Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA m i mm 1 Očistimo Slovenijo sssSailllmirpa KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šo: KOSA KAWASAKI KH27L teža: 5,1 kg KOSA STIHL FS-40 teža: 4,4 kg 6,506 H STEBER VINOGRADNlSjgl BETONSKI 10 cm X 7 cm x 270 cm POMETAČ ROČNI S 550 KÄRCHER ma 1 PLOŠČICE NIVEDUR P, 25 kg 6,50 € Na voljo so vam novi modeli modnih, sončnih in korekcijskih očal iz najnovejših kolekcij blagovnih znamk. NOTRANJA BARVA ZA BElJENJE KEMOPOL, 15 L 16,30 € AKCIJA'-’'- KARBID- J kS i A Kupiš dvaMj^Mjš trL Jabolka so pakirana kg,, t. ..jS dobite jih na Sadjarštvu-rog^^sak uair od ponedeljka do petka^Tdfl^ftlo 16. ure in vseh trgovinah KmHiiske zadrti ge Šaleška dolina! V j.... briketi ■2A Kunce 10kg ’ 3,4o e , Pri nas dobite tudi brezplačna standardna očala za zavarovance. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Naša dežela je naš dom, zato smo za vedno večje število divjih odlagališč v naravi odgovorni vsi. 17. aprila 2010 bomo zato izvedli največjo okoljevarstveno akcijo v zgodovini Slovenije. V enem dnevu bomo svoji domovini povrnili nasmeh ter se ob tem družno zabavali. Računamo tudi nate in na tvoje prijatelje, otroke in starše. Pridružite se nam, vaših prijav se veselimo na www.ocistimo.si1 Informacije: - KT Šmartno oh Paki 896 52 52 ali 051 317 024 TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Mmim VELIKA NAGRADNA IGRAH! www.kz-saleskadolinia.si OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Tretja stran In zmagovalec je... SAZAS! Avtorska pravica je monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega avtorskega dela in pripada avtorju na podlagi njegove stvaritve dela. Za namen kolektivnega upravljanja avtorskih pravic so bile ustanovljene organizacije avtorjev (SAZAS, IPF, ZAMP), ki nastopajo kot zastopnik avtorjev določene vrste del - glasbene, književne, avdiovizualne itd. Kolektivno uveljavljanje pravic je za avtorje in uporabnike načeloma zelo koristno, saj avtorjem omogoča preprosto in učinkovito upravljanje njihovih pravic, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih avtorskih del. Toda v zadnjem času smo priča, da lahko zahteve posamezne organizacije avtorjev postanejo nesorazmerno visoke, kar ogroža druge interese družbe. Takšen primer so kulturna in podobna društva ter skupine, ki delujejo ljubiteljsko oziroma nepridobitno. Poslanska skupina SDS je zato predlagala novelo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, s katero so želeli rešiti problem zaračunavanja avtorskih honorarjev oziroma nadomestil ljubiteljskim kulturnim društvom. Slednja so že večkrat javno opozorila, da jim sedanja ureditev onemogoča normalno delo in da bodo prisiljena prenehati s svojo dejavnostjo, saj se tarife za avtorske honorarje oziroma nadomestila po- večujejo, zaračunavajo pa se po nejasno določenih kriterijih. Poslanci SDS so predlagali, da se društva in skupine s področja umetnosti in književnosti oprostijo plačevanja tarif kolektivnim avtorskim organizacijam, če ljubiteljsko društvo oziroma skupina na prireditvi nastopa brezplačno in/ali če je prireditev brez vstopnine, razen če se le-ta v celoti nameni v dobrodelne namene. Koalicijska večina v parlamentu predloga SDS ni podprla, tako da vse ostaja po starem, na drugi strani pa so obrtniki ogorčeni zaradi odločitve vrhovnega sodišča, ki je potrdilo sistem plačevanja nadomestil po doseženih prihodkih. Problem seveda ni od včeraj, ampak se vleče že vrsto letin tudi gospodarski minister iz vrst SDS je bil v mandatu prejšnje vlade gluh za ureditev tega perečega vprašanja. Obrtniki in podjetniki očitno postajajo vse bolj nezaželena zvrst državljanov Slovenije, osovraženi tudi zaradi »tajkunskih« primerov davčnih utaj in nepravično pridobljenega premoženja, njihova vloga v narodnem gospodarstvu pa se praviloma omenja le takrat, koje to neizbežno ali kako drugače prikladno ob posameznih priložnostih. IZ VSEBINE: Tema tedna: Sazas in obrtniki le še bolj razdvojeni.............................4 Dan za spremembe: Prostovoljstvo osmišlja življenje...4 GTC Golte: Po zaključku zimske sezone prenova hotela...............6 00 SDS Rečica ob Savinji: Znani kandidati za lokalne volitve..7 TD Rečica ob Savinji: Od kod primankljaj?.................7 Narodopisni večer: Skrivnosti obrednih kruhov Pokaži, kaj znaš v Bočni Popoldne sprostitve in zabave.. Zgornja Savinjska dolina: Praznovanje materinskega dne.12-13 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 13,2. april 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesto 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. BODO OSNOVA PRIHODKI IZ PODJETNIKOVE CELOTNE DEJAVNOSTI? Od 12. marca naprej člani OZS, ki imajo registrirano gostinsko dejavnost Sazasu plačujejo po novih tarifah. Za vse ostale gostince, ki niso člani OZS, in podjetnike, ki v svojih poslovnih prostorih vrtijo glasbo, veljajo tarife iz leta 1998. Avtorska nadomestila, namenjena članom OZS, bodo odslej znašala za bifeje in bare 0,80 odstotka od prihodka uporabnika, za okrepčevalnice in picerije (v vseh lokalih s popolno gostinsko ponudbo) 0,56 in za restavracije 0,32 odstotka od prihodka uporabnika. Člani upravnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS so bili nad odločitvijo negativno presenečeni in zelo razočarani, saj sodišče po njihovi oceni ni upoštevalo niti enega argumenta OZS. Kot je razložil sekretar na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje Janko Kopušar, je neenak položaj gostincev, članov OZS, v primerjavi z ostalimi, le del problema: »Druga problematična stvar, ki jo ta odločba ne rešuje, je vprašanje, kateri prihodki bodo predstavljali osnovo za višino plačila Sazasu. V bilancah prihodkov marsikaterega podjetnika, ki se ne ukvarja le z gostinstvom, ampak še z drugo dejavnostjo, niso zajeti samo prihodki, ki se neposredno nanašajo na promet ustvarjen v prostoru, kjer se je vrtela glasba, ampak tudi vsi ostali prihodki iz podjetnikove celotne dejavnosti. V bilancah ni razvidno, koliko prometa je pod- jetnik ustvaril z gostinstvom in koliko z ostalo dejavnostjo.« V zbornici se tako sprašujejo, kako opredeliti tiste prihodke, ki so ustvarjeni neposredno v prostoru, kjer se vrti glasba, saj odločba Sveta za avtorsko pravo ni opredelila, kateri prihodki se bodo upoštevali. Če bo prepuščeno Sazasu, da to sami urejajo s pogodbami, bo po mnenju Kopušarja znova prišlo do velikih nesoglasij, kar bo povzročilo še večji nered na tem področju. To pa zagotovo ni cilj OZS, niti verjetno Sazasa. NEPRAVIČNO STANJE PO MNENJU SAZASA VZDRŽUJE OZS Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ni pripravljena urediti plačevanja poštenih avtorskih nadomestil na korekten in za obe strani sprejemljiv način, je v svojem sporočilu za javnost pred kratkim zapisal Sazas. Nadalje poudarjajo, NOVE TARIFE ZA GOSTINCE, ČLANE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE Sazas in obrtniki le še bolj razdvojeni Spor med Združenjem skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) in Obrtnopodjetniško zbornico Slovenije (OZS) glede načina in višine plačevanja nadomestila za uporabo avtorske glasbe v gostinskih lokalih je dobil epilog na vrhovnem sodišču. To je namreč potrdilo odločbo Sveta za avtorsko pravo izpred dveh let, po kateri naj bi uporabniki Sazasu plačevali po doseženih prihodkih. Nove tarife veljajo le za tiste gostince, ki so člani OZS, kar je po mnenju zbornice diskriminatomo, poleg tega sprejeta določba po prepričanju OZS prinaša vrsto novih težav. Janko Kopušar, sekretar na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje: »Naši člani nikakor niso proti nagrajevanju avtorjev za izvajanje njihove glasbe, močno pa si želimo, da se to plačevanje izvaja po predpisih inje smiselno urejeno. Tako pa so le-ti diskriminirani v primerjavi z ostalimi gostinci in tudi v primerjavi z drugimi dejavnostmi, kjer se v poslovnih prostorih prav tako vrti glasba. Treba je povedati še, da naši člani plačujejo podobne prispevke na štiri strani, Sazasu, Združenju avtorjev Slovenije, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije in še TV naročnino, ki je za dejavnost prav tako večja.To našim podjetnikom povzroča znaten strošek, ki ga nekateri ne pokrivajo zlahka. Zato je naša zbornica več kot nezadovoljna, daje bilo takšno pravilo spet enostransko sprejeto.« DAN ZA SPREMEMBE Prostovoljstvo osmišlja življenje Slovenska filantropija je 24. marca prvič izvedla Dan za spremembe. Na ta dan so v različnih krajih po Sloveniji potekale številne prostovoljske akcije, ki so jih pripravile prostovoljske organizacije. Pridružil se jim je lahko vsak, ki želi v družbo in okolje vnesti pozitivne spremembe s konkretnimi dejanji, kot so obiski, druženja in pomoč starejšim in obnemoglim v svoji okolici ali v domovih starejših ter pomoč brezdomcem in podobna dobra dela. Akciji so se pridružili številni prostovoljci Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline, ki sojih k humanemu dejanju povabili z naslednjimi besedami: »V svoje življenje vneseš smisel tako, Župan občine Rečica Vinko Jeraj v prijetnem klepetu z Marijo Tiaker (foto: Fanika Strašek) da se posvetiš ljubezni do drugih, se posvetiš skupnosti okoli sebe in se posvetiš ustvarjanju nečesa, kar ti daje smisel in pomen. Osmisliš si življenje šele takrat, ko veš, da lahko nekomu pomagaš in ti je plačilo samo besedica hvala.« Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in direktorica občinske uprave Majda Potočnik sta s prostovoljko Rdečega križa Anico Šimenc ta dan obiskala rečiške občane v Centru starejših Gornji Grad. Prijazen sprejem, hvaležnost in iskreno veselje, ki je za trenutek prižgalo iskrico v očeh, je bilo tisto, za kar je vredno takšna dejanja še večkrat ponoviti. Fanika Strašek da se OZS že več let spreneveda in vzdržuje sistem tarif, ki je dobro obiskanim lokalom v Ljubljani omogočal plačevati enako nadomestilo kot slabše obiskanim lokalom s sicer primerljivo velikostjo v manjših krajih, in to po tarifi oziroma ceni iz leta 1998. Na uradni spletni strani Sazasa je mogoče prebrati tudi izjavo za javnost, v kateri Sazas trdi, daje OZS umetno vzdrževala nepravično stanje, »ki ji ga je leta 2004 omogočil pisec predloga novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela zakona, kije brez Miroslav Rednak, podjetnik in lastnik gostinskega lokala Pr' pek v Mozirju: »Težava gostincev je predvsem v večkratnemu plačevanju iste stvari Sazasu. Gostinec pri pripravi prireditve z živo glasbo plača glasbenika, plača Sazasu za izvajanje avtorskih pesmi, na koncu pa naj še enkrat plačuje isti instituciji, torej Sazasu, iz svojega prometa. Praktično za isto stvar plača večkrat. Takšen sistem je popolnoma absurden in neurejen, velike količine denarja se izplačujejo le ozkemu krogu ljudi. Če pa mora ta sistem obveljati, naj se drugače uredi državno podpiranje in privilegiji samostojnih kulturnikov pri njihovih pokojninah. Ce so tako uspešni, da lahko služijo z avtorskimi pravicami, naj se jim v tem okviru uredi tudi nekakšna renta za čas upokojitve. Ne pa, da nato postajajo breme davkoplačevalcev. Govorim seveda za tiste avtorje, ki preko Sazasa dejansko zaslužijo, saj je splošno znano, da denar, ki ga mi plačujemo Sazasu, dobi le peščica avtorjev, ostali pa od tega nimajo nobene koristi. Nadalje menim, daje velik absurd tudi določanje višine prispevka za Sazas iz prometa. Le-ta je namreč lahko zelo napihnjen balon, podjetnik lahko ima velik promet, a le malo ostanka. Živeti pa je treba ravno od tega, kar ostane. Mislim, da bi bilo do vseh najbolj pravično, če bi se prispevek Sazasu plačeval na osnovi profita in ne prometa. Kupna moč na našem območju je precej manjša kot na območju Ljubljane, zato je tudi ustvarjeni profit pri nas manjši, četudi je promet podoben. Sporenje tudi način preverjanja s strani Sazasa, ki v kontrolo pošilja nekakšne študente, ki se sploh ne legitimirajo, ne naredijo nobenega zapisnika, pravzaprav zanje sploh ne vemo. Nato pa sledi nekakšna pavšalna položnica brez kakršnihkoli specifikacij, ki jo naj mi tiho plačamo. To je skregano z vso logiko pravne države.« BANKA CELJE Podpisali pogodbo z EIB Za uspešen prehod iz gospodarske krize bosta tako slovensko gospodarstvo kot javni sektor potrebovala zadovoljiv vir finančnih sredstev. Tega se zavedajo tudi v vodstvu Banke Celje d.d., zato so v namen dolgoročnega razvojnega kreditiranja gospodarstva in javnega sektorja pri Evropski investicijski banki (EIB) najeli kreditno linijo v znesku 50 milijonov evrov. Sredstva EIB bodo namenjena financiranju projektov.malih in srednje velikih podjetij in zasebnikov ter projektov javnega sektorja in inves- ticijam podjetij za izboljšanje dostopa do izobraževanja, energetike, varstva okolja, zdravstva in ohranjanja gospodarske in socialne kohezije v Sloveniji. Banka Celje je pogodbo z EIB podpisala 25. marca letošnjega leta, kot pa zatrjuje uprava banke, je to zanje velik uspeh ter hkrati potrditev zaupanja in ugleda, ki ga uživa doma in v tujini. S podpisom pogodbe Banka Celje dokazuje, da uspešno sledi poslovnim usmeritvam napredne Evropske unije. TG primere v slovenskem in evropskem proštom, je pripravil Urad RS za intelektualno lastnino), to je, da bi tarife za uporabo avtorskih glasbenih del iz leta 1998 veljale še naprej takšne, kot so bile leta 1998. Od leta 1998 pa do danes je bila v Sloveniji inflacija v višini 74,5 odstotkov«. Tatiana Golob Marjetica Finkšt, lastnica frizerskega salona Metka v Nazarjah: »V svojem frizerskem salonu sem brez radia že več let. Tako sem se odločila, ker se mi ne zdi smiselno plačevati za nekaj, kar pravzaprav nima nobene povezave z mojim delom in zaslužkom. K meni stranke hodijo zaradi striženja in urejanja pričeske in ne zaradi poslušanja radia. Moj zaslužek ni odvisen od glasbe, pravzaprav moram reči, da nam je čisto prijetno brez glasbe, saj tako več časa namenimo pogovoru, več strani plačevati prispevek slovenskim avtorjem samo zaradi radia v salonu. Vsekakor ta denar veliko raje namenim kakšni bolj koristni dejavnosti oziroma privoščim kaj lepega sebi.« KI A KRATKO Kršitev pacientovih pravic na Celjskem Pisarna zastopnice pacientovih pravic za celjsko regijo se nahaja v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, pravice pacientov varujeta dve zastopnici, mag. Biserka Inkret in Alja Verbič. V letu 2009 seje na celjsko regijo pritožilo 586 pacientov, največ pritožb se nan- aša na kršitev pravice do ustrezne zdravstvene oskrbe in na odnos zdravstvenih delavcev do pacientov. Povsem brez nezadovoljstva ne gre tudi v splošnih ambulantah Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje. TG Delovna skupina za spremljanje bloka 6 Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je v sredo zbral na 12. redni seji, kije bila tokrat v prostorih Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šoštanju. Na dnevni red so uvrstili tudi točko o imenovanju delovne skupine za spremljanje investicije v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Ker je projekt bloka 6 dobil tudi podporo vlade in bo investicija vplivala na širše lokalno okolje, je bil ustrezen čas za oblikovanje omenjene skupine. Pobuda zanjo je bila dana že lani junija na eni od sej UO zbornice, ki naj bi bila koordinator pri formiranju te skupine. ML Člani društva LAS v Muzeju Vrbovec Minulo sredo so se člani društva za razvoj podeželja - LAS Zgornje Savinjske doline mudili v Nazarjah. Najprej so si ogledali tamkajšnji muzej lesarslva, v nadaljevanju pa so izvedli tretji zbor društva. Na njem so podali poročila o delovan- ju v letu 2009. Seznanili so se s programom za letošnje leto, pregledali pa so tudi osnutek Javnega poziva LAS za zbiranje projektnih predlogov za izvajanje lokalne razvojne strategije za leto 2011. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. m GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE Po zaključku zimske sezone prenova hotela Zadnjo nedeljo v marcu so na Golteh s priložnostno slovesnostjo zaključili letošnjo zimsko sezono. Obratovati je prenehala tudi gondolska žičnica. Za nemoteno poletno sezono so že lani poskrbeli z ustrezno cestno povezavo do planine. Novo zimsko sezono bodo Golte pričakale s povsem prenovljenim hotelom s štirimi zvezdicami. 20 DNI SMUKE MANJ KOT LETO POPREJ »Razmere na smučiščih bi še omogočale nekaj dni smuke, zlasti v dopoldanskih urah, ko sneg še ni načet od sonca in temperatur. Vendar moramo izprazniti hotel in do 6. aprila urediti vse potrebno, da bodo gradbinci lahko pričeli z delom na hotelu. Tudi žičnica bi še lahko obratovala, vendar smo jo zaradi varnosti potnikov sklenili zaustaviti, saj je izstopna postaja v hotelu, kjer bodo vtem času potekala različna gradbena dela z rušenjem vred,« pravi direktor Ernest Kovač. Kakšno bo minulo poslovno leto, še ne morejo reči, saj ga zaključijo šele po koncu sezone. Nekaj številk je vendarle znanih. V zimski sezoni 2009/10 so našteli 100 smučarskih dni, kar je 20 dni manj kot leto poprej. Sneg je res zapadel že novembra, a je nato v decembru nastopila odjuga in večkrat obilno deževje. Vlečnica Ročka je začela delati šele 12. januarja. KAKO SE ODRAŽA KRIZA? Zabeležili so okoli 65.000 obiskovalcev, kar je enako kot lani. Vendar so nekaj let nazaj imeli že obisk 80.000 oseb. Pri obiskuje kriza vidna predvsem v dneh, ki niso vremensko najbolj ugodni. »Vidi se, da smučarji bolj pretehtajo, ali se obisk splača ali ne. Če je bilo vreme jasno in lepo, smo imeli številne obiskovalce. Tako smo 8. februarja letos našteli kar 2.000 obiskovalcev,« pojasnjuje Kovač. Tudi število hrvaških obiskovalcev je bilo podobno kot prejšnja leta, je pa bilo nekoliko manj madžarskih gostov. KAKO BO NA GOLTEH V POLETNIH MESECIH? Gradnja hotela in še nekaterih drugih objektov bo gotovo vplivala na poletno ponudbo. Direktor: »Za letošnjo poletno sezono imamo drugačno strategijo. Obiskovalcem so na voljo ceste iz več smeri. Cesta, ki peljè skozi Šmihel, je bila lani prenovljena vse do parkirišča pri Alpskem vrtu. Poudarek letošnje poletne sezone bo vsekakor na pohodništvu. Ker bo hotel zaprt, smo za gostinsko ponudbo poskrbeli pri Alpskem vrtu, v koči Trije pioti in na Starih staniti. Uredili bomo tako imenovano butično gostinstvo. Pri hrani bomo poskrbeli še za populacijo pohodnikov in planincev ter med drugim ponujali tudi kislo mleko. Od Planinskega društva Mozirje smo želeli najeti njihovo planinsko kočo, jo urediti in na novo opremiti. Tam bi bila ponudba tako cenovno kot po načinu strežbe in vrsti ponudbe še posebej namenjena gornikom. Vendar do dogovora za najem ni prišlo.« Alpski vrt bodo odprli za prvomajske praznike (foto: Marija Lebar) Direktor Ernest Kovač: »Vidi se, da smučarji bolj pretehtajo, ali se obisk splača ali ne.« (foto: Marija Lebar) TRADICIONALNI DOGODKI OSTAJAJO S poletno sezono bodo na Golteh začeli že v prvomajskih praznikih, saj je to čas, ko se v Alpskem vrtu in drugod po planini razcveti prvo pomladno cvetje, predvsem avrikelj, kar privabi številne goste. Vsekakor bodo priredili kolesarski vzpon na Golte, ki ga bo olajšala asfaltirana cesta. Ostala bo gola-žijada, srečanje lovskih družin, gobarska razstava ... Sicer pa, zagotavlja Kovač, je na Golteh vedno za vsakogar nekaj, poskrbeli bodo, da obiskovalci ne bodo odhajali ne lačni ne žejni in da jim na planini ne bo dolgčas. Marija Lebar za nazorske prostovoljne gasilce OBČINSKI SVET NAZARJE Avto Nazorski občinski svetniki so spre-jeli popravek proračuna za leto 2010. Potrdili so potrebni dokument za rekonstrukcijo lokalne ceste Zavodice-Čreta, odcep Za-vršnik-Kraple, direktor občinske uprave Samo Begič pa je svetnike seznanil z nekaterimi aktivnostmi občinske uprave v letu 2009. Že 26. februarja 2009 je nazorski občinski svet sprejel Odlok o proračunu občine za leto 2010. Zaradi sprememb, ki so se od takrat zgodile, je potreben rebalans, je razložil predlagatelj župan Ivan Purnat. Računovodkinja Branka Tevž je predstavila bistvene spremembe tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna. V novem odloku o proračunu je med drugim upoštevana tudi potreba gasilcev PGD Nazarje po novem avtomobilu. Tako bo občina poleg sofinanciranja nakupa cisterne za PGD Šmartno ob Dreti sofinancirala še nabavo gasilskega avta za nazor- ske gasilce. Pri tem je svetnik Stanko Flere pripomnil, da bi nov avto potrebovali tudi v PGD Gorica, saj je njihov še starejši od nazorskega. Svetniki so sprejeli še Dokument identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo dela lokalne ceste Zavodice-Čreta. Občina bo prejela dodatna državna sredstva v višini nekaj več kot 80.000 evrov, ki bodo namenjena za izvedbo rekonstrukcije še zadnjega dela na odcepu Završnik-KrapIe, vta namen pa je potrebno sprejeti ta dokument. Samo Begič je svetnike seznanil, da so na občini v letu 2009 uspeli pridobiti več kot 1.400.000 evrov državnih in evropskih sredstev za realizacijo različnih projektov, kot so Industrijsko obrtna cona Prihova Lesarska cesta, streha na šolah in kulturnem domu in še nekateri. Pri tem je omenil dobro delo in napore občinske uprave za pridobitev tega denarja. Marija Lebar OBČINSKI ODBOR SDS REČICA OB SAVINJI Znani kandidati za lokalne volitve Primarij Viiibald Vengust je spe-cialist ortoped. Več Kot tri desetletja je bil predstojnik Oddelka za ortopedijo in športne poškodbe v Splošni bolnišnici Celje, trenutno pa tam deluje kot strokovni svetnik. Strokovno se je udejstvoval kot član Združenja ortopedov Slovenije, Vertebrološko združenja Slovenije, Združenja ortopedov in travmatologov Evrope. Vse od ustanovitve je član odbora za modernizacijo v Splošni bolnišnici Celje. (foto: Marija Šukalo) TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Od kod primanjkljaj? Rečiški območni odbor Slovenske demokratske stranke je zadnji petek v marcu v Spodnji Rečici pripravil letno konferenco. Na njej je predsednik Franc Šon predstavil delo v preteklem letu in poudaril, da je bil občinski odbor zelo delaven. V Šoštanju so sodelovali najavnitribu-ni Danza prihodnost, v Mozirju prisostvovali predstavitvi knjige Zofije Mazej Kukovič, bili na strankarskem pikniku na Brdu pri Kranju. Junija so bili aktivno udeleženi tudi na volitvah v evropski parlament, kjer je v rečiški občini stranka SDS dobila kar 34 odstotkov glasov. Veliko aktivnosti so usmerili v iskanje kandidatov za župana in svetnike za lokalne volitve, ki bodo jeseni. Tako bo njihov kandidat, ki se bo potegoval za župansko mesto na jesenskih volitvah, ortoped Viiibald Vengust. Njihovo delovno vnemoje pohvalil tudi poslanec v državnem zboru Iztok Podkrižnik. »Iz poročil se da razbrati, da se trudite, da so vaši člani delovni in vedo, kaj hočejo, kar pomeni, da stvari gredo v pravo smer. Cilje, ki ste sijih zastavili, boste tudi dosegli. Po vaši vnemi se vidi, da tudi v malih odborih, kot je vaš, ljudje lahko marsikaj dosežejo. V Sloveniji ni občine, v kateri SDS ne bi imel svojega odbora,« ni skrival zadovoljstva Podkrižnik in se dotaknil tudi finančnega poročila, iz katerega je bilo razvidno, da odbor lastnih finančnih sredstev nima. Občina Rečica namreč iz svojega proračuna ne namenja sredstva za delovanje strank. Zato bodo sredstva za nemoteno delovanje prispevali večji odbori. Marija Šukalo Pregled dela in načrte za prihodnje obdobje Turističnega društva Rečica ob Savinji je na občnem zboru podal predsednik Toni Strniš-nik, ki je izpostavil, da so realizirali vse zastavljanje naloge. Prireditve, kot so Od lipe do prangerja, koncert v Blatah, Lenartov sejem, miklavže-vanje in Živejaslice v Dol-Suhi, so bile zelo dobro obiskane. Žal je bilo iz blagajniškega poročila razvidno, da so bili stroški z organizacijo in izvedbo višji, kot pa je bil njihov prihodek. Sicer so primanjkljaj pokrili, vendar uradno ni bilo pojasnjeno, zakaj je prišlo do razkoraka med prihodki in odhodki. Zato je bil član društva Jože Tlaker zelo kritičen do dela nadzornega odbora. »Prisotni lahko razberemo, daje negativno stanje nastalo na račun nekaterih prireditev, ki se finančno pač niso izšle. Žal pa podrobne analize nismo dobili. Če je minus, mora odbor poročati ter ugotoviti vzrok za nastalo situacijo, kakor tudi odgovornost. V nasprotnem primeru nadzornega odbora ne rabimo.« Ob načrtu aktivnosti za tekoče obdobje je bilo slišati tudi nekaj pobud za povezovanje z nosilci turističnih dejavnosti v občini. Zato je naj bi v prvi polovici leta rečiški turistični delavci organizirali okroglo mizo in nanjo povabili vse gospodarske subjekte, ki so na kakršen koli način povezani s turistično dejavnostjo v domačem okolju. Prav tako naj bi v letošnjem letu skrbeli za večjo promocijo kraja in doline tudi v širšem slovenskem prostoru. Prav zaradi slednjega se bodo udeležili Prangerijade na Ptujski Gori in sodelovali z društvi ob različnih prireditvah. Med pobudami je bilo slišati, da Rečica, z njo pa celotna Zgornja Savinjska dolina potrebuje bolj prijazne poti za kolesarje. Kotje pojas- Toni Strnišnik je izpostavil, da so realizirali vse zastavljanje naloge (foto: Marija Šukalo) nil rečiški župan Vinko Jeraj, je eden od projektov Regionalne razvojne agencije Celje, znotraj katere delujejo občine od avstrijske do hrvaške meje, ravno urejanje kolesarskih poti, v projektu pa sodelujejo tudi zgornjesavinjske občine. Marija Šukalo 0 OBČINA NAZARJE Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2010 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulture dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2010 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Nazarje v letu 2010 v skupni višini 4.078,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 29. 3.2010 do vključno 28.4. 2010 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » Javni razpis KULTURA 2010 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 610-0001/2010-2 Datum: 29.3.2010 Župan Občine Nazarje Ivan PURNAT, I. r. Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi DVE DESETLETJI ZLATARSTVA ROŽIČ Z unikatnim stilom do prepoznavnosti nakita Sredi Mozirja malce umaknjena za dvorano TVD Partizan, leži hiša Darje Rožič, v kateri je pred desetimi leti uredila zlatarsko obrt. Začetki Zlatarstva Rožič pa segajo še deset let nazaj, v leto 1990, ko je Darja svoj prvi lokal odprla v prostorih Grabnerjeve hiše. V letošnjem letu tako praznuje dve desetletji uspešnega nastopanja na trgu. Z dejavnostjo, kiji botrujejo dolgoletne izkušnje, smisel za oblikovanje nakita in pravšnja mera talenta, bogati marsikateri svečani dogodek v družinah širom Zgornje Savinjske doline. Modni nakit, kot so prstani, uhani, verižice, zapestnice, broške in podobno, je namreč primeren okras vsakega posameznika. Z nakitom so obogatene različne domače slovesnosti, kot so krsti, obhajila, birme in razne druge slovesnosti. Pred začetkom privatne prakse je Darja Rožič šest let pridno nabirala izkušnje v Zlatarni Celje, kjer pravi, da seje dodobra naučila te obrti. K znanju je dodala kanček sebe in prepoznavnega stila, v vse skupaj pa vpleta izkušnje, brez katerih njeni izdelki ne bi bili tako prepoznavni, kot so. Darja Rožič poskrbi tudi za čiščenje nakita, za drobna popravi- DRUŠTVO KOMEN LJUBNO Nalogam stalnicam dodali še delavnice V Društvo Komen, ki se ukvarja s pospeševanjem prodaje in promocijo izdelkov ljubenskih kmetij, je vključenih več kot dvajset tovrstnih subjektov. Druži jih zavest, da s svojim delom poskrbijo za promocijo. Tako po besedah predsednice Alenke Korpnik poskušajo z znanjem in izkušenostjo prispevati delček v prepoznavnost kmečkega vsakdana. Predstavitev in pogostitev pod njihovim okriljem predstavlja pojem kvalitete in domačnosti, so prepričani v društvu. Prisotni so na Jožefovem sejmu, na cvetno nedeljo, Flosarskem balu ter na raznih srečanjih, slovesnostih in otvoritvah. Na njihovih stojnicah najdejo obiskovalci kruh iz krušne peči, ajdnek, potice, sire, drobno pecivo, zgornjesavinjski želodec, suho sadje, žganje, čaje ter izdelke iz volne in lesa. Kulinarične dobrote, v katerih ni konzervansov in aditivov in so pripravljene na tradicionalni način, so združili pod blagovno znamko Flosarska rihta. Slednja je poznana tudi izven meja naše doline. V preteklem letu so k svojim stalnim zadolžitvam dodali tudi delavnici, ki soju pripravili v sodelovanju z velenjsko ljudsko univerzo. Tako so udeleženci v eni spoznavali zdravilnost rastlin in mešanice čajev, v drugi pa so pripravljali žemljice. Po besedah Alenke Korpnik v društvu izboljšujejo prepoznavnost izdelkov ljubenskih kmetij (foto: Marija Šukalo) Na delovnem srečanju, ki ga pripravijo v začetku leta, namesto klasičnega občnega zbora, so si med naloge, ki naj bijih opravili letos, zadali, da bodo Abrahama svoje tradicionalne prireditve, torej 50 let Flosarskega bala, v domačem kraju obeležili z novo svežino in idejami. Brez njih pa ne bo minila niti očiščevalna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Marija Šukalo Darja Rožič kupcem z nasveti pomaga izbrati najprimernejši kos nakita (foto: Benjamin Kanjir) la, za izdelavo nakita po naročilu. Pred poročnim »da« lahko pri njej pari kupijo unikatno izdelane poročne prstane, ki bodo dolga leta pričali o slovesnem dogodku. Za tiste, ki so jim bolj pri srcu srebrni izdelki, imajo v Zlatarstvu Rožič na izbiro široko paleto le-teh. Podobna izbira je tudi pri okrasnih perlah. Za tiste, ki si želijo čas meriti z dobro uro, so na voljo tudi te. Darja Rožič pravi, da se trudi ugoditi željam vsakega kupca, mu pomagati z nasvetom in pri izbiri najprimernejšega kosa nakita. Topel in oseben pristop pa je vsekakor tisto, kar si kupec najbolj želi. Nakit se namreč ne kupuje ravno vsakdan. Benjamin Kanjir JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE Šolska ul. 25, 3330 MOZIRJE tel..03/83-70-350: faks 03/83-70-356 E-poštni naslov: vrtec.mozirje@siol.net. VPIS OTROK V 3VIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE V DE MOZIRJE IN V DE REČICA za šolsko leto 2010/2011 (vstop v vrtec 1.9. 2010) Vpis otrok se bo vršil od torka, 6. A., do četrtka, 15.4. 2010, od 9.00 do 15.00 ure v sredo od 9.00 do 17.00 ure v petek od 9.00 do 13.00 ure na upravi vrtca. Šolska ulica 25, Moziije Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pisne prijavnice, ki jo dobite v tajništvu vrtca Moziije ali na spletni strani: www.vrtec-mozirje.si. Obveščamo vas, da imate možnost vpisati otroka tudi v popoldanski oddelek, ki obratuje do 20.00 ure. Vse dodatne informacije dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, telefon 837-03-50. TEDEN ODPRTIH VRAT V VRTCU MOZIRJE IN REČICA BO OD 6. 4. DO 9.4. 2010 od 8.30 ure do 10.30 ure. Vabimo starše, da obiščete obe enoti našega vrtca ter spoznate del aktivnosti otrok, ki se izvajajo v skupini. Ljudje in dogodki, Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Aktivni v društvu in V Nazarjah so se člani društva upokojencev zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Obravnavali so poročilo o delovanju društva v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje, ki gaje predstavil predsednik Janez Štiglic. Od predstavnika Pokrajinske zveze Društva upokojencev Celje Staneta Podsedenška so pridobili različne aktualne informacije o delu zveze. O načrtih Občine Nazarje, predvsem na področju investicij in urejanja prostora je prisotnim spregovoril podžupan Matej Pečovnik. V preteklem letu so se nazorski upokojenci družili na spomladanskem izletu v Olimje, regijskem srečanju v Novem Celju ter društvenem pikniku na Lazah. Posebno skrb so namenjali starejšim in obnemoglim članom. Ob božično-no-voletnih praznikih so le-te skupaj s predstavniki krajevne skupnosti obiskali in skromno obdarili. Zelo aktivne so bile tudi članice ročn-odelskega krožka. Za praznik krajevne skupnosti so pripravile razstavo svojih del. Po Štigličevih besedah se tudi s programom dela za letošnje leto nazorski upokojenci zavezujejo izven kvalitetno preživljati tretje življenjsko obdobje. Poleg druženja na izletih in pikniku bodo utrjevali sosedsko pomoč in skrbeli za starejše člane. Sodelovali bodo z drugimi društvi in lokalno skupnostjo. Vključili se bodo tudi v akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Največjo skrb pa bodo namenjali rekreaciji in skrbi za lastno zdravje. Fanika Strašek Predsednik Janez Štiglic si bo tudi v bodoče prizadeval za pravice zasluženih pokojnin (foto: Fanika Strašek) PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Delo z mladimi garancija za prihodnost Ljubenski planinci so tudi tokrat s številčno udeležbo rednega občnega zbora izkazali svojo pripadnost društvu, ki lahko glede na predstavljena poročila brezskrbno zre v prihodnost. Predvsem o načrtih za naprejje bilo moč razbrati aktivno »vpletenost« mladih v delo društva. Med stotnijo ljubenskih ljubiteljev planinstva na zboru so bili številni mladi, ki že stopajo po poteh starejših vzornikov. Resda sprva kot udeleženci izletov, različnih taborov, vse pa v želji vzbuditi in ohraniti v mladih čut za lepoto narave in ohranjanje njene prvobitnosti. Prav zato v društvu veliko skrb posvečajo izobraževanju na vseh področjih. Pomembno vlogo pri delu z mladimi opravijo tudi v šolskih klopeh, saj je ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Rajko Pintar izpostavil aktivno vlogo nekaterih učiteljic iz šolskega kolektiva na področju planinske vzgoje med osnovnošolci. Kot eno od glavnih nalog v delu društva v preteklem in tekočem letu so omenili vzdrževanje in oskrbo njihove priljubljene postojanke - koče na Travniku. V njej od konca maja do jeseni ob vikendih dežurni člani društva nudijo varno in toplo zavetje pohodnikom in planincem. Marljivi markacisti skrbijo za urejene poti, vsi v društvu pa se trudijo, da bi le-to delovalo v smislu besed predsednice Predsednica Brigita Vrčkovnik je pred tremi leti s pomlajeno ekipo prinesla nov veter v delovanje društva (foto: Franjo Atelšek) društva Brigite Vrčkovnik ob nastopu mandata pred tremi leti, da bo delo temeljilo na sodelovanju med generacijami, kar se dejansko že dogaja. Za pestro dogajanje na zboru so s prisrčnimi nastopi poskrbeli os- novnošolci. Na upravnem odboru so se spomnili svojih zaslužnih članov, ki so iz rok podpredsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) Staneta Gašpariča prejeli odlikovanja in priznanja, Ljubenec iz Raven na Koroškem Franc Pod-meninšek pa svečano listino PZS za dolgoletno vsestransko delo v PD Ljubno ob Savinji in Ravne na Koroškem. Gašparič seje ob tej priložnosti zelo pohvalno izrazil o predstavljenem delu društva, predvsem zaradi društvenega podmladka, zaradi katerega se ni treba bati za prihodnost planinstva na Ljubnem. Franjo Atelšek NARODOPISNI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM Skrivnosti obrednih kruhov V Muzeju Vrbovec je bil sredi marca drugič letos narodopisni večer z Aleksandrom Videčnikom. Pripravil je predavanje o skrivnosti obrednih kruhov v naši dolini. Omenil je, da so v preteklosti poznali veliko obrednih vrst kruha, ki sojih pekli ob različnih priložnostih. Največkrat so bili to cerkveni prazniki, »ohcet« ali pa so pripravili »pogačo« za mlado mamico. Najbolj znane vrste obrednega kruha so oračk, božičnik, šarkelj, Stefanov kravec, kvatrni kravec, rženek, ovsenek, ajdnek in stavjek. Že sama imena povedo, daje bila peka teh vrst kruha vezana na določene praznike ali na vrsto moke, iz katere so kruh pekli. Poleg peke teh vrst kruha so bili navzoči tudi drugi običaji - kdo je delil kruh, kdo ga je dobil in kje je bil shranjen. V dolini so se določeni običaji in vrste kruha razlikovali od kraja do kraja. Kruh je predstavljal simbol svetosti ter blaginje in na mizi je bil za domače kotna oltarju. Ob posebnih priložnostih so zato na posebno obredno mizico položili obredni prt, ki je bil lepo izvezen in nanj položili kruh. Kruh je gospodar blagoslovil, ob določenih praznikih pa so se blagoslovili tudi prostori v hiši, hlev gospodarska poslopja in njive, zraven seje molilo. Predniki so kruh zelo cenili in, kadar je bil praznik, je bil na mizi kruh in, kadar je bil na mizi kruh, je bil praznik. Spoštovanja do kruha, kot je bilo v preteklosti, po Videčnikovih besedah, ni več. Štefka Sem Piše: Aleksander Videčnik POSTIUONI Za prevoz potnikov so sprva in še dolgo uporabljali udobno vozilo, imenovano "postiljon". To je bila v bistvu kočija, kije bila deljena na dva dela. Spredaj je bil sedež za voznika, srednji, povsem zaprti del je imel dvoje vratin oblazinjene sedeže. Običajno so imeli v taki kočiji šest sedežev, tudi prostorza kočijaža je bil pokrit. Tako so imenovali seveda le kočije poštnega prometa, torej redne poštne proge z vprežnimi vozili. Naj ob tem omenimo, da je poštne proge vzdrževala in organizirala država, kije najela kočije ali pa so bile lahko tudi državne. Vtedanjem času so ljudje rekli "postiljon"tudi človeku, kije prevažal na poštnih progah ljudi in pošto. Seveda moramo omeniti še prevoznike tovorov. S to dejavnostjo so se ukvarjali ljudje vseh starosti. Tovrstni prevozniki so bili izpostavljeni velikim telesnim naporom in veljalo je reklo, da so bili to "utrjeni možje". Dejansko so bili noč in dan na cestah. TOLMAČENJE PROF. DR. PETRA KLINARJA Ta znani sociolog je delil furmane v tri skupine. Če so bili sami lastniki konj in voz in če so sami opravljali to dejavnost ali s pomočjo članov družine, jih moramo šteti kot sloj drobno blagovnih storitvenih dejavnosti (storitvena obrt). Druga kategorija furmanov so mogli biti kmetje (lastniki zemlje, živine in prevoznih sredstev), ki so se priložnostno ukvarjali s prevozništvom. Ta skupina je bila mešana kategorija kmet-furman ali furman-kmet. Ta delitev je odvisna od tega, katero dejavnost so prvenstveno opravljali in je prinašala največ dohodka. Tuje lahko šlo za sezonsko ali trajnejšo dejavnost. Tretja kategorija furmanov bi mogla biti delavska. Ta skupina ni razpolagala s premoženjem (zemlja, konji, vozovi), ampak je opravljala prevozno dejavnost kot poklicno zaposlitev. Tu so bila vprežna in prevozna sredstva v lasti drugega. Zato lahko govorimo o povezavi konjskega hlapca, furmana, gozdnega delavca z lastnikom prevoznih sredstev. PONAZORITEV FURMANSKEGA ŽIVLJENJA Za prikaz življenja nekdanjih furmanov bomo v nadaljevanju orisali življenjsko pot enega izmed njih (vsebina je povzeta iz pogovora leta 1986). Furmani ob Sapinji in Dreii (3) Florjan Cajner - Planovšek seje rodil na kmetiji v Logu pri Šmartnem ob Dreti. Domaje bilo deset otrok, posestva pa je bilo le za rejo dveh krav, zato so iskali zaslužek na vse možne načine. V hlevu so imeli par konj, včasih pa še kakega več. Krmo zanje so morali dokupovati, ker so je na lastni zemlji premalo pridelali. Tako je Florjan Cajner kmalu občutil trdo življenje, že kot osnovnošolec je moral prijeti za delo doma in še drugam seje udinjal, daje lahko prinesel kak dinar. Že z devetimi leti starosti ga najdemo med drvarji na planini, tam je moral nositi vodo v 25-litrski brenti pol ure daleč od drvarske bajte ali pa na delovišča, kjer so sekali gozdni delavci Marijingrada. Razen tega je moral skrbeti za zalogo drv v bajti, saj so si drvarji sami kuhali in, ko so prihajali z dela, je moralo biti vse pripravljeno, imeli so le eno uro časa za opoldanski počitek. Mali "vaserpinč" - tako so imenovali fanta, kije nosil vodo v predelih planin, kjer ni bilo vode, plačala pa gaje uprava škofijskega veleposestva. Na dan je zaslužil vsega 7 dinarjev. Za primerjavo povejmo, da je v stari Jugoslaviji stal tedaj kilogram navadnega kruha 2 dinarja. Koje bilo potrebno,je doma napregel konja in se podal na pot. Tako je že zgodaj vzljubil delo furmana, zato so poskrbeli tudi starši. Še ne odrasel je že prevzemal naročila trgovcev z lesom za prevoz lesa oziroma vleko lesa v 3ščemo stare fotografije Sestre Logar pred novim hotelom. Na sliki so: Mica, Liza, Lenčka, Milka in Neža (zaporedje imen se ne ujema z vrstnim redom na sliki). Peter Roblek iz Solčave je posnel fotografijo, ki jo hrani Ida Mežnar v Črni na Koroškem. planini. Tedne dolgo je delal v planini, največ v meninskem, pozneje pa tudi na območju Krašice. Po drugi svetovni vojni so bili furmani zelo iskani, saj tovornjakov še ni bilo na pretek. Delal je vse dni od zore do mraka. Delo furmanov so slabo plačevali, saj je bila ponudba predvsem v Za-drečki dolini kar velika. V mesecu je s pridnim delom naredil 20 "šihtov". Delo je opravljal v izredno težkih terenskih okoliščinah. Priženil se je na posestvo, kjer je bilo treba izplačati dediče, zato je še več delal, saj je kmetija dala le boren zaslužek, pri hiši pa je bilo troje otrok. Dva sta se še šolala in čeprav sta z lastno pridnostjo nekoliko razbremenila stroške na kmetiji, je vendar padlo glavno breme na Cajnerja. Taka je bila pripoved, pred davnimi leti zapisana, zanimivega sogovornika Florjana Cajnerja. Niti be-sedejadikovanja, le vedno znova je poudarjal, da gaje vse življenje veselilo delo in mu je to pomenilo življenje. MEDSEBOJNA POMOČ FURMANOV Predvsem prevoz in dela z lesom so zahtevala medsebojno furmansko pomoč. Ponavadi so vozili v skupinah, ne toliko zaradi družbe, kot zaradi nudenja pomoči drug drugemu, denimo na klancih, kjer je bilo pogosto tako strmo, da so morali vpreči še dodaten par konj. Zgodilo se je tudi, da se je komu izmed furmanov prevrnil naložen voz, tedaj so si složno pomagali. Običajno so nakladali skupinsko in tudi tako razkladali les, s skupnimi močmi je šlo hitreje in bilo je lažje. Tudi v planinah so potrebovali medsebojno pomoč. Če danes pomislimo, iz kakih nevarnih strmin so prevažali posekan les, potem je na dlani, da brez solidarne pomoči ni šlo. Seveda je tedaj ob pomanjkanju tehničnih pomagal prevladovala človekova spretnost in moč telesa. Končno vemo, da so strmine zmogli s preprostimi zavorami, to je bilo veliko tveganje in je zahtevalo posebno spretnost. Zanimivo, tudi po drugi svetovni vojni niso bili bolje tehnično opremljeni in nenazadnje so številni furmani pripovedovali, da so vozili za družbena podjetja in niso bili zdravstveno zavarovani. Armada v prvi Jugoslaviji je vse do druge svetovne vojne uporabljala tudi volovske vprege. Leta 1941 so vpoklicali številne obveznike skupaj z volovskimi vpregami vred. Imamo še v spominu umik jugoslovanske armade iz tedanjih kasarn, prav čudenje bil pogled na to zaostalost. Posebno pehotni polki so bili glede transporta slabo opremljeni, pač tehnično daleč za sodobnimi armadami. Prihodnjič bomo nadaljevali s podatki o navezanosti furmanov na konje. Med seboj so tiste, ki so trpinčili konje, imenovali enostavno "konjska smrt". Bomo nadaljevali. CVETNA NEDELJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Bogato ljudsko izrolilo ljubenskih potic Cvetna nedelja je tudi letos na Ljubno in Rečico ob Savinji privabila številne obiskovalce, ki so ob farnih cerkvah prisostvovali blagoslovu butar in potic. Na Ljubnem je bogoslužje vodil mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek. Verniki, ki so svoje potice in butare prinesli k blagoslovu, so s svojimi izdelki ponovno pokazali na neizmerno bogastvo idej, skrito v preprostih ljudeh, ki v obliki motivov iz vsakdanjega življenja izražajo je. In to v dobesednem pomenu, saj je Pošta Slovenije izdala dve znamki, na katerih sta upodobljena dva simbola iz bogatega arhiva ljubenskih potic. Tudi ta zgodovinski dogodek za ljubensko župnijo bo po besedah nadškofa dr. Turnška pripomogel k razpoznavnosti kraja in zgodbo o ljubenskih poticah ponesel v širni svet. Slovesnosti blagoslova potic so se udeležili tudi številni gostje, med njimi generalni direktor Pošte Sloven- Izdelava potic prehaja iz roda v rod (foto: Franjo Atelšek) spoštovanje do kulturne dediščine in ustvarjalnosti svojih prednikov. Različna orodja, igrače, glasbila, živali, verski simboli in seveda tudi »navadne« butare, vsa ta bogata simbolika cvetne nedelje je na Ljubnem zopet presegla lokalne okvir- ije Aleš Haue, direktor poslovne enote Pošte v Celju mag. Andrej Rihter, med gosti so bili tudi znani obrazi iz političnega življenja, prisoten pa je bil tudi etnolog prof. dr. Janez Bogataj. On je izbral oba motiva, ki krasita omenjeni poštni Tudi na Rečici ob Savinji obeležijo cvetno nedeljo z izvirnimi butarami (foto: Marija Šukalo) znamki. Izdajo le-teh je dr. Bogataj pospremil z besedami, da so »v slovenskem prostoru najbolj svo- Ena od številnih motivik za ljubenske potice (foto: Ciril M. Sem) jevrstne in originalne butare ali potice z Ljubnega ob Savinji. Njihova posebnost je vtem, da so unikatno oblikovane, torej kot najrazličnejša orodja, predmeti, predmeti notranje opreme bivališč in objekti verskega značaja, upodobitve moških in ženskih figur, živali in drugega. Vse to je oblikovano iz lesa, zelenja, rastlin in plodov. Po nekaterih virih naj bi tako obliko butar začeli na Ljubnem izdelovati proti koncu 19. stoletja. Danes predstavljajo ljubenske potice izjemno obliko lokalne ustvarjalnosti, pravo galerijo mojstrskega znanja in spretnosti, ki se ustvarjalno razvija iz leta v leto«. Franjo Atelšek POKAŽI, KAJ ZNAŠ V BOČNI Popoldne sprostitve in zabave Prireditev Pokaži, kaj znaš je na cvetno nedeljo v bočki kulturni dom privabila veliko število obiskovalcev, ki so skoraj tri ure uživali v zanimivem programu. Kulturno društvo Bočna je »krmarjenje« med številnimi akterji na odru zaupalo Franciju Podbrežniku - Solčavskemu. Taje s svojimi hudomušnimi predstavitvami gostov ter humornimi domislicami poskrbel za smeh in prijeten potek dogajanja. Veliko število pevcev, harmonikarjev, ansamblov, članov kulturnih društev Nova Štifta in Gornji Grad ter humorista seje zvrstilo pred publiko. Vsi so želeli le eno - na Z/lULb V ansamblu Colibri sta skupaj zaigrala komandir mozirske policijske postaje Vili Bezjak (levo) in »stari maček« na frajtonarici Zvonko Krumpačnik (foto: Marija Šukalo) najboljši način pokazati, kaj znajo, kaj zmorejo, ob tem pa pripraviti popoldne sprostitve in zabave. Da so bili pri tem zelo uspešni, je bil dokaz sodelovanje občinstva. Tudi oni so namreč pokazali, kaj znajo. V domiselni delitvi na dve polovici je Franci Solčavski uspel narediti dva »pevska zbora«, ki sta svoje glasovne sposobnosti preizkusila v pesmih Moj očka ima konjička dva in Mi se imamo radi. Glasnost je ocenjevala komisija, ki se nikakor ni mogla zediniti, katera polovica je bila uspešnejša, zato so sklenili kompromis in najbolje ocenili sredino. Marija Šukalo J VRTEC MOZIRJE Podarili svoja srca staršem in skrbnikom Labodi so graciozno zaplesali (foto: Benjamin Kanjir) Mali nadebudneži, ki so zaupani varstvu viteškega osebja v Mozirju, so 26. marca v športni dvorani nastopili v veselje svojih staršev. Na vsakoletni prireditvi otroci pokažejo, kaj vse so se naučili, kaj vse že zmorejo in so pripravljeni podeliti z drugimi. Drobceni spodrsljaji, kakšen gib mimo naučene koreografije, beseda izven zapisanega teksta in podobno se jim takoj odpusti. S širokimi nasmehi in ponosom obiskovalcem prireditve Od srca k srcu podarjajo del sebe. Ob tem so ponosni na napredek, ki so ga dosegli od zadnje prireditve. Ta napredek so poskušale vzgojno varstvene de- lavke skozi naučene igre, plese in pesmi v čim lepši luči prikazati staršem, dedkom in babicam ter vsem, ki so si vzeli urico časa, da so jih obiskali na njihovi predstavi. Medvedki, miške, pajki in muhe, gusarji in vseh vrstjunaki so rajali in se smejali, labodi so graciozno zaplesali, člani zbora zapeli. Bilo je veselo, kot že dolgo ne, utrnile so se mnoge solze sreče in ponosa iz oči ganjenih staršev. Pozdravne in zaključne besede so bile izrečene s strani ravnateljice Ane Nuše Rebernik. Vidno ganjena spričo tolikšne udeležbe s strani obiskovalcev in dobro izvedenih točk s strani nastopajočih je delček dodala še sama z deklamacijo pesmi o otrocih. Po urici druženja so športno dvorano zapuščali sami nasmejani obrazi, polni zadoščenja in zadovoljstva ob dogodku, ki so mu bili priča. Benjamin Kanjir VRTEC IN OŠ LJUBNO OB SAVINJI Nastop za najpomembnejše na CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Prisrčen nastop vez med generacijami svetu Otroci so starše razveselili s petjem, plesom in igro (foto: Štefka Sem) Mame v marcu praznujejo kar dva praznika, očetje enega in to je bil dovolj velik razlog, da so otroci Vrtca Ljubno povabili starše in ostale sorodnike na prireditev, za katero so se še posebej potrudili. Ubrano petje, igranje, deklamiranje, vsemu so starši z veseljem prisluhnili in otroke nagradili z aplavzom. Najmanjši so zaplesali, večji zapeli in zaigrali ter še večji deklamirali. Združili so se tudi v pevski zbor, kjer so se najmlajšim iz vrtca pridružili prvošolci in ob spremljavi harmonike, kitare ali klavirja zapeli. »Mini« pevski zbor vodi Suzana Štiglic. Prireditev je popestril otroški pevski zbor OŠ Ljubno ob Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika. Otroci, ki so se pod vodstvom vzgojiteljic lepo pripravili na nastop, so se na ta način zahvalili staršem za njihovo skrb in ljubezen terjim dali vedeti, da so najpomembnejši v njihovem življenju. Starše so obdarili z lastnimi izdelki, vendar so njihove lepe besede večji dokaz najlepše ljubezni na svetu, otroške ljubezni, kot vsa darila. Štefka Sem Lepoje, če se vjeseni življenja kdo spomni nate, še posebej, če ti ni dano biti več s svojo družino. Materinski praznik je dan, ko stanovalce gornjegrajskega centra že po tradiciji obiščejo otroci iz tamkajšnjega vrtca in jim povedo, da niso sami in pozabljeni. »Drage mame, babice, prababice - hvala. Tudi če kdaj ni videti tako, smo vam otroci, vnuki in pravnuki hvaležni. Tega, da vas imamo radi, morda res ne povemo tolikokrat, kot bi morali, a ste v mislih z nami in mi z vami,« je uvodoma povedala povezovalka programa Nadja Pečovnik. Malčki iz gornjegrajskega vrtca so nastopili v dveh skupinah, in sicer zvezdice in škratki. S seboj so prinesli radoživost in iskrenost, ki jo premorejo samo najmlajši. Zapeli so pesmi o mamici, o peričicah, zaplesali so in nastopili v igrici Muca Copatarica. Marsikatera solza seje utrnila ob njihovem nastopu, marsikak spomin na lastno mladost. Aplavz je bil znamenje, da so takšna medgeneracijska druženja še kako pomembna. Stanovalci centra so za otroke in njihove vzgojiteljice pripravili v zahvalo priložnostno darilce. Marija Lebar Nastopi najmlajših so v centru vedno dobrodošli (foto: Marija Lebar) PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE Nadvse uspešen kviz Lepa Njiva ima talent! Zmagovalni talent je obljubil, da bo odprl šolo pletenja za idrijske Čipke iz volne (foto: Marija Lebar) Na cvetno nedeljo popoldne so v leponjivski podružnični šoli pripravili pester program, s katerim so počastili materinski praznik. Dogodek so organizirali učenci in učiteljici tamkajšnje podružnične šole ter člani Kulturnega društva Nagelj. Občin-slvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, seje po uradnem delu zadržalo še na prijateljskem srečanju. Najprej so se predstavili učenci od drugega do četrtega razreda. Prikazali so, kako so se igrali otroci v časih, ko še ni bilo televizije, računalnika ali devedejev. A že takrat so bili tudi nagajivi. VRTEC REČICA OB SAVINJ Radi so pokukali v mamino omaro in od tam »smuknili« kaj sladkega, če je ni bilo doma. Izštevanke, zbadljive pesmice pa celo prepir je prišel na vrsto, dokler ga ni pomirila topla mamina prisotnost. Marsikomu v dvorani seje utrnila solza ob nostal- gičnih spominih na lastno mladost. Drugi del so oblikovali člani kulturnega društva. Njihove zamisli so vselej izvirne in, lahko rečemo, tudi aktualne. Tako so tokrat pripravili po vzoru TV oddaje kviz z naslovom Lepa Njiva ima talent. Strogi komisiji so se predstavili različni talenti od plesalcev hip-hopa, rock zasedbe, solo pevca, harmonikarja do fanta, ki zna »štrikati« volnene izdelke. Leponjivski talenti so bili take sorte, da so poželi salve smeha in obilne aplavze. Na koncu se je komisija odločila, da je zmagal tekmovalec, ki plete volnene izdelke. Ta je povedal, da bo odprl šolo pletenja in kmalu bodo v njej izdelovali tudi idrijske čipke iz volne, je obljubil. Marija Lebar Za starše premagajo vsak strah Otroci ne skrivajo, da pri nastopu na odru uživajo tudi kot gledalci (foto: Marija Šukalo) »Iz malega raste veliko«, so prepričani v rečiškem vrtcu tako strokovne delavke kot njihovi varovanci. Za starše in vse, kijih imajo radi, so pripravili urico zabave. Taje »rasla« in se stopnjevala tako, kot rastejo otroci v rečiškem vrtcu. Na odru kulturnega doma so obiskovalce v uvodu pozdravili najmlajši, nato seje zavrtel video posnetek, s pomočjo katerega so pokazali, kaj polžki počnejo v dopoldnevih, ko za njih skrbijo vzgojiteljice. Tisti, ki so že malo bolj zrasli, so zmogli toliko korajže, da za svojo predstavitev niso potrebovali videoposnetka, temveč je igrivost vela iz njihovega živega nastopa. Tako so obiskovalcem preko igre, pesmi plesa in skečev sporočali, da jih imajo radi, se radi z njimi igrajo ali uživajo v njihovem objemu. Majhni spodrsljaji, trema, pozabljena beseda so se jim podali prav v tolikšni meri kot odkritost in iznajdljivost, saj je za otroke nastop na velikem odru velik izziv, Z njimi se je strinjala tudi ravnateljica Ana Nuša Rebernik, ki je prepričana, da tudi starši »rastejo« s svojimi otroki. Ti jim vsako leto pripravijo nekaj novega in jih presenetijo. Obenem je ob zaključku tudi sama zrecitirala pesem Toneta Pavčka o pravicah otrok: »Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok, za srečo rojen, tata in mamo ob sebi imeti in jima padati veselo v objem...« Marija Šukalo PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL Pastirčki so zbudili spomin na nekdanje čase V šmihelski šolski dvorani so tamkajšnji učenci v sodelovanju s člani Kulturnega drušlva Šmihel 26. marca pripravili prireditev ob materinskem dnevu. To je v Šmihelu že tradicionalen dogodek. Po uradnem delu so se obiskovalci zadržali še na družabnem srečanju, kije priložnost moškim. Dodala pa je, da si oboji zaslužijo prijaznost in pozornost vse leto. In kaj bi lahko bolj razveselilo srca mam in očetov, dedkov in babic kot njihovi otroci, ki so »iskrice v naših očeh«, kot je dejala Rajterjeva. Pod mentorstvom svoje učiteljice Učenci so pripravili prikaz, kako so se včasih zabavali otroci, ko so pasli ovce (foto: Marija Lebar) za medsebojno druženje in zabavo, za kar podeželskim ženam vedno manjka časa. Kot je povedala Albina Rajter, kije program sooblikovala in tudi povezovala, v mesecu marcu poleg mam in babic praznujemo tudi praznik štirideset mučenikov, in je tako prireditev namenjena tudi Alenke Čulk so učenci pripravili prikaz, kako so se včasih zabavali otroci, ko so pasli ovce. Pastirci so tako na pašo prignali svojo volnato čredo in med tem razdrli marsikatero veselo. Za glasbo na harmoniki je poskrbel Lovro Goličnik, svojo poezijo pa je recitirala Vanja Rajter. Marija Lebar OBČINA LJUBNO OBČINA MOZIRJE ŽeCimo vamo6ilo velikonočnega veselja in Bogato obloženo mizo Blagoslovljenih dobrot. m m 03/ 899 1000 03/ 899 2667 gorenje.gostinstvo@siol.net bfinance Celje - skladišče D-Per 7/2010 revija za upravljane osebnega premože za svetlo, 5000025719,13 var: . pozitivno, sproščeno finančno prihodnost. COBISS © Moje finance - v mojih rokah! MOJEfinance 7 nasvetov, da izplavate iz dolgov Frank se draži! Kaj bo % mojim posojilom?« •L\£rLic'v Ideilo. ^ c i 1: è revije Moje finance je c Lv. umre: na voljo v vaši prodajalni časopisov. www.mojefinance.si 08015 80