Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. maja 2022 - Leto XXXII, št. 19 stran 2 Ogreli srca in pobožali ušesa poslušalcev Ustanovna seja Parlamenta ... stran 2 Največ pajdašov ma v Sakalovcaj stran 4 Pazi na čebele kot na zenico svojega očesa! stran 6 2 Ustanovna seja Parlamenta je potekala 2. maja Pozdrav pomladi Ogreli srca in pobožali ušesa poslušalcev Zveza Slovencev na Madžarskem je v soboto, 30. aprila, v refektoriju (opatova jedilnica) Kulturniki so v veliki meri izgubili možnost, da bi pokazali, kaj delajo, občinstvu Obrtniški mešani zbor »Notranjska« je pel pod taktirko Mihaele Kavčič nekdanjega monoštrskega samostana pripravila koncert z naslovom Pozdrav pomladi. Domači pevci Komornega zbora ZSM Monošter so namreč gostili Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« iz Logatca, s katerim že vrsto let odlično sodelujejo. Prireditev sta povezovali Nikoletta Vajda Nagy in Marijana Sukič. Koncertu so prisostvovali tudi številni gostje, in sicer pooblaščena ministrica Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti Jana Strgar, generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim izpostavila: »Kulturna dejavnost v Porabju je izredno pomembna, saj so prav kulturniki, člani naših kulturnih skupin, tisti, ki ogromno naredijo na področju ohranjanja in razvijanja kulturne dediščine slovenske skupnosti na Madžarskem. Za nami sta dve leti, v katerih so se zaradi epidemije nenehno menjavale omejitve in sprostitve. pa je bila odvzeta priložnost za to, da uživa v kulturnih vsebinah, ki bogatijo naše 30-letnico slovenske samostojnosti. V prvem delu koncerta smo zato slišali pesmi z domovinsko noto: Po jezeru, Slovenec sem ter Viharnik vrh gora, zatem pa še pesem Spomini, pri kateri je avtor besedila in melodije Miro Kernjak, sin koroškega narodnega skladatelja Pavla Kernjaka. Prvi del koncerta je obogatila še pesem Marjana Stareta Sanjam o domovini, ki jo je uglasbil Slavko Avsenik. Solistko Petro Nagode je s harmoniko spremljal Janez Gostiša. Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem, ki deluje od leta 2005 pod vodstvom glasbenega pedagoga iz Murske Sobote Tomaža Ku- Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem deluje od leta 2005 pod vodstvom glasbenega pedagoga iz Murske Sobote, Tomaža Kuharja vsakdanje življenje. Danes smo se spet lahko zbrali v tej prelepi dvorani, nekdanji obedovalnici cistercijanskega samostana, da s petjem pozdravimo pomlad.« Obrtniški mešani zbor »Notranjska«, ki je bil ustanovljen pred 35. leti, v njem pa pojejo pevci s širšega območja Notranjske (Vrhnika, Logatec, Cerknica, Postojna in Idrija), zadnjih pet let vodi Mihaela Kavčič. Gostje iz Slovenije so se v Porabju tokrat predstavil že tretjič. Zbor je lani, kljub strogim omejitvam zaradi epidemije novega koronavirusa, pripravil več prireditev, s katerimi je počastil tudi harja, je za tokratni nastop pripravili predvsem priredbe ljudskih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, med njimi tudi iz Porabja in Prekmurja. Slišali smo pesmi: Pevec, Jaz bom edne citre küpo, Je pa davi slan’ca pala, Prelepa je selška dolina in Domov v slovenski kraj. V okviru pevskega zbora »Notranjska« delujejo tudi manjše zasedbe, in sicer dva kvarteta, Gostiša in Nagode, komorna in priložnostna zasedba zbora, ansambel Jesenski listi s pevci, recitatorke pa tudi inštrumentalni trio s pevci in recitatorji. Družinski kvartet Nagode z Vrhnike, ki je na lans- Delo novega Parlamenta se začne z ustanovno sejo, ki jo skliče predsednik države največ v tridesetih dneh po volitvah. Ustanovno sejo 2. maja je s svojim pozdravnim nagovorom odprl predsednik države János Áder, nakar je poslance seznanil tudi z načinom prevzema poverilnih listin. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss med svečano prisego Naloge ustanovne seje so, da sprejme osnovne kadrovske in organizacijske pogoje delovanja Parlamenta, sprejme tudi poročilo o volitvah in potrdi mandate poslancev ter izvoli predsednika ter podpredsednike Parlamenta. Ustanovno sejo je vodil najstarejši poslanec Parlamenta, ki je najprej dal besedo predsednikoma Nacionalne volilne komisije in Nacionalne volilne pisarne, ki sta poročala o delu njihovih organov in o izvedbi državnih nalog na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. aprila. Poslanci in poslanke novega Parlamenta so potem opravili svečano zaobljubo, edini polnopravni narodnostni poslanec, pripadnik nemške narodnosti, je besedilo zaobljube povedal v svojem maternem jeziku. Narodnostni zagovorniki so besedilo zaobljube povedali pred predsednikom državnega zbora, vsak se je lahko sam odločil, ali ga bo povedal v madžarskem jeziku ali v lastnem maternem jeziku. O zaobljubi se je podpisal tudi dokument. Na ustanovni seji je državni zbor odločal tudi o tem, kakšni odbori in komisije bodo delovali v njegovem okviru, kdo bodo člani le-teh in kdo jih bo vodil. Ta dan je bil ustanovljen tudi Odbor narodnosti na Madžarskem, predsedoval mu bo poslanec nemške narodnosti Imre Ritter. F. Sütő; Foto: D. Pálya kem festivalu Europa Cantat v Ljubljani nastopil kot ena izmed šestih izbranih slovenskih družinskih pevskih skupin, je tokrat zapel dve ljudski: Čej so tiste stazice in Kambrca. Za konec so pevke in pevci zbora »Notranjska« zapeli še tri ljudske pesmi z različnih koncev Slovenije: Dekle na vrtu, iz osrednje Slovenije, is- Porabje, 12. maja 2022 trsko Kemu si dala rožice ter koroško Sem se rajtal ženiti. Poslušalci se zahvaljujemo obema sodelujočima zboroma, ki sta s svojimi čutnimi izvedbami skladb ogrela naša srca in pobožala naša ušesa. Prav gotovo bo podobno že kmalu, 18. junija, ko bo Komorni zbor ZSM Monošter gostoval v Logatcu. Silva Eöry 3 Pred 80. lejtami so začnili naganjati koroške Slovence Letos 14. apriliša je koroški deželni glavar (Karintia tartományfőnöke) Peter Kaiser v slovenskoj rejči proso odpüščenje za tau, ka so Slovenke in Slovence s Koroškoga začnili deportérati djenau pred 80. lejtami. Avstrijski političar je cujdau, ka do se trüdili, ka bi kaj takšoga več nikdar nej bilau. Ka se je zgaudilo sprtoleti 1942, na srejdi drüge svetovne bojne na Koroškom? 14. apriliša so v Dajčland vözagnali prve Slovence, ka bi – po želenji nacionalsocialistov – »krajino pá nemško napravili«. Deportérali so zvekšoga prausne pavre, povezane s svojov zemlauv, šteri so sledik kaudiške gratali. Adolf Hitler je že leta 1925 v svojoj knigi »Mein Kampf« naznano, ka trbej Dajčlandi povrnauti krajine, zgüblene v prvoj svetovnoj bojni. Zvün toga morejo prej Nemci prejkvzeti šurke zemlé v vzhodnoj Evropi, vej pa njini narod nüca več »mesta za živlenje« (»Lebensraum«). Té program so začnili izvajati po oktaubri 1939: z okupérani krajin so vözagnali nejnemško lüstvo, na njino mesto pripelali Nemce, drüge domanje lidi pa so na silo spreobračali v Nemce. S tisti slovenski krajin, štere so Prejdjen SS-a Heinrich Himmler je že 25. augustuša 1941 vödau, ka trbej s Koroškoga deportérati dvejstau slovenski držin, štere so »prauti nemš- no mesto pa aj bi prišli Nemci s Kanalske doline in Djužne Tirolske na Taljanskom. 14. in 15. apriliša so 186 slovenski držin oprvim odpelali v lager Žrelec Tri vöodpelane koroške slovenske držine v lageri Frauenaurach (pauleg Nürnberga v Dajčlandi) dojobladali, so želejli vözagnati 220-260 gezero Slovencov (tau se jim je k sreči nej prišikalo). koma narodi in rosagi«. Tajna policija Gestapo je mogla dolaučiti, štere do té familije, na nji- blüzi Celovca (Klagenfurt), od tistec pa so v drüge lagere v »rajhi« vözagnali djenau 917 moškov, žensek in detet. Tau je biu prvi val deportacij, šteroga so že dugo pripravlali, tak so ga leko vöspelali v dvej dnevaj. Vö so zagnali slovensko narodnostno elito in svoje gospodarske protivnike, šteri so bili cejlak nedužni, trpeti so mogli samo zavolo svoje »ovaške krvi«. Od geseni 1944 do apriliša 1945 pa je prišo drügi, dugši val deportacij, v šterom so na red prišle familije slovenski partizanov. Badva vala vöpelanj segneta v gnešnje generacije tö, vej so se pa vnaugi stariške zavolo straja odlaučili, ka svoje mlajše več ne navčijo slovenski. Naganjanje med drügov svetovnov bojnov na vöke ostane nika najbole travmatičnoga za koroške Slovence. Svetešnji programi na letošnjo krauglo oblejtnico pa so pokazali, ka gnesnedén že venak avstrijski rosag tö tak gleda na deportacije Slovencov kak na eden najbole kmičen čas v svojoj zgodovini. -dm- 20. dnevi spominov in tovarištva na Petanjcih Bosa pojdiva dekle, obsorej S Kajuhovo pesmijo Bosa pojdiva dekle, obsorej, ki je tudi himna Vrta spominov in tovarištva, poznanega pod partizanskim imenom Kajuh, ki se je rodil 19. decembra 1922 v Šoštanju, umrl V kulturnem programu se je predstavil tudi Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor se je 5. maja v Petanjcih začela slovesnost, ki jo je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pripravila ob 20. dnevu spominov in tovarištva in ob 100-letnici rojstva slovenskega pesnika Karla Destovnika, pa je 22. februarja 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami. Po uvodnem pozdravu župana občine Tišina Franca Horvata je spregovoril Kajetan Čop, di- rektor Zavoda za kulturo iz Šoštanja. »Kajuh je naš, mi smo Kajuhovi. Letos smo zelo veseli, da obeležujemo stoto obletnico pesnika prihodnosti in velikega človekoljuba,« je povedal Čop in pojasnil, da so v njihovi občini obletnico posvetili predvsem mladim, saj se je »na žalost zgodilo to, da Kajuha skoraj ni več v šolah, zato ga mladi ne poznajo več, razen seveda tam, kjer ga družine ohranjajo, zato smo se odločili, da letos to spremenimo.« Eden glavnih projektov Kajuhovega leta v Šoštanju pa je, da pred Kajuhovim spomenikom v Šoštanju vsako soboto berejo njegovo poezijo. Po čustvenem nagovoru Srečka Meha, ki je spregovoril v imenu Območnega združenja za vrednote NOB Velenje, je sledil slavnostni nagovor Vlada Vrbiča, publicista, kulturnega delavca in pisatelja, urednika Kajuhovih zbranih pesmi leta 2015 in avtorja romana Prestreljene sanje, ki Komprej in Fahira Smajić ter Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, nato pa je spregovoril še Kajuhov hrast so posadili: (od leve): Srečko Meh, Ernest Ebenšpanger, Franc Horvat, Aleksander Čonč (zborovodja mariborskega zbora Slava Klavora) in Vlado Vrbič je izšel letos. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Tišina, kulturna skupina Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, recitatorki Milojka Bačovnik Porabje, 12. maja 2022 predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ernest Ebenšpanger. Ob koncu slovesnosti je sledila še spominska zasaditev Kajuhovega hrasta iz Zavodenj. Tekst in fotografiji: Silva Eöry 4 Ludvik Novak, župan Občine Puconci PREKMURJE Občina Rogašovci je slavila Občina Rogašovci je proslavila svoj 21. občinski svetek. Ob toj priliki so pripravili tüdi proslavo, na steroj je zbrane nagučo župan Edvard Mihalič. Pravo je, ka je veseli, ka so po dvej lejtaj pa pripravili takšo proslavo, na stero je leko prišo vsakši, steri je steu, vej pa je nauvi koronavirus dvej leti nej dopüsto, ka bi se lidge množično srečavali. Povedo je ške, ka zadnjo paut na takši proslavi guči kak župan, vej pa na letošnjij lokalnij volitvaj več nede kandidero. »Ponosen sam na tau, ka ste me štirikrat izvolili. Funkcijo župana sam opravlo častno in z velkim veseldjom,« je ške pravo Mihalič in cujdau, ka je probo poslüšati vsakšoga, čiglij je vsakši predlog nej mogo spraviti v žitek. Na prireditvi so raztalali tüdi občinske nagrade. Nagrado s športnoga področja je daubo Aleš Gomboc, štirikratni državni piciklistični prvak, nagrajeniva pa sta bila tüdi dva krvodajalca, Marjan Rep, steri je krv darüvo 137-krat, pa Alojz Hari, steri jo je darüvo 112-krat. Nagrado so daubili tüdi člani Folklornoga drüštva Vrbe, stero je začnilo s svojim delom leta 2017. Pauleg toga ka se drüžijo, je za njih fontoško, ka plešejo goričke in tüdi drüge plese. Trenutno je aktivnih sedem parov, steri plešejo tak na domanji prireditvaj kak vseposedi tam, kama jih pozovejo. Nagrado je v imeni drüštva prejkvzela članica folklorne skupine Agata Recek. Nagrado je daubo ške ravnatelj Osnovne šole Sveti Jurij Aleksander Mencigar, steri je biu na tau mesto vöodabrani leta 1996. V cajti njegovoga ravnateljevanja je biu tüdi položeni temeljni kamen za gradnjo nauve šolske zidine, stera je bila zgotovlena leta 2002. Nagrado občine je v imeni ravnatelja prejkvzeu njegov pomočnik Drago Šafer. Silva Eöry Največ pajdašov ma v Sakalovcaj Ludvik Novak, steri je že duga lejta püconski župan, je gvüšno eden od tistih prekmurskih županov, steroga v Porabji največ vidite, tak na prireditvaj kak tüdi ovak. »Ges rejsan dosta odim v Porabje, tak brodim, ka mejsečno najmenje dva do trikrat dem prejk granice. Največ pajdašov mam v Sakalovcaj. Z njimi sam se spozno že prva, kak je tam borovo gostüvanje bilau,« je prva povedo sogovornik, steri tak pravi, ka v Porabje rad dé tüdi zavolo toga, ka tak bar malo pomaga domanjo rejč gordržati: »Poznam tüdi takše, steri so bole lagvo gučali slovenski, zdaj pa, ka se večkrat srečamo, že baukše gučijo po domanje. Dobro bi bilau, če bi bilau več stikov, tak na športnom področji kak vseposedi indri.« Püconski župan ške neka drügo brodi, žau njemi gé, ka se porabski mlajši domanje rejči ne včijo tüdi v šauli: »Gda sam ges v šaulo začno oditi, sam tüdi nej znau knjižno slovenščino. Tüdi za nas je biu tau en drügi gezik. Zdaj je problem, gda tej mlajši domau pridejo, si s stariši ali starimi stariši ne morejo pogučati, vej pa oni ne vejo »govoriti.«, zatau si morejo te po vogrski pogučavati. Bar prva leta bi se mogli v šauli včiti tak narečje kak slovenski knjižni gezik.« Ludvik Novak je gorraso v Bodoncaj, gé s svojo držino ške gnesden žive. Kak edinec je živo na paverstvi, zatau so ga doma nej pistili, ka bi se po zgotovleni osnovni šauli, v stero je odo v domanji vesnici, šau dale šaulivati: »Delo sam doma, takše bole srednje velko verstvo smo meli. Gda je bilau doma na grünti delo, sam doma delo, gda pa ga je nej bilau, pa sam odo pomagat zidarom.« Po tistom, ka je prišo od sodakov je, te je meu samo 20 lejt, grato najmlaši predsednik gasilskoga drüštva v Sloveniji: »Glij v tistom cajti so se naši gasilci med seuv neka posvadili zavolo ene male motorke, pa so te mene zvolili za predsednika. Osem lejt sam biu predsednik, sled- Potrošnik, po tistom v Panoniji kak referent v računovodstvi, te pa je šau v gnešnjo püconsko firmo Kema, v steroj je biu glavni knjigovodja: »Tistoga Ludvik Novak (Kejp: Silva Eöry) kar, lekar 20 lejt, blagajnik, zdaj sam brez funkcije, ovak pa ške aktivno sodelüvlem v drüštvi.« V tistom cajti je biu aktiven tüdi pri mladincaj, nej samo v Bodoncaj, liki tüdi v cajta je tau ške bila fabrika peska in je spadala pod firmo iz Ruš. 1994. leta, gda so se začnole ustanavlati nauve občine, sam šau k direktori pa sam njemi pravo, ka Župan na lanski proslavi občinskoga svetka vküper z dobitniki občinskih nagrad (Kejp: osebni arhiv Ludvika Novaka) soboški občini, biu pa je tüdi predsednik krajevne skupnosti. Pauleg toga se je odlaučo, ka de se tüdi dale šaulivo. V decembri leta 1974 se je kak izredni dijak vpiso v srednjo ekonomsko šolo v Maribori, gé je te leta 1978 tüdi maturejro: »Predavanja smo meli v petek večer in v soboto. V Maribor sam se vozo z busom, pa med vožnjo sam se tüdi včiu. Tam je živo stric, očov brat, pa sam furt pri njem leko prespou.« Med tem cajtom je že biu v slüžbi, prva v bautoški firmi mo kandidejro za župana. Štirge kandidati smo bili, daubo pa sam malo več kak polonje glasov, tak ka sam biu za püconskoga župana izvoljeni že v prvom kraugi volitev.« Püconska občina je ena vekših na Goričkom, vej pa se pod njau drži 23 vesnic: »Na žalost je tak gé, ka se menje lidi rodi, kak pa jih mera. V zadnji 28 lejtaj smo skor za eno cejlo vesnico lidi zgibili, vej pa nas je bilau leta 1994 ške 6500, zdaj pa nas je samo ške okauli šest gezero. V sami Porabje, 12. maja 2022 Püconcaj, gé mamo eno par dobrih firm, je ške vrejdi, z drügih vesnic so mladi odišli, čiglij smo dosta vsega napravili. Kanalizacija je ške nej vseposedi napravlena, sploj tam nej, gé mamo raztepene rame.« Po tistom, ka je 20 lejt uspešno vodo občino, se je leta 2014 odlaučo, ka nede več kandidero za župana, vej pa je meu priliko titi v penzijo. Samo po tistom, ka je nauvo izvoljeni župan Ernest Nemec na žalost mrau, je biu na nadomestnih volitvaj leta 2016 pa izvoljeni za župana, po tistom pa ške gnauk, leta 2018. Letos prauti konci leta do v Sloveniji lokalne volitve, Ludvik Novak pa pravi, ka zdaj rejsan nede več kandidero: »Zdaj pa rejsan folga, vej pa škem na starost ške malo uživati. Naj pride što mlajši, pa tau delo prejkvzeme.« Ludvik Novak pravi, ka je istina gé, ka je dostakrat za držino nej meu dosta cajta. V zakoni z ženo Jolanko se jima je naraudo sin Jernej, steri je zdaj že vözraščeni človek in ma svojo držino: »Snejo mamo iz Makedonije. Naša občina je pobratena s srbsko občino Čičevac, in gda smo bili na obiski, je tam bila tüdi ona, pa sta se tak spoznala.« Za vnüka Jovana ma dejdek zdaj malo več cajta, kak je meu prva za sina, pa gda de šau v penzijo, brodi, ka de ga ške več. Gvüšno pa nede pozabo tüdi na pajdaše v Porabji. »Žau mi je, ka nam je v preminauči lejtaj nej gratalo napraviti kakše fabrike, v steroj bi se lidge z Goričkoga pa Porabja zaposlili, pa bi te tüdi na té način leko pomagali gordržati domanji gezik,« je na konci ške pravo Ludvik Novak. Kejp na 1. strani: Na sprejemi za flajsne šaulare (Kejp: osebni arhiv Ludvika Novaka) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Ludvika Novaka 5 Indašnje slovenske meštrije – 19. Menjše meštrije (1) Do tega mau smo vam v našoj seriji nutpokazali kauli dvajsti indašnji slovenski meštrij, o šteraj dosta znamo. Skor eške gnauk telko takši pa geste, o šteraj malo menje vejmo, donk pa je ne smejmo vönjati. Spoznajte na kratko té meštrije v tö), ništerno domanjo lüstvo pa je majstrom in bautošom pomagalo za lon. Če rejsan je začnila meštrija pomalek na nikoj titi, so štrümfarge donk začnili réditi rokajce brezi prstov, vunene šapke in štrikaše. Tržiški štrümfarge so nücali S takšimi »maudlinami« so druknivali minte na sivo pofarbano platno – »plaudruk« so rade nosile ženske v našoj krajini tö slejdnji trej talaj naše serije! Oprvim mo se spravlali s pripravlanjom gvanta. Predice so zvekšoga delale vzimi, gda je nej bilau dela na njivaj, njine glavne škéri so bila kauca (rokka) in presličnjek (guzsaly). Gda so prele prdivo z léna ali vune, so ženske rade vküpprišle in pripovejdale. Zmejs so je dostakrat gorpoiskali moški in podje, njino srečanje se je skor vsikdar končalo s spejvanjom in plesanjom. Na presličnjek so najduže preli v Bejloj krajini, gde so si predice tau škér obesile za remen. V drügi krajinaj so bila skor v vsakšoj paverskoj iži edna okinčana kauca, štera pa so nücali po varašaj in na gradaj ranč tak. Veuki razloček med oböma škérma je tau, ka če rejsan se je s presličnjekom med drügim delom tö leko prelo, se je s kaucami donk dalo napraviti več prdiva in baukšoga. Z vunenov prejov je povezana meštrija štrümfarov ranč tak, šteri so do konca 19. stoletja v ništerni gorenjski krajinaj pleli zimske, indrik pa letne štrümfe. V varaši Tržič so je rédili moški, ženske in mlajši (eške pastérge na pašnjekaj dostaféle minte, šterim so davali imena: kokautek, ribdja čonta, borič, püšpekova šapka, pavdje pero ali srček. Svoje produkte so sami farbali, največkrat na redečo, sivo ali zeleno. Pofarbane in vözaprane štrümfe so sišili na leseni maudlinaj v formi naug – gda je sunce sijalo, so bile iže po varaši pune z njimi. Modrotiskarge so na sivo farbali in druknivali domanjo platno (po našom »plaudruk« ali vogrski »kékfestő«). Na Slovensko je ta meštrija prišla v 19. stoletji, tistoga ipa so se ž njauv spravlale veuke fabrike. Bilau pa je dosta takši pavrov tö, šteri so za veško lüstvo gordjali minte na blago z veuki fabrik. Poznali so dva metoduša. Po prvom so na nauvo platno nadruknivali minto z maudlinom, šteri je biu namazani s keldjenjaum. Po tistom so blago namaučili v sivi indigo, te pa keldjenjé dojzaprali z žveplenov kislinov (kénsav). Po drügom metoduši so blago oprvim pofarbali na sivo, pa na njega eške samo te minto nadruknivali z maudlinom, šteri je dojzépro farbo. Takšo domanje farbanje je dosta koštalo, zatok so ž njim gorenjali že med prvov svetov- bejdvej stranaj zobé. Skor takši nov bojnov. so bili »prašniki«, šteri so meli Tistoga ipa so ranč tak speci- z en kraj bole gauste, z drügi alisti gvant šivali, sobolice in kraj pa bole rejtke zobé. sabauli, šteri so se v svoji mla- Té majstri so delali eške konjske di lejtaj ojdli včit v vekše vara- glavnjike z orá günca, vilcine še ali na tihinsko. Sledik smo štile s čonte ali palce za španje najšli skor v vsakšoj vesnici, cér – za vse tau so mogli najti bili so sinauvge najbole srmački držin. Ranč tak kak šauštarge uni so tö od iže do iže ojdli in članom familije šivali gvant. Najbole so slüžili, gda so se domanji nalečüvali za zdavanje ali pa gda je nekak mrau pri rami. Sabaulom so se Slovenci dosta špotali, na priliko s tejm, ka se prej »bogijo po- Presličnjek in kauca – dvej škéri, šterivi so največ žakov«. Na panjsnücale slovenske ženske, gda so prdivo prele ki končnicaj (kaptárvégek) med drügim s kém bole ravno orau. Za eden vidimo, kak eden kozdji bak glavnjik so ponücali trnok dosnaganja sabaule ali ka je na ta časa, vej je pa bilau za tau vagi eden takši bak žmetnejši delo potrejbni 18 do 20 faz. od edne cejle patije sabaulov. Pri vöšivanji ne moremo guKlobučarge so redili klabüke. čati o pravoj domanjoj meštNajduže je meštrija gorostala v riji, bole bi leko pravli, ka so gorenjski varašaj Škofja Loka ženske té tekstilije rédile za in Tržič, gde so meli zavolé domanjo, ižno potrejbo. Vöšisukna (vászon), vune in smo- vani lijeni, brsače, stolnjeki le. Indrik so rédili eške bole ali vüzemski prčeci so bili repindašnje kolapoše s slame ali rezentativni produkti, največ veuki gob z bükovi drejv, na od nji so dejvali v »bosman« Štajerskom pa so je pleli z lipo- (kelengye) mlade sneje. Žensve skaurdje in je nosili v deždji. ke pa so vöšivale zavolo toga Nika sploj posabnoga so bili tö, ka bi jim nej tak dugi cajt klabüki s šurkim obaudom, biu. Svoje »vezenine« so rédile štere so nosili pastérge po slo- z vunenimi, lénovimi, pamuvenski plaminaj. kovimi ali židanimi cvörni, V Škofjoj Loki so dobro poznali dostakrat so cujdale čipke. majstre glavnjikare, o šteraj v Gnes je vöšivanje eške itak dokumentaj pišejo že na srejdi trnok prilübleno, na našom 18. stoletja. Eške dugo po tis- konci Slovenije in na Vogrstom je velalo, ka so glavnjike kom mabiti bole kak indrik na rédili najbole srmački lidgé, Slovenskom. Ka pa v tisti krasamo ništernim se je prišikalo jinaj radi delajo, leko zvejte ov oprejti svojo delavnico s po- keden v našom nauvom pisamočnikami in inašami. Glav- nji o menjši meštrijaj. njikarge so sprvoga rédili tzv. -dm»ušivce«, šteri so bili pravokotilustraciji: ni (négyszögletes) in meli na Marija Kozar Porabje, 12. maja 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Namesto celine Starejšo lüstvo je prvin dostakrat prajlo, ka na žago vsigdar tisti pripelejo lejpi lejs, steri ga küpijo. Tisti, steri svojo gauško majo, tisti vsigdar najslabšoga pa grdoga pripelajo. Kak so žagardje šegau meli prajti, ranč ka samo vö da mero. Tau je zato bilau, ka so šanalivali gauško, za svoj tau so samo süjoga, krivoga „ranč ka samo vöda mero” baure podrli. Za lüstvo je gauška tak bila kak banka, gda je fejst sila bila, gda je trbelo peneze, te so meli kama segniti. Tau je najbola za našo krajino za Porabje, za Porabce bilau značilno. Zavolo toga so na gauško fejst pazili pa go v redi meli. Podirali so samo te, gda je fejst potrejbno bilau, za nalagati drva pa, leko povejmo, ka so z zemle gorapobrali, tista, ka so se vözobrnaula, taposenila ali strgala. Zavolo toga so tistoga ipa gošče dosta lepše bile, celine so sploj nej bile, samo tam pa tašoga reda, gda so trejbili, ka so njive redli. Najbola vekša katastrofa, -nej vremenska - se je te zgodila, gda so lidgé za odškodnino bone dobili. Največ lidi je za nji gauško küplo zato, aj go vözosejka pa kak najprvin do penez pride. Med tejmi je bilau dosta nej naši lidi tö. Gda se je ustanoviu Narodni park Őrség, gda je že bila kontrola, potistim se je že od leta do leta menje gaušk vözoseklo. Potejm so že kak gozdarge tak drügi strokovnjaki na tejm začnili delati, kak bi leko, kak bi trbelo tak gazdüvati v goškaj, aj kak najmenje kvara naredijo v naravi pa za živali. Za te program so naredli edno organizacijo, stera se tak zove, ka Pro Silva Hungaria. Prejšnji keden so v Železni županiji v vesi Hosszúpereszteg meli eden strokovni program. Tam so se od tauga pogučavali pa nutpokazali, kelko bi baukše bilau, če bi se gošče tak sekale, ka tü pa tam se podere en lejs, pa nej tak ka z goloseki celine nastanejo. Gde se kak gaušča tak vse živali uničijo, steri v biodiverziteti živejo med seboj. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Priprava strategije za morebitni novi val epidemije Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal, da bo ministrstvo na podlagi analize epidemije covida-19, ki jo pripravlja NIJZ, izdelalo strategijo za morebitni novi val. Na ministrstvu za zdravje rezultate analize pričakujejo v drugi polovici maja, potem pa bodo strategijo oblikovali skupaj s čim več deležniki v družbi, je v izjavi za medije povedal Poklukar, ki se bo sicer po pričakovanjih s čela ministrstva poslovil junija. V zmagovalki nedavnih državnozborskih volitev, stranki Gibanje Svoboda, namreč želijo, da bi bila nova vlada operativna že pred poletnimi počitnicami. Kot eno glavnih prioritet prihodnje vlade najverjetnejši mandatar Robert Golob napoveduje prav pripravo na jesen, ko bi se lahko zgodil novi val epidemije covida-19. Slovenija na indeksu medijske svobode padla na 54. mesto. Slovenija je na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto. Lani se je Slovenija med 180 državami uvrstila na 36. mesto, v enem letu je tako slovenska svoboda medijev zdrsnila za 18 mest in se uvrstila v kategorijo »problematičnih« držav. Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002. Indeks ugotavlja, da so razmere težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih označujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega. Med državami Evropske unije so se slabše od Slovenije uvrstili Italija, Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Ciper, Malta in Grčija. Varuh človekovih pravic Peter Svetina od nove vlade pričakuje spremembe medijske zakonodaje, in sicer na način, da bosta lahko STA in javna RTV nemoteno in avtonomno delovali. Pazi na čebele kot na zenico svojega očesa! Predstavljajte si, dragi moji bralci, neko trgovino, kjer so police popolnoma prazne. Želite kupiti samo osnovne stvari, ampak ne morete. To bi bilo res zelo grozno. Ampak to bo naša ne tako svetla prihodnost, če ne spremenimo svojega življenjskega stila. Brez dvoma doživljamo negativne vplive globalnega segrevanja na lastni koži, čeprav se ne zavedamo resnosti položaja. Zaradi tega tudi ne dajemo velikega poudarka varstvu čebel. Ta majhna živa bitja delajo nenehno za nas, da obstanemo in se hranimo. One so odgovorne za opraševanje cvetočih rastlin, brez njih ne bi imeli sadja in ne zelenjave. V vsakdanjem hitenju se nam zdi, da so nadležne živali, ki nas povrhu lahko še pičijo. Toda to NI RES. Čebele skrbijo za vsako tretjo žlico naše hrane, so eden izmed najpomembnejših delov našega ekosistema. Po njihovi zaslugi lahko spomladi cvetje obarva naše travnike in pijemo čaj ali kavo s sladkim medom. Ponujajo alternativne oblike zdravljenja, pridelujejo cvetni prah, propolis in medene pijače. Kljub temu jim grozi izumrtje, saj njihovo število pada. Ta situacija povzroča največji problem 21. stoletja, zato moramo pritegniti pozornost ljudi. Slovenija je neke vrste znanilec in zastopnik teh drobcenih delavk, ni čudno, saj je dežela čebelarstva. Slovenci imajo posebno zvezo s čebelami, radi se ukvarjajo z njimi. Na našo kulturo je ta dejavnost močno vplivala in lahko se bahamo s posebnostmi, ki so značilne samo v naši matični državi. To so panjske končnice, ki veljajo tudi kot vrednost v umetnosti. Najboljša slovenska inicitati- va je ideja svetovnega dneva čebel, ki poteka vsako leto 20. maja. Na ta dan se je rodil prvi učitelj čebelarstva na svetu, Anton Janša. Po mnenju Slovencev je dan namenjen temu, da opozorijo ljudi na pomembnost čebel in najmanj enkrat v letu se spomnijo pomena brenčečih živali. Spodbuda je unikatna in Slovenci so res ponosni na ta dosežek. Saj je ta majhna dežela pokazala, da lahko ima posebno vlogo v življenju ne le Evropske Unije, ampak tudi celega sveta. Z dnevom slovenske hrane lahko naučimo tudi otroke, da sta varstvo okolja in zdrav način življenja zelo tehtna. Akcije v šolah in vrtcih kot na primer medeni zajtrki poudarjajo, da moramo vsi dati prednost lokalnim pridelkom in kupiti domači med. Pobudi so se priključile številne države, saj je bilo stanje slabo predvsem v ZDA, kjer so morali ljudje s posebnimi čopiči prevzeti vlogo marljivih opraševalcev. Toda čebele niso samo stvar vlade, kajti tudi posamezniki jih moramo jemati resno. Saj tudi mi lahko obrnemo situacijo na bolje, če smo tako pridni kot čebele. Važno je samo to, da damo prednost izdelkom lokalnih kmetov in posadimo čimveč medovitih rastlin. Geslo je: Jej zdravo, jej lokalno. Ne potrebujemo ogromnih sprememb, samo korak za korakom moramo izboljšati naše navade. Noémi Illés Pod Srebrnim brejgom … … se na velke čaka, ka na nauvo izvoljeni lidge naredijo. Ka do naredli v sociali, za šaule, v medicini pa špitalaj, za medije pa tak naprej pa tak tadale. Pri medijaj se stavimo, steri zagnauk eške po nautaj najbole prejgnjoga igrati morajo. Ja, od Janeza Janše pa od njegve partije SDS gučimo. Najbole so se v nacionalno televizijo nut škeli zabarikadejrati. Kak gučijo pa pišejo, aj bi v njej samo komuništarge sedeli pa delali. Tak so svoje prejgnje pa novinare gorpostavili, steri pa so več kvara kak pa aska naprajli. Ja, pokazalo se je, leko se je vidlo, šteri so profesionalci, sto je pa nej. Dosta novinarov pa novinark je moglo svoje delo tanjati, najbole pa so se lidge prauti tomi postavili, ka Studia City aj več nej bi bilau. Od ene trno popularne oddaje pripovejdamo, stero je Marcel Štefančič jr. prejkemo. Zaprav, un je düša pa tejlo Studia City biu. Vnaugi lidge so za tau svoj glas zdignoli, aj se Studio City eške tadale gleda, depa zagnauk se ne vej, kak bau. Gda od Marcela Štefančiča pripovejdamo, Slovenci vejo, od kakšoga »kalibra« se guči. Štefančič je v Evropi trno poštüvani kritik za film, nej eno knjigo o tejm je vödau, piše od politični bojnaj v Merki pa tak naprej pa tak tadale. Možakar rejsan vnauge talente ma, depa nekak njemi je na pleča etiketo gorzakelo, ka bole na lejvo gleda, kak bi se aktualnoj partiji tau povidlo. Kamakoli se stoj obrné, leko vpamet vzeme, kakša fronta se je gor zdignola. Kak povejdano, fronta prauti tistim, ka neškejo gnake naute popejvati. Tiste naute, kak si aktualna politika želej. Gda se tau politično vrnje mlejko doj pobere, ka spodkar ostane? Nika drugo kak lidge, steri gnake probleme majo, kak vsi drugi prausni lidge je majo. Uni tö gesti pa piti morajo, se škrabajo, je lagve senje vmarjajo, se lübijo, djaučejo, smidjejo, se njim mlajši prauti vejo postavlati. Ja, vsi smo gnaki, depa gda steri od tej nut v plitiko stane, kak bi nej eden od nas biu. Tak nagnauk se v vekšoga človeka vöminijo. Kak je že davnik eden trno mauder filozof povedo: »Človeki oblast (kormanj) prejkdaj, po tem boš vido, kakšen je gé.« Gda si na tau zbrodimo, rejsan se nigdar ne vej, ka politična mauč iz človeka neredi. Eške točkar nam je poznani biu, zdaj je vcejlak ovakšen grato. Nej zaman, ka lidge vejo eške neka prajti; politika človeka pokvari. Eni tau za istino majo, drugi tomi ne dajo valati. Depa prausen človek si dun tau leko dopisti, ka si kaj takšnoga brodi, kaj takšnoga povej. Svoje na ledi škejo slovenski hokejsti povedati. Znauva se bijejo, ka nazaj v elito pridejo, ka do z najbaukšimi led gororali. Tam so štirikrat že bili, dobro so se vöpokazali. Depa brezi enoga najboukšoga so ostanoli. Rok Kopitar, steri si v Merki krüj slüjži, svojim pajdašon ne more pomočti. Tam se eške vsigdar njiva liga nej zgotovila. Njegvi oča, Matjaž Kopitar, je trener slovenske reprezantance. Z velkim optimizmom je povedo, ka slovenski hokej znauva na velko sceno staupi. Leko, ka tak bau. Ranč z njim je reprezentanca inda svejta že trno dobra bila. Naš Srebrni brejg se vsemi tomi športi na ledi na velke čüdiva. Si tak brodi: Vej pa kuman smo na sprtolejt čakali, eni pa eške tadale se po ledi es pa ta čüskajo. Miki Roš Porabje, 12. maja 2022 7 Madžarski sledovi v vesolju Madžarski raziskovalci, inženirji in celo podjetja presenetljivo veliko sodelujejo pri mednarodnih vesoljskih dejavnostih. Slednji izraz uporabljamo namerno, v vesolju se dandanes – ob raziskovanju – namreč vse pogosteje pojavljajo poslovni interesi. Pri tem pa se uveljavlja čedalje več privatnih družb. Lani septembra je prišlo do novega mejnika v civilni plovbi po vesolju, ki je bil (posredno) povezan tudi z nekim madžarskim inženirjem. Tódor Kármán sicer osebno ni mogel sodelovati, saj je leta 1963 umrl, pri tekmovanju zasebnih vesoljskih družb pa je izjemen pomen dobila njegova »Kármánova linija«. Le-ta označuje stokilometrsko višino, kamor znanstveniki postavljajo mejo med Zemljino atmosfero in vesoljem. (Vesolje seveda nima natančne meje, je pa pokojni madžarski inženir svojo znamenito linijo potegnil tam, kjer zaradi redčine zraka preneha učinkovati vzgonska sila.) Lani julija je vesoljsko plovilo družbe Virgin Galactic doseglo le višino 86 kilometrov, uradno torej ni stopilo v vesolje. Kapsuli družbe Blue Origin je uspelo priti do 106 kilometrov, oba našteta rezultata pa zasenči dosežek družbe SpaceX. Le-ta je lani septembra sprožila prvo takšno potovanje po orbiti okoli Zemlje, ki so se ga udeležili le civilni potniki. Njeno vozilo Crew Dragon je doseglo zavidljivo višino 585 kilometrov. Tódor Kármán je imel velik vpliv na ameriško vesoljarstvo, bil je ustanovitelj in prvi direktor Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v okvirih vesoljske agencije NASA. Madžarski raziskovalci in inženirji, ki so disidirali v ZDA, so v časih hladne vojne imeli seveda veliko več možnosti, da se vključijo v odkrivanje vesolja. Kljub temu pa so lahko tisti, ki so ostali doma, – predvsem v okvirih sovjetskega vesoljskega programa – prav tako prišli do veljave. Začetke madžarskega posega- nja v vesolje postavljamo v leto 1946, ko je Zoltán Bay s svojimi sodelavci med prvimi na svetu zaznal radarski odmev z Lune. Madžarskim znanstvenikom je takrat uspelo poslati signale v vesolje, ki so se vrnili in so jih tudi detektirali. Še bolj prepoznavna je bila madžarska udeležba pri kon- ralni računalnik in napajalni sistem so razvili madžarski inženirji. Pri konstrukciji ostalih merilnih naprav pa so prav tako sodelovali njihovi rojaki. Philae se je sicer večkrat odbil od kometa, je pa končno pristal v nadvse neugodnem položaju. Računalnik izpod rok madžarskih strokovnjakov se je prila- Tako nekako naj bi izgledal robot Philae, ki ga je leta 2014 na komet Čurjumov-Gerasimenko poslala vesoljska sonda Rosetta – »možgane« naprave so sprogramirali madžarski inženirji struiranju sovjetskih vesoljskih sond Vega-1 in Vega-2, ki so ju izstrelili leta 1986, ko se je Halleyjev komet precej približal naši Zemlji. Sondi sta odleteli le nekaj tisoč kilometrov stran od kometa in morali sta navigirati povsem avtonomno. Naredili sta posnetke in opravili meritve, vse podatke pa poslali nazaj na Zemljo. Vse te najosnovnejše funkcije obeh sond so bile odvisne od dela madžarskih strokovnjakov. Procesorje, ki so služili kot možgani sond, so pripravili znanstveniki Osrednjega raziskovalnega inštituta za fiziko (KFKI). Eden od procesorjev je upravljal fotografiranje in komunikacijo z Zemljo, medtem ko je drugi sledil jedru kometa. Cilj največjega madžarskega vesoljskega podviga zadnjih let je bil nek drug komet. Leta 2014 se je – prvič v zgodovini raziskovanja vesolja – neka sonda, narejena s človeškimi rokami, približala kometu Čurjumov-Gerasimenko. Sonda Rosetta je na površino kometa (bolj ali manj) uspešno poslala robot z nazivom Philae, katerega cent- godil situaciji in iz nje potegnil največ, kar se da. Bertalan Farkas je bil do sedaj edini Madžar, ki je prišel v vesolje, in sicer leta 1980, v izrazito politično motiviranem sovjetskem vesoljskem programu Interkozmos. Med pripravami za ta polet pa so se razvile številne veje madžarske vesoljske dejavnosti, ki so do danes žive in uspešne. O tem najjasneje priča merilec za sevanje »Pille«, ki so ga madžarski strokovnjaki dokončali do leta 1980, je pa do danes v uporabi na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Pille meri kozmično sevanje, ki učinkuje na astronavte. Le-tega smo deležni tudi mi, le da doseže ljudi v vesolju v enem letu tolikšna doza kot nas na Zemlji vse življenje. Sevanje kozmičnega ozadja je potrebno neprestano meriti, v kolikor se namreč preveč dvigne, poviša tveganje mutacij DNK-ja in s tem rakavih obolenj. V prvih dveh desetletjih raziskovanja vesolja so bili merilci sevanja veliki in okorni, izide meritev pa je bilo možno izvedeti le naknadno. Fiziki mad- žarskega inštituta KFKI pa so na koncu 70-ih let prejšnjega stoletja razvili merilec, ki se je visoko dvignil nad dotedanjo svetovno raven. Kakor to dokazuje njegovo ime (»metulj«), je Pille tehtal 3-5 odstotkov teže zgodnejših merilcev sevanja. Bil je prenosen, zato so ga (sovjetski) kozmonavti in (ameriški) astronavti lahko vzeli s seboj celo, ko so se sprehajali v vesolju. Po uspešni poti Bertalana Farkasa se je merilec Pille udeležil številnih poletov v vesolje. Načrtuje se tudi, da bi te madžarske merilce za sevanje vzeli s seboj na vesoljske ladje, ki se bodo napotile na Luno, ali pa na načrtovano vesoljsko postajo okoli nje. Le malo ljudi se zaveda, da so postale vesoljske dejavnosti pomemben del našega vsakdanjega življenja, še manj pa, koliko madžarskih gospodarskih družb pri vsem tem sodeluje. Madžarska sicer po vsej verjetnosti ne bo sprožila samostojnega vesoljskega programa, so pa njeni strokovnjaki zraven pri številnih mednarodnih programih. Madžarska podjetja izdelujejo telekomunikacijska orodja, rezervne dele za satelite in merilce sevanja v raznorazne vesoljske naprave. Znanstveniki poudarjajo, da osvojitev vesolja še zdaleč ni le domena raziskovalcev. GPS-i in komunikacijski, meteorološki ali obveščevalski sateliti pričajo, da se dá vesolje izkoristiti v tisoč namenov. Le-to pa obeta bajen zaslužek, jasno je torej, da deluje tudi na Madžarskem veliko vesoljskih gospodarskih družb. Za povprečne ljudi so bili zmeraj najbolj zanimivi človeški vesoljski poleti, manj vidni, toda toliko bolj koristni segmenti vesoljskih dejavnosti pa bodo v prihodnosti postali tudi zanje čedalje bolj vsakodnevni. Porabje, 12. maja 2022 -dmilustracija: Szilveszter Bartkó ... DO MADŽARSKE Ogromna razlika med plačami Povprečna plača v 87 odstotkih naselij niti slučajno ni blizu državnemu povprečju, ki ga je izračunal Državni statistični urad, so zapisali sodelavci Gospodarskega raziskovalnega inštituta, ki so analizirali podatke davčne uprave iz leta 2020. Menijo, da podatki Državnega statističnega urada kažejo narobe sliko tudi zato, ker so pri povprečju upoštevali podatke le tistih, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in delajo pri podjetjih z najmanj petimi zaposlenimi. Po njihovih podatkih je leta 2020 delalo na Madžarskem 2 milijona 700 tisoč delojemalcev, toda podatki davčne uprave kažejo, da je dohodke imelo 4 milijone 200 tisoč ljudi. Razlika je verjetno nastala zato, ker so ti bili ali le delno zaposleni ali so delali pri malih podjetjih oz. zasebnikih, ki zaposlujejo manj kot pet ljudi. Pri teh malih podjetjih je plača seveda nižja kot v večjih firmah. To je razlaga, da je državno povprečje plač pri Državnem statističnem uradu znašalo neto 268.405 forintov, pri Gospodarskem raziskovalnem inštitutu pa le 210.585 forintov. Gospodarski raziskovalni inštitut je opozoril tudi na to, da je pri povprečnih plačah velika razlika med raznimi tipi naselij. Medtem ko je bila povprečna plača v Budimpešti neto 276 tisoč forintov, so v manjših mestih ljudje zaslužili neto 204 tisoč forintov, po vaseh pa le 176 tisoč forintov. V Budimpešti ljudje povprečno zaslužijo 70 odstotkov več kot v najbolj nerazvitih regijah (recimo županija Szabolcs-Szatmár). Med novimi člani znastvene akademije ni nobene ženske Madžarska znanstvena akademija je prejšnji teden izvolila 26 novih rednih članov, ki so jih izbrali med 110 kandidati. Med novimi rednimi člani akademije ni nobene ženske, zato se je akademikinja, socialna psihologinja in rehabilitirana univerzitetna profesorica, obenem direktorica Psihološkega inštituta na univerzi ELTE, Anna Kende odpovedala svojim funkcijam znotraj akademije. Kot je povedala, vodstvo akademije bi si moralo prizadevati za enake možnosti za ženske raziskovalke. 8 »Če se včiš, te se vči, če nej, te idi okapat« Dosta lüstva je tak, ka neš- - V Varaši dosta lüstva pozkejo od sebe pripovejdati, nam, najbola Slovence, neškejo, aj je drügi v novi- depa za vas sem nej znau. naj gledajo, tej so tisti, steri »Miva sva se z možaum so bola tak zaprejti. So pa šestdesettretjoga oženila taši tö, steri bi pripovejda- pa za deset lejt, leta 1973, li, depa neškejo stare spo- pred božičom je moj mauž mine, žalostne spomine, mrau, ge sem pa tü ostala stare rane goratrgati, zato ka tau boli. Tak je s tejm bila Veronika Bajzek tö, po možej Talaber iz Varaša. Dotejga mau je še nikdar nišomi mediji nej pripovejdala, nej stejla, aj go Veronika (Bajzek) Talaber drügi šanalivajo, gledajo. Eške šogorci z dvöma detetoma, steriva Ireni Barber nej dovolila, sta še maliva bila. Sploj ka njau v novine deje, za- lagvo je bilau, sploj velko man se je njej dostakrat mantranje je bilau, depa molila. Zdaj so mena pri- ge drügoma sem se nikdar povejdali, depa kejpa sem nej žaurgala. Šogorca Irinsamo dva starejšiva daubo, ka me je večkrat poiskala, tau, ka bi nje zdaj dolavze- ka de malo pripovejdala z menov za novine, depa ge jo, so mi nej dopistili. - Veronika, po vašim dek- nej sem stejla se žaurgati, liškim menjom tak mis- sploj pa tau nej, aj me drülim, ka ste se vi na Gore- gi šanalivajo.« - Kelko mlajšov mate? njom Seniki naraudili. »Ge sem z Gorenjoga Se- »Dva, edno deklo, ona se nika, mauž je pa iz Verice je 1967. leta naraudila, biu, Sabatinoga kovača pa enga pojba, on pa leta sin je biu, njegva setra je 1970, depa on je že mrau, pa Irena Barber bila, njau zato ka ranč tisti beteg je je tak vsikši pozno. Njij je erbo, ka ga je mauž emo.« pet bilau, Toni, Margit, te - Vas je doma na Gorejmoj mauž Karči, Irinka pa njom Seniki kelko mlajšov bilau? Vendel.« - Kak so vas doma na »Kak je pravica, mam dva Gorejnjom Seniki po iži brata, ka sta starejšiva pa dva mlajšiva. Eden je pa zvali? »Mi smo Pintrni bili, na mrau, gda je dva mejseca tistom tali vesi smo bili star biu. Name sta stara doma, steri se je Békaváros mati pa oča gorik ranila, zvau, tau je tam, kak se zato ka naša mama je še ves začne. Kak je križ, tam mlada bila, te je že dva sina včasin je mejla moja mati tak mejla, pa te je ranč ram, depa tistoga so odali, rama zidala, sledkar sta se dva brata eške naraudila, gda so tü v Varaši zidali.« ge sem pa ostala tam, gde sem bila.« - Kelko lejt stari ste bili, gda ste se ženili? »Moj mauž je na Tatabányi pa na Várpaloti delo, on je štiri lejta odo za menoj, prvin kak bi se ženila, ge sem te dvajsti lejt stara bila, da sva se zdala. Moja mati so večkrat pravli Karčina, glej, ti leko odiš za Veruškov, s tejm niša baja nega, depa ona de se še zdaj üšla včit za subolico, tau so še tri lejta. Če ’š go čako, te dobro, če nej, te bola idi zbaugom. Depa počako me je.« - Kak tau, ka ste se za subolico včili? »Moja mati so doma dosta šivali, najbola tistim, steri so tak blüzi bili. Nam doma, ka je trbelo, so oni vse zašili. Šestdesettretjoga je nej tak bilau, ka maš volau ali nejmaš volau, oča so sir prajli, če se včiš te se vči, če pa nej, te pa idi okapat. Ge sem mislila, ka vrag de cejli den okapo, tak sem se te bola včila. Tak sem te šestdesettretjoga leta zgotauvila šaulo, avgustuša sva se pa ženila.« - Zaka ranč avgustuša, »sila« je bila? »Nej je sila bila, depa Karčiva brat Toni, steri je v Parizu sodački ataše biu, je ranč te biu doma, zavolo toga sva se te zdala, aj on tö leko paulak baude.« - Gde je bilau gostüvanje? »Doma na Gorenjom Seniki, depa nej je bilau velko gostüvanje, zato ka mati so sir pravli: „Glej, če ram škeš küpti, te mi vcujdamo, če gostüvanje škeš meti, te mo tam pomagali.” Te sem ge prajla, ka mena je ram naprejvalaun kak gostüvanje, zato smo doma meli edno večerdjo pa bola samo za družino. Potejm je on nazajüšo delat na Tatabánya, ge sem pa na Gorenjom Seniki delala kak subolica. Vsakši den sem se tavöpelala, večer pa nazaj v Varaš, depa mena je tau brž više prišlo.« Karči Talaber - Zaka ste iz Varaša odli vö na Gorejnji Senik? »Vej pa te smo že v tau rami bili, te ram smo že prvin küpli, kak sva se zdala.« - Kama ste šli delat, gda ste enjali delati kak subolica na Gorejnjom Seniki? »V židano fabriko sem üšla delat, tau je bilau leta 1968 pa dočas, ka se je pojep nej naraudo, do leta 1970 sem tam delala, mauž je pa v kosavnoj fabriki delo.« - Gda so mauž domau prišli s Tatabánye? »Za štiri kedne, ka sva se oženila, je domau prišo. Depa sprvoga je skur tak bilau, ka tam va živela, zato ka njega so odtistac nej steli domau pistiti. Direktor ma je pravo, če ostane, te dobi en ram, gde va leko živela. Že je tak bilau, ka deva pa pogledneva ram, depa mati so od tauga ranč čüti nej steli. „Zdaj, gda sem te gorazranila, zdaj na moje stare dneve tak daleč kraj od mene odideš,” so mi večkrat djajcka- Porabje, 12. maja 2022 li. Gda sem se stejla pelati, tisti den zazranka mauž Karči domau pride. Najprvin sem nej vedla, zaka, samo sledkar sem zvejdla, ka moja stara mati so se njemi tö taužili pa te se je on tak odlaučo, ka bola domau pride.« - Gda ste rodili, potistim ste nazaj v židano fabriko šli delat? »Nej, v edno drügo fabriko sem üšla delat, ta, gde so kravate šivali pa cejlak do penzije sem tam ostala.« - Nej je bilau špajsno, gda ste v penzijo šli pa ste samo doma bili? »Vejš, kelko penzije se dobila? Nej cejlak deset gezero forintov, pa te je pojep začno betežen gratüvati, penez nej bilau pa mujs bilau vö na Nemško (v Avstrijo) delat odti, djabke brat, prebirat pa vse, ka je trbelo. Zdaj dvanajset lejt, ka je pojep mrau, zato ka je od oče erbo beteg, kak moža tak njega sem tö pokopala. Hči v Slovenskoj vesi žive, tam ma ram, tam živeta z možaum. Mam dva vnuka pa vüpanje mam, ka mo pomalek mejla pravnuke tö.« - Zdaj ka delate, gda ste že sir doma? »Delo je, več kak bi trbelo, ozajek mam eden mali ogračenek, tam mam vsefele posajeno, ka mi trbej. Zato ka ge doma sama sebi küjem pa vsigdar tisto, ka mena paše pa največkrat s tistoga, ka doma pripauvam.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo po Istri ojdli. Dosta nam je eške ostanolo, ka vidimo, o njej pripovejdamo. Zato tadale po njoj demo. Po toj staroj krajini, v steroj so pripovejsti v kamni pa zemlej napisane. Pomalek trbej po njoj ojditi, aj se vse več vijdi pa čüje. Hrastovlje poglednemo, stero je po cejlom svejti poznano. V toj vesi nin 130 lüjdi živé, depa dun zavole vina malvazija, refošk pa Koštabona je trno stara ves. Na njenom mesti so se že davnik nazaj lidge naselili, v dokumentaj pa se od nje oprvin 1186 leko kaj tapršte. Njeno menje bi po talansko »dobro gesti« si tumačili. Depa istina je malo ovakša. Za časa Rimskoga imperija so na njenom mesti sodačke zidine stale, Castrum Bonae je menje melo. Iz toga aj bi skuazi stau pa stau lejt gnešnje menje Koštabona gratalo. Visko više doline reke Dragonje stodji, stera nut v maurdje teče. Nisterne zidine v vesi Krkavče so prejk dvej gezero lejt stare. Kaulak vsej tej stari kamnov se je zavole mitologije narodilo. Cejla Istra je puna toga. Ovak pa se pri Krkavčaj Šavrinija začne. Tau je ena krajina znautraj Istre, stera vcejlak svoj dialekt ma. Šavrinija se v Sloveniji začne, največ te krajine pa v hrvaškoj Istri leži. Istra (eške gnauk pa tadale) V Slovenskoj Istri se po slovenski pa po talanski guči. Od inda je tak bilau. Tak vsikši varaš pa vsikša ves dvauje menje ma. Poglednimo varaše, steri vsi skrak maurdja stodjijo: Piran-Prirano, Izola-Isola, Portorož-Portorose tabone ves Krkavče stodji. Ta je več kak polonje prazna ostanola. Mladi so razodišli, starci so preminauli, niške žmetno na zemlej delati neške. Depa vsikša takša ves v Istri nam pripovejda, ka indasvjeta dosta lidi je v nji živelo. Kaulak Krkavč nej samo ena Té cejli objekt za najbole staroga v Slovenskoj Istri vala. Stejne so inda cerkev svete Trojice varvale, kda so se bojne po Istri godile. pa Koper-Capodistria. Ranč tau talansko menje od Kopra nam pripovejda, ka té varaš že dugo, dugo je trno naprej valaun biu. Tau menje znamenüje, ka glava od Istre. Depa mi nemo po turistični potaj ojdili, od toga se dosta vej. Nut v Istro demo, v tisto menje poznano. Eno par kilomejtrov vkraj od Koš- mala vesnica je živela. Gnes so zvekšoga prazne, nenaseljene bi se po slovenski prajlo; Mačkuljek, Hrib, Rov, Sveti Maver pa Škarljevac. V nauvom časi se v kakši stari ram stoj naseli. Tisti, steri svoj mer iškejo pa njim je nej vseeno gé, ka se cejle vesi vküperzrüšijo. Zdaj smo že vcejlak pri granci s Hrvaško, nazaj se obrnemo pa v kraljevina. Vsa ta vina iz stari sort grozdja se že od inda dela. Je pa trno interesantno, kak je tau menje Hrastovlje gratalo. Vse tak vögleda, ka zavolo drejve (h)rast se tak zové. Depa vse vküper malo ovak kaže. Stara romarska paut se je po latinski Via del Cristo zvala. Kristusova paut bi gnes prajli, roumarge pa so se v staroj cerkvi stavlali, stera eške gensden stodji. Tak je menje tadale šlau: Via del Cristo-Cristovia-Hrastovia pa po tejn gnešnje Hrastovlje. Ja, trno zanimivo je po tejm šetati, kak se je eno menje v vcejlak nekšno ovakše vöminilo. Skrak Hrastovelj vej s Gračišče stodji. Tö ta ves je v Šavriniji, iz toga cejla njiva kultura pa folklora se je narodila. Ženske same sebi Šavrinke pravijo. Šavrinke so ženske, stere so na sumari v varaš Trst (gnes Italija) »vozile«, ka so doma pripauvale pa naprajle; oli, djajca, šalate pa tak tadale. S toga je cejla domanja ekonomija gratala, depa ženske so pri tejm prejgnje bile. Une so na paulaj delale, une so pauv odavale. Šavrinke so za sebe vejdle prajti, ka na sumari so se narodile, na nji preminejo tö. Ka pa Šavrini, njivi moški? Od nji, tak se guči, velkoga aska nej bilau. Bole so v krčmaj pa zemenicaj se državali, kak pa kaj delali. Zatoga volo se v Gračišči tak pravi, ka tri kikle rama ženska gor drži, štrtoga pa sumar po- vedo zgučavati, nekše fejle njivi paster je biu. Kače so njemi vejdle povedati, kakše de vrejme, kak de pauv raso, sto s sveta odide, stera Koštabona z vasami kaulak nje je že od inda k sebi umetnike zvala. Eden od tej je Jože Kološa biu. Velki fotograf se je v Murski Soboti naraudo. Ranč zavolo njega pa njegve fotokolonije so v ves fotografi iz cejloga svejta ojdli. Tak je trno poznana gratala. Kološa je v kamnistre svojo nauvo poetiko najšo, njegve fotografije v najvekši galerijaj po svejti so vöpostavlane. Na toj fotografiji ga ranč v Koštaboni leko vidimo. more. Ja, inda brezi sumara nej šlau. Kak gnes traktor pa auto je inda v Šavriniji sumar valau. Od vse toga pa eške od koga iz Istre pisatel Marjan Tomšič piše. Iz Maribora se je kak mladi učitel priselo. Ranč v Gračišči je slüžbo daubo. Cejlo tau živlenje vküper z kusta ostane pa vse takše je od črnic leko zvedo. Kača je skur sveta bila, niške je ene nej bujti smeu, tau bi k njegvomi rami velko bajo prineslo. Leko povejmo, ka tau so dobri čalejrge bili, v Istri njim štrigon pravijo. Depa čaralica, v Istri štriga ali tö oštrigeca, ta je Znautra cerkve je po celon svejti poznana freska Mrtvaški ples (Mrtveči bal). Od toga pripovejda, kak vsi vküper od časara do kaudiša na istom bali plešemo, steri se s smrtjov zgotauvi. mistiko ga je vse bole napelavalo, aj od toga pisati začne. Pomalek je enjo mlajše včiti, od svojga pisanja tadale živé. Gvüšno, ka nej samo Tomšič tisti, steri od Istre piše, depa za najbole poznanoga vala. V njegvom pisanji se leko tö z eno kačo srečamo, črnica njoj v Istri pravijo. Vsikša ves je enoga človeka mejla, steri se je z njimi Porabje, 12. maja 2022 pa več nej tak dobra bila. Pa ranč Tomšič je eno knjigo vödau, ka se Štrige pa štrigoni zove. V njoj se leko vse tisto najde, ka se je v Istri pa Šavriniji skauzi čase v spomini lidi nabralo. Toga pa nej malo, kak če bi njini spomin tak stari biu kak njini kamen. Miki Roš 10 »Steri dosta dela, téjsti nejma cajta stari gratati« Vsikdar vesela, karažna pra- mladi pa flajsni? okapati pa na vsefele paversko té smo vséj šléj, tak ka smo vséj »Gda sam dja sedem-osem lejt va Porabska Slovenka, tetica »Djapa vejš, steri dosta dela, delo pa v tjöjnja tü. Tak var- eno delo delali pa té se je vse stara béjla, té je bojna béjla. Anuška Ropoš, po dekliškom téjsti nejma cajt stari gratati, djam, kak bi gnes bilau, v peti gnako obredilo.« Dja vse vardjam, kak je bilau. menji Rüšič, so na vüzemsko téjsti mora mladi ostati. Zatok klas sam odla pa sam že telico - Sto je držo tak dobro vtjüper Pri nas v iži so meli rusučtji nedelo svetéjli svoj 85. rojstni pa té leko dobro dela pa dugo dojila, ka sam éceka napajala, držino? oficirdje pisarno, mi smo pa den s svojo držinov. Anuška živé.« zatok ka sta mati pa oče na gos- »Mati je bola vtjüperdržala vséj v tjöjnji na slami pa na so zvöjn Porabja pri indar - Vi ste trno dobra döjša, vsi- tüvanji bila. Telica se mi dje- držino pa ravnala delo tü, ka ponjavaj spali. Kak mala dekživeči Porabski nila nej, zatok, ka smo go tak ličina sam odla Slovencaj na včili, ka nej naura béjla pa smo med njimi pa so Vogrskom tü na go nej bili.« me nej bantivali velko poznani. - Véj ste trno dobra vertinja, pa naše drüdje tü Zakoj so na svetradi tjöjate, pečete, najbola nej. Dja sam tak ki nej prišli do pa indašnjo domanjo djesti. béjla s téjstimi rejči - ka je pri njij Tau se materi leko zavalite? Rusi kak mala velka čüda za»Tau me je mati navčéjla, gospa, namé so tok, ka oni trno tjöjati, pečti, vse. Če so nej bili tak skrbi meli. radi pa žmano doma, so namé njali kakšno Saméj so si tjöjagončijo - se etak župo stjöjati ali kaj drügo. li, depa dočas spaumnijo: »Nika Vsikdar je prajla, aj ne zažeden nej djo, ka so mi nej ovadili, djem kaj, aj skrb mam, ka smo domanji nej tak potéjma so Anuška Ropoš na Vzorčnoj kmetiji na Gorenjom tau, ka se zdaj navčéjm, dočas djéli, ka so se boAnuška s svojo čerdjauv Eržikov pa s sinaum vse tanaprajli. mo žéjvala, mo vejdla. Oni so jali, ka je zapraviSeniki svetijo svoj 85. rojstni den Jožinom pri hčeri v Slovenskoj vesi Gda smo v nedelo namé tapostavili pa pokazali, mo. Taši sodactje na vüzem vöprišli od meš, te kšoma samo dobro včinite. V od drüdjim sam že sama mogla je oče večkrat üšo na repo ali so tü biléj, ka so sploj nauri mi padaštjina sina Gyöngyi- kakšnoj držini ste se gorara- probati. Če se mi prej gnauk ne kama inan delat, ka pejneze biléj, dekle pa žene so naganjaka pravi, „Pojte, ka mo zdaj k nili? posreči, vej se mi od drüdjim že zatok tü trbelo. Mati, če je kaj li. Té so se žene v moštji gvant vam šléj, mati de tü üšla”. „Aj »Nas je bilau pet mlajšov, štirge posreči … Pa rejsan je tak bilau. véjšešnja djajca ali čučeka, ali zravnale, šapko na glavau, dé”, pravim, „ka djé doma, tau podje pa dja, dvej sestre so pa Steri se štjé, téjsti se vse leko kaj tašo mejla, téjsto je odala. ovak so se nej mogle braniti. mo djeli”. Pa gda smo se z av- mrlé. Dja sem sama béjla med navčéj. Nej so samo téjsto tjöja- Mlejko, če je ostalo, smo bola - Kak pa tadale, gda ste že vektonom nej domau, litji ta gora ši mlajši gratali? na Verico obrnauli, te so mi »Gda so podje vekši biléj, so prajli, ka mo taprejk v Slovenise vséj vövčili, samo sam dja jo na sladoled. Dobro! Pa smo ostala doma. Te nej béjo tašen se té itak na Senik obrnauli. svejt, ka je leko üšo delat, kam „Ka zdaj, kama demo?” Te mi je sto, té je mogo delati doma, pravi sin, ka mo itak na Seniki če je sto ali nej. Najstarejši brat djeli sladoled. Te se mi že sauje šauštar grato, drüdji sabau nilo nika, depa itak sam nej (krojač), tretji lončar, štrti je brodila za gvüšno. Samo gda pa merar (inženir) grato, tau se tavö pelamo na tisti veljtji že v petdeseti lejtaj, gda je že brejg, gde smo že gnauk bili na mer béjo v rosadji. Dja sam pici, taum na vzorčni kmetiji, sama ostala s starišami, ka te sam gora prišla, ka je. Gda je té brat 1956. leta odéjšo v so pa naši začnili vtjüp nositi Švico, drüdji so na Vogrskom tiste lejpe rauže, püšle, pa torostali, šauštar pa sabau sta v to, sapo sam nej dobéjla, tak Pešt odišla delat, lončar pa tü so me presenetili (megleptek). doma pri Kürnjek lončari delo. En čas sam nika nej mogla No, na žalost, so že vséj pokojgončati, samo sam tak gledala ni. Dja sam sploj vesela béjla, pa sam si brodila: „Gospodna! ka so moji bratje tak čedni Familija Ropoš na 80. jubilejnom rojstnom svetki tetice Anuške Ropoš doma v Števanovci Ka je pa tau zdaj?” Trno dobbiléj pa so se vséj dobro delo ro, veselo smo se meli. Sploj (poklic) vönavčili, namé so pa dober obed smo meli pa vse so pojbi, béjla sam kak mala gos- li, ka so starištje steli, litji téjsto svinjam tadali, ka so té bole trno na skrbi meli pa radi. No, tak brž goraznosili. Taum so pa. Namé so tak na skrbi meli tü, ka mi, mlajši. Nam téjsto zrasla, več špejka pa mesa so dja sam se té domau oženila, mi znanci pa lüctji s Slovenstje podje, Baug vari, aj se mi kaj ne vse dobro bilau, ka smo se vcuj mela. Pa tiste pejnaze so nota z Ritkarovec sam mejla moža, vesi pa s Črejtnika tü prišli gra- zgodéj. Najstarejši brat Djau- navčili. Glad smo nikdar nej vtalali, če cipala ali gvant so paverskoga.« tuléjrat.« (Pa eštje na faceboo- žek, on kak bi mi oče béjo, trpali, djesti smo furt meli, ka nam té tjöjpili. Pa vse je bilau.« Kak so žéjvali tadale do ki tjelko nas njim je čestitalo!) gda sam se oženila, me eštje smo doma vse pripauvali. Mi - Kaši svejt je béjo v vaši gnesden, leko zvejmo naslejd-Tetica Anuška, kak se leko itak na skrbi emo. Gda sam v smo furt vtjüper delali. Če smo mlašeči pa mladi lejtaj na nji tjeden. držite v tej lejpi lejtaj eštje tak šaulo odla, so me že dojiti včili, šléj okapat ali kaj drügo delat, Vogrskom? Klara Fodor Porabje, 12. maja 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 13.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Skrivnost popolnega stejka, 11:05 Vem! 11:35 TV-izložba, 12:00 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Narejeno v Kjotu, 14:30 TV-izložba, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:00 TV-izložba, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:55 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma: Zapečene mesne kroglice s sirom, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Človek z Lune, 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo PETEK, 13.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:50 Videotrak, 11:05 Dobro jutro, 14:00 Pesem Evrovizije 2022, 16:35 O živalih in ljudeh, 17:15 Na vrtu, 18:00 V vrtincu ljubezni, 19:10 Hokej: Nemčija - Kanada, svetovno prvenstvo elitne skupine, 21:40 Pesem Amerike, 23:35 Libanon - država kot talka, 0:40 Videonoč SOBOTA, 14.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta!: Spet zaljubljeni, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Kronoterm, toplotne črpalke, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Vse o Evroviziji 2022, 21:00 Pesem Evrovizije 2022, 0:50 Sedmi pečat: Dogman, 2:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 3:55 Napovedujemo SOBOTA, 14.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Pričevalci: Zofia Demšar, 10:50 Nova dvajseta, 12:15 New Neighbours - Novi sosedje, 13:00 Naslednja postaja Kiosk, 14:30 Avtomobilnost, 15:20 André Rieu: Zaplešimo, 18:55 Specialna enota Dunaj: Seznam smrti, 19:55 Šport, 21:35 Film tedna: Lara, 23:25 Videonoč NEDELJA, 15.05.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 TV-izložba, 15:10 Pesem za nov začetek, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Trigrad: Nada, 21:00 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Tebe sem čakala, 0:00 Za lahko noč: Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Mate Bekavac s prijatelji (Matija Krečič, Zgodba o rojstvu flavte hokagapi), 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:50 Napovedujemo NEDELJA, 15.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost: Kibernetska varnost, 7:45 Dopoldan s Simfoniki: Živalski karneval - Katja Meljnikov, Simfonični orkester RTV Slovenija in Simon Krečič, 8:20 Otvoritveni koncert Cellofesta Ljubljana 2016, 10:00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Z ladjo Endeavour na Novo Zelandijo, 11:00 Nova dvajseta: Štorklje letijo z zamudo, 11:30 Nova dvajseta: Kje boš spal? 12:15 Radio Ga Ga, 13:30 Ambienti, 14:20 Raj – neukročeni planet: Luangwa – smaragdna dolina, 15:30 Pesem Amerike, 17:25 Rokomet (M): Finale slovenskega pokala, 19:10 Hokej: Češka - Švedska, svetovno prvenstvo elitne skupine, 21:35 Žrebanje Lota, 21:45 Arena, 22:45 Tanek led, 23:40 Nedeljsko popoldne, 1:15 Videonoč PONEDELJEK, 16.05.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma: Zapečene mesne kroglice s sirom, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Narejeno v Kjotu, dokumentarni program, 14:30 S-prehodi, 15:05 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Studio City, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pisave, 23:15 Glasbeni večer: Marijan Dović - Ta cítira (APZ Tone Tomšič Univerze na Primorskem, slovenski improvizacijski godalni kvartet, Ambrož Čopi), 0:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:55 Napovedujemo PONEDELJEK, 16.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:50 Videotrak, 10:00 Dobro jutro, 11:45 Prisluhnimo tišini, 12:00 Pesem Evrovizije 2022, 15:40 Ljudje in zemlja, 16:40 Sobotno popoldne, 18:00 V vrtincu ljubezni, 19:10 Hokej: Finska - ZDA, svetovno prvenstvo elitne skupine, 21:40 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Z ladjo Endeavour na Novo Zelandijo, 22:40 Podjetno naprej, 23:10 Moški, 23:40 Videonoč TOREK, 17.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Pisave, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Reciklaža suhega kruha, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Narejeno v Kjotu, dokumentarni program, 14:30 Duhovni utrip, 14:45 TV-izložba, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:35 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma: Curry, eksotika po domače, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Vsa bitja, majhna in velika, 20:55 Jugoslovanske tajne službe, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pričevalci, 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo Porabje, 12. maja 2022 OD 13. maja DO 19. MAJA TOREK, 17.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:20 Videotrak, 12:40 Dobro jutro, 15:40 Avtomobilnost, 16:30 Vse o Evroviziji 2022, 17:55 Zbujeni v sanje, 19:00 V vrtincu ljubezni, 20:10 Telo: čudesa notranjih družbenih omrežij, 21:10 Stiks, 22:50 NaGlas! 23:20 Kitajska: Otroci sramote, 0:25 Videonoč SREDA, 18.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Slovenski magazin, 10:30 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Curry, eksotika po domače, 11:10 Danes dol, jutri gor: Vege hribi, 11:40 TV-izložba, 12:00 Studio City, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Narejeno v Kjotu, dokumentarni program, 14:20 Osmi dan, 14:55 Rojaki, 15:20 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Res sprejeti? 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:00 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Film tedna: Brooklyn, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Sveto in svet, 23:35 Res sprejeti? 0:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:30 Napovedujemo SREDA, 18.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, 13:30 Na lepše, 14:25 Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje, 15:40 Ambienti, 16:30 Nedeljsko popoldne, 18:00 V vrtincu ljubezni, 19:10 Hokej: Finska - Švedska, svetovno prvenstvo elitne skupine, 21:40 Žrebanje Lota, 21:50 2Cellos: Luka Šulić in Stjepan Hauser, 22:40 Neustrašna, 23:40 Videonoč ČETRTEK, 19.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Res sprejeti?: Nevsakdanji načini bivanja, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Po jutru se dan pozna, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Narejeno v Kjotu, 14:25 TV-izložba, 14:40 Slovenski utrinki, 15:05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Ogljikovi hidrati - škodljivi ali koristni? 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Šef doma: Gola torta, ki vsakič uspe, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Raj – neukročeni planet: Galapaški otoki – začarano otočje, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:20 Dediščina Evrope: Ljudstvo in njegov kralj, 1:30 Ugriznimo znanost: Ogljikovi hidrati - škodljivi ali koristni? 1:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 3:15 Napovedujemo ČETRTEK, 19.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:10 Dobro jutro, 14:10 Sveto in svet, 15:20 Na lepše, 16:15 Idealna mesta, 17:30 V petek zvečer, 19:00 V vrtincu ljubezni, 20:10 Zgodovina kavbojk, 21:00 Avtomobilnost, 21:35 Ambienti, 22:10 J. in O. Bubeniček: Doktor Živago (duet Lare in Jurija Živaga), 22:25 Slovenska jazz scena, 23:25 Videonoč POZVANJE / VABILO Ob svetovnom dnevi fčel Ob svetovnem dnevu čebel vas Zveza Slovencev na Madžarskem in Razvojna agencija Slovenska vas Zveza Slovencev na Madžarskem in Razvojna agencija Slovenska krajina zoveta na Slovensko vzorčno kmetijo na Gorenji Senik, da se krajina vabita na program z naslovom pridrüžite programi »PRIDNI KOT ČEBELE «, ki bo » FLAJSNE, KAK FČELICE «, steri bau 18. maja 2022 na Slovenski vzorčni kmetiji. 18. majuša 2022 med 9.00 in 11.00. vöro. Pridružite se nam med 9.00 in 11.00 uro. Mlajši iz dvojezični vrtcov Gorenji Senik in Sakalauvci nam nutpokaže- Malčki iz dvojezičnih vrtcev Gornji Senik in Sakalovci se bodo pred- jo, ka vse znajo o pomladi pa o fčelaj. Vküper mo posadili nauve rauže stavili s kratkim kulturnim programom. Z njihovo pomočjo bomo kauli kmetije, ka aj se fčele majo gé pasti. S pomočjo glažojnatnoga obnovili nasad sivke, ki se nahaja ob vzorčni kmetiji, porabski čebelar panja mo leko vidli, kak živejo pa kak flajsno delajo fčele. Kmetija ma pa bo s pomočjo steklenega panja predstavil življenje čebel. Ker ima že svoj čebelnjak, tak mo te den ešče med tö taučili. naša kmetija tudi lastni čebelnjak, bomo s pomočjo porabske čebelarke iztočili sveži med. Pridete, zdaj bo rejsen vse medeno! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Prisrčno vabljeni, tokrat bo res vse medeno! Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB