoslo- vanska ambasada jim celo pošHe radijske aparate. Zakaj bi .se ne razveselili, saj ni nihče starejši kot 25 let. Medtem so se francoski zdrav- niki spustili v zagrizeno borbo za rešitev mladih življenj. Pri vseh šestih bolnikih so načeti bistveni organi in funkcije. Uničeno je tki- vo, ki proizvaja kri, prav tako sluznice in nastopile so poškodbe prebavnega ter dihalnega aparata. Zdravniki poskušajo rešiti življe- nja s posebno hrano, bogato z vi- tamini, s transfuzijo celotne krvi, z injekcijami antibiotikov. Toda nepojasnjeno je vprašanje, ko- likšno stopnjo žarkov so ti znan- stveniki prejeli in od tega je nuj- no odvisno tudi zdravljenje. Prvih deset dni mine v negoto- vosti in pričakovanju. Tedaj pa se je začelo stanje hitro slabšati. Bolniki so bruhali in lasje so iz- padali. Temperatura je naraščala in kri se je vznemirjeno slabšala. Petnajsti dan so se zdravniki zbrali na glavni posvet. V igro so sklenili vreči zadnjo karto, tisto, ki so jo sicer že preiskusili na mi- ših in morskih prašičkih, toda še nikoli na ljudeh. To je sloviti po- skus z mozgom. 2Ö. dan se je sta- nje že tako poslab.šalo, da druge rešitve sploh ni bilo več. Poklicali so darovalce in jih najprej skrbno preiskali. Omrtvi- čili so jih in jim odvzeli iz prsni- ce po 200 do 300 kubič. cm mozga, to je blizu 12 milijard ce- lic. Zc(ravnik je brizgalko že na- slednji trenuaek zabodel v žilo bolnika. Eden med njimi je imel na prsih vtetoviran velik napis: »Slaba glava, toda dobro srce.« Mladi jugoslovanski znanstvenici je žrtvovala mozeg pogumna Francozinja, mati štirih otrok. In danes, tri tedne po tej ce- pitvi z mozgom, se petim bolni- kom že obrača na bolje, eden pa je žal medtem umrl. Cepitev je uspela. Zadnje analize so pokaza- le. da narašča število krvnih te- lesc in da se je mozeg bolnikov znatno popravil. Kakšen bo končni uspeh tega čudovitega podviga? To ne vedo niti zdravniki in seveda niti bol- niki sami. Toda upanje obstoji. In morda se bo moralo .jutrišnje zdravstvo zahvaliti prav tem mu- čencem znanosti, če se je danes rodil nov način zdravljenja, s ka- terim se da obnoviti kostni mo- zeg in morda bo s tem premaga- na tudi levkemija, ta zahrbtna bolezen, ki je vsakogar pahnila v grob, med drugimi tudi Borisa Kidriča. Speiiini Hiilerievega pilota Kdo vse danes ne piše spomi- nov! In napisal j'.h je tud; letal- ski kaipitan Hans Baur, ki je pre- važal po zraku Hitlerja v vsej njegovi politični karieri cd skrom- nega začetka do klavrnega konca. V svoji knjigi' »Z letalom sem prepeljaval mogočnike sveta« omenja tUidi negobovxjst poletov v Jugoslavijo .n pravi: V Jugoslaviji je postajaila de- lavnost partizanov ve^dno obsež- nejša, dežela vedno manj varna. Im&l sem nalog, da grem v Za- greb po poglavniika. Ko sem se hotel spustiti na leta-lišče, sem morali ugotoviti, da so tudi tam že partizani. V bližini Zagreba je bilo majhno nemško vojno leta- lišče. Tam sem pristal. Nemci so se le v večjiih oddelkih lahko upali v njegovo okolico. Povsod so bidii partizani. Nisem bil še dolgo na vojnem letališču, ko se je tudi poglavmk že pojavil. Spremljala so ga številna vozila, vsa opremljena s strojnicami. Na povratnem poletu iz Ra- stenburga v Zagreb sem za krat- ko pristal na Dunaju, da sem prevzel šest lovcev, ki so nas spremljali na jugoslovansko ozem- lje. Ker se je zvečerilo, ko smo dospeli v Zagreb, sem moral od- let preložiti na naslednje jutro. Poglavnik me je povabil, naj se nastanim pri njem. Na vožnji v mesto sta vozila pred in za nami po dva tovorna avtomobila z na- perjenim- strojnicami. V stano- vanju tedanjega državnega po- glavarja smo večerjali. Vrsti mo- jih balkanskih odlikovanj se je tisti dan pridružili visok vratni red. Med Rastenburgom in Za- gre^bom sem še večkrat îetal tj'S in nazaj. îQDBt leteči krožniki Znova so pričeli strašiti po ne- bu :n v glavah preplašenih Ame- ričanov. Ali so leteči krožniki gcv- tovo dejstvo ali je plod bujne domišljije ? Mednarodno znani novinar in radijski komentator Hendry J. Taylor je v radiu po- vedal, da teteč. krožniki obstaja- jo, da ne prihajajo iz Sovjetske zveze in da ne spada vse, kar p>onoči v zraku ljudi vznemirja, v to bažo. Taylor pravi, da je več vrst letečih krožnikov tako po obl:ki kot po hitrosti. Več.noma so okrogili, nekateri ploski in ob robu navzgor zavihani. Nekateri so vodeni, drugi ne. Ne luči ne dinama n: opaziti na njih, noben znak kakega pogonskega sredstva. Nekaj trenutkov mirujejo v zra- ku, nato švgnejo na desno aili levo, {>a se spet počasi opotekajo med oblaki. Letajo v višini 300 do 10.000 m in še viiše. Končuje pa Taylor svoje poro- čilo: Če bi leteči krožnik le našH — verjetnost je prav majhna, ker so vsi narejeni iz snovi, k; se po določenem času v zraku razkrojii — bi odikrili na njem z isto šablono naslikane črke, ka- kršne so bille na prvem, ki so ga našli v Texasu: VOJAŠKA TAJ- NOST ZRAČNIH SIL ZDA (sledi številka'). KDOR TA IZSTRELEK POŠKODUJE ALI IZDA OPIS ALI NAJDIŠČE, BO ZASLEDOVAN ZA- RADI IZDAJE VOJAŠKIH TAJNO- STI. TAKOJ TELEFONIČNO OB- VESTITI (telefonska številka in naslov letalskega oporišča). NI EKSPLOZIVNO. In slednjič Taylor še pripomi- nja: Zkiaj veste. »Krožniki« ob- stajajo in to je dobra vest. na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: Hildegarda Zerak, Stogovci 32 — Silvestro; Marija Vinko, Doklece 25 — Marjano; Ibojka Babosek, Jadranska 10. Ptuj — Branka; Jera Vindiš, Str- mec 30 — Marijo; Julijana Sven- šek, Jurovci 28 — Marijo; Alojzija Medik, Brebovnik 12 — Bojana; Ljudmila Fideršek, Cirkovce 33 — Darinko; Elezabeta Ivančič, Lan- cova vas 75 — Ivana; Marija Glav- nik, Vičava 13. E'tuj — Silvestra; Marija Murko, Janežovski vrh 47 — Albina; Erika Mihelič, Dester- nik 46 — Albina; Ana Bedrač, Za- grebSka 54. Ptuj — Štefanijo; Ljudmila Mihelač, Strmec 3 — Branka; Stanislava Kirbiš, Trniče 27 — Marijo; Vaupotič Rozalija, Mariborska 8. Ptuj — Marijo; Eli- zabeta Brumen, Gomilce 9 — Ma- rijo; Angela Krapša, Rjavci 31 — sina; Marija Muršec, Trnovska vas 26 — Kristino; Marija Kranjc, Ob Studenčnici 10. Ptuj — Vero; Ju- lijana Stih, Savinjsko 39 — Jožefo; Ana Majcen, Rucmanci 55 — Sil- vestro; Ljudmila Lango, Ljubljana —Silvo; Terezija Prelog, Sp. Haj- dina 70 — Franca; Matilda štum- berger. Breg 30 — Silvestro. SMRTI: Franc Kramberger, Čermlja 13, roj. 1916, umrl 10. 12. 1958; Marija Vindiš, Strmec 30, roj. 1958 umria 7. 12. 1958; Simon Voda, Krčevina 30, roj. 1875, umrl 9. 12. 1958; Ivan Ivančič, Lancova vas 75, roj. 1958, umrl 7. 12. 1958; Antonija Murko, Rebe- Ijčja vas 5. roj. 1894, umrla 19. 12. 1958; Marija Ferenčak, Gode- marci 33. roj. 1919, umrla 22. 12, 1958; Gera Vidovič, Gradišče 33, roj. 1902, umrla 21. 12. 1958; Ma- rija Tement, Rogoznica 37, roj. 1958, umrla 23. 12. 1958; Jožef OBJAVA Občinski sanitarni inšpektorat v Ptuju smatra za potrebno, da se izvede deratizacijja na območju mesta Ptuj in v bližnji okolic^i. Deratizacijo bi izvedel Zavod za deratizacijo iz Mari'bora. Da bo akcija res učinkovita in da bo imela trajnejš; uapeh, je potrebna temeljita priprava, za katero p>otrebuj©mo sodelovanje vseh meščanov mesta E*tuja. Zato prosimo Ptujčane, da pismeno ali ustno javijo tukajšnjemu občin- skemu sanitarnemu inšpektoratu. aLi imajo v svojih stanovanjih, kleteh, drvarnicah, javnih lokal h, skladiščih, poslovnih prostorih ali kjerkoLi podgane in miš: ter aH žele. da bi se pri njiih izvedla, deratizacija. Pričakujemo, da bos'te pozvv vzeli resno in da nam boste dal'i vse potrebne informacije, ker le tako bo akcija res v splošno ko- rist mresta. Strelec, Moškanjci 67, roj. 1897, umrl 24. 12. 1958. POROKE: Šarič Ivan, Zagreb in Branka Štalcer, Orešje 7. Ptuj — Prosimo, da nam gornje fxxìat- ke .javite čdmiprej, najkasneje pa do 10. januarja 1J59. Obč. sanitarni inšpektorat Ptuj. KUHINJSKO OMARICO s po- lico in različno kuhinjsko i>o- sodo prodam. Vprašati Mari- borska cesta 3 (na dvorišču). PLATO VOZ na peresa, nosil- nost 2 toni, pripraven za pre- voz 28 AŽ panjev na paše, prodam. Vprašajte Rogoznica št. 19, Ptuj. RADIO APARAT, dobro ohra- njen, prodam. Vprašati Ormo- ška cesta 16, Ptuj. UPOKOJENKA, zmožna gospo- dinjstva, dobi stanovanje. Do- govor Mariborska c. 7, Ptuj. Najdeno RDECO ZAPONKO (brošo) vrniti proti nagradi v upravi. LISIČJI KOZUH prodam. Cena 16.000 din. Naslov v upravi. Vojak Slavko Kekec, Vojna po- šta 5862/4, Sremska Mitrovica, želi svojemu dobremu prijatelju Francu Zelenku kakor tudi osta- lim fantom in dekletom iz vasi Podvinci ob novoletnih praznikih mnogo sreče in zadovoljstva! Zgleden AMK v Morkovcih Avto-moto krožek v Markovcih pri Ptuju je gotovo prvi krožek v Sloveniji, ki mu je uspelo v letu ustanovitve usposobiti 35 vozačev na lastnem vozilu »Škoda« in mo- tornem kolesu NSU, ter zgraditi garažo za vozila krožka. Ta agilni in požrtvovalni krožek v Markovcih tvorijo pionirji in odrasli, vodijo pa ga najagilnejši člani, od katerih .so nekateri tudi inštruktorji. V pionirskem krožku se je zbralo nad 100 šolskih otrok — pionirjev Rezultat njihovega načrtnega dela s predavanji in s predvajanjem filmov in diafilmov o gibanju pešcev in kolesarjev na cestah, o cestnoprometnih predpi- sih in o usmerjanju prometa se je pokazal 20. maja na izpitu, ko je dobilo prometne značke 8 pionir- jev, srebrne 19, bronaste pa 77 pionirjev. V pionirskem avto-moto krožku je bilo včlanjenih 19 odst. učencev osemletke. Za odrasle člane je AMK Mar- kovcih organiziral2 tečaja, ki ju je, kot že rečeno, uspešno končalo 35 č.lanov. Za praktične vožnje jim je služilo vozilo »Škoda«, motorno kolo NSU 350 ccm pa tudi privat- na motorna vozila članov. Sred- stva za vzdrževanje tečajev in vozil so prispevali člani, nekaj pa so si ustvarili s prevoznimi uslu- gami. Inštruktorji in vozači so se za tečaje in vožnje odrekli na- gradam. Na občnem zboru ob otvoritvi garaže je predstavnik AMD Ptuj tov. Novak poudaril pomen obsto- ja in delovanja krožkov Ljudske tehnike na podeželju, ter izrekel priznanja najzaslužnejšim članom krožka v Markovcih, ki jim je uspelo v kratkem času iz nič ustvariti zaslužni in ugledni avto- moto krožek. Tudi tov. Kranjc in Šprah sta pohvalila delovanje krožka ter dala na zboru nekaj pobud in napotkov za bodoče še uspešnejše delo. Na zboru so do- bili pohvale najpožrtvovalnejši člani tov. Franc Žlahtič, Viktor Končnik, Anton Končnik ,Kolarič Silvestra ter Jože Korošec. Viktor Končnik je sprejel denarno nagra- do. Vj. Sirnici v £ast dneva armade Strelska družina Železničar je 22. decembra t. 1. priredila v čast Dneva armade strelsko tekmova- nje med strelci iz železniških de- lavnic in podjetja »Petovia«. Že- lezniška delavnica je postavila tri ekipe, od katerih je nasprot- nika premagala le prva s 597 :553 krogov. Od posamezni- kov sta bila za delavnico naj- uspešnejša Laura in Rašl s p>o 124 krogi, za Petovio pa Šarman s 114 in Makovecki s 112 krogi. Okrajni strelski odbor je v ne- deljo organiziral v Mariboru pa- truljni tek s streljanjem z voja- ško puško. Iz ptujskega iK>dročja je sodelovala samo ekipa SD Pod- lehnik, ki je od 46 sodelujočih ekip zasedla 10. mesto ter pre- jela diplomo. Izdaja »Ptujski tednik«. [>!rektor Ivan KranjetC Urplu.^e urednfgk" odbor Odgovorni urednOc Be uman Anton Uredni?tvr In uprava v E>tuju. Lackova 8 Telefon 156. Cek. rač, pr! Komunalni banki Maribgc, podružnica i Ptuju, 604-708-3-206. Rokopisov ne vračao, Tiska Mariborska tiskarna, Manbc«, Letna paroCnina 500 din, polletna 250 din. Ptuj, dn'' 29. decembra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 7 ГЛгап « PTUJÎ5KÏ TIcnNIK li. dne decembra IPSR