M. Cilenšek: Geološke razmere župnije starotrške in nje bližnje okolice. 27 Geološke razmere župnije starotrške in nje bližnje okolice. Spisal M. Cilenšek. eža in Mislinja sta vzeli v svoje krilo one odrastke drav-sko-savskega pogorja, ki so pomaknjeni najbolj na sever. Tukaj stoji tudi njih severozapadni mejnik, gora Sv. Urše, 1] ki se na našo stran polagoma znižuje v mislinjsko dolino, na koroško pa je na vso čast apnenim planinam, zakaj tukaj ti kaže zelo strme prepade in brezdna, ki pričajo, da so nanjo vplivale silovite podzemeljske moči. Ob desnem bregu Mislinje se razprostirajo zadnje panoge košatega Pohorja in obrobljajo s prejšnjim pogorjem prijazno dolinico, ki se od izliva Suhodolnice precej zožuje in na se-verozapad odpira k Dravi. Zadi, na vzhodni panogi Sv. Urše, pozdravlja te župljanska cerkev starotrška, ki je v zadnjih letih zaslula po svojem vrlem župniku daleč daleč po učenem svetu. Ondu je bilo zbirališče nadejepolnih rojakov, sem so zahajali tudi izobraženi tujci, zato se nam zdi umestno, da izpregovorimo nekoliko o kraji, kjer je deloval mož učenjak in proslavljal domovino našo, o kraji, kjer je izdihnil blago svojo dušo Davorin Trstenjak. Ozemlje sicer ni veliko, vender ni nastalo najedenkrat. Severovzhodni in severni kos sta gledala iz pramorja na jug in tjakaj pošiljala pozdrav brdu, ki je med Plešivcem in Sv. Vidom ob deželni meji ž njima naraslo zajedno. Vse to prištevamo I. dobi ali pratvorbi. Po dolgem presledku, za katerega se je sesedala na gorenjem Sta-jerskem železna ruda, na Češkem in drugje pa črni premog, in za katerega je dobilo stolno mesto naše dežele podstavo nekdanji trdnjavi, nastopila je našemu kraju nova doba. Ta dolgotrajni odmor, ki Je v geoloških knjigah resnično zabeležen z zlatimi pismenkami, ostal ni brez sledu za slovenske pokrajine. Vsaj premogova tvorba se je razvila precej dobro, toda razven tega, da nam je dala nekaj rude, gospodarila je z nami jako skopo. Vender bi brez nje pomoči Ljubljančanje ne imeli z Gradu krasnega razgleda na mogočno steno skalovitih Karavank in še divnejšega na ponosnega orjaka kranjskega, Celjanje ne na solčavske planine in na Pohorje. Ko pa je nastopila naši zemlji III. doba, vzdignilo se je dravsko savsko pogorje in s Pohorjem zajezilo morje, sezajoče iz panonske kotline do pragor. Kar se 28 M. Cilenšek: Geološke razmere župnije starotrške in nje bližnje okolice. je vzdignilo sedaj, to je po snovi in skladovitosti svoji popolnoma različno od prejšnjega. Tretjaško morje, katero je polnilo posamezne zalive v zvezi z imenovano kotlino in lizalo ter izpiralo njih obrežje, naplavilo je raznih tvarin, ki se lahko ločevajo od ostalih, zakaj že na čelu se jim pozna odnosna starost. Ko se je izlilo to morje na jugovzhod, nanosile se še predpotopne vode ob veliki cesti nekoliko po-topnin, in ob Mislinji se tla še sedaj menjavajo, zlasti za povodnij, in napravljajo raznovrstne naplavine. Samo II. doba ni zapustila tu nobenega sledu razven zilskih x) skladov ob gorenjem teku beluninem, ki leže na kristalasti progi Plešivec — Sv. Vid. To je ob kratkem zgodovinski pregled geoloških dob našega ozemlja. Ker so se razvile na tako neznatnem prostoru malone vse geološke dobe, ni čuda, da je površje prav različno. Zlasti pa lahko razločujemo z ozirom na zunanjo obliko tri oddelke, kateri takoj oznanjajo strokovnjaku, da se ž njo ujema tudi geološka podstava. Povsod po pra-gorah vidimo pohlevne, nekako zaokrožene vrhove, brez tistih strašnih strmin in prepadov, katerim se čudimo po apnenem svetu. Rastlinstvo pokriva tako površje zdržema, plačuje delavcu na primernem mestu obilo njegov trud in mu namaka časih zemljišče še preveč. Toda ker je sestavljeno od kristalastih, večinoma temnih hribin, zadržava dokaj vode, ki se počasi zliva v mrzle studence. Ne trdimo sicer, da je to jedini vzrok oni bolezni, za človeštvo toli bridki, tako zvanemu kreti-nizmu, vender bi ne ravnali prav, ako bi ne jemali v poštev vpliva geološke sestave, in to še radi tega ne, ker je omejen pristni kreti-nizem samo na pragorje. Da pa se ta pojav po krajih, ki meje z mlajšimi hribinami, ne prikazuje v vsi obilosti svoji, moramo brez dvojbe pripisovati vplivu geoloških razmer. Take odnošaje nahajamo na severnem delu našega ozemlja, kjer se razprostirajo zapadne panoge pohorske, v katerih so si izdolble Mislinja, Sečnica in Meža svoje struge do Drave. Ker pa leži ves ta kraj na skrajni meji kri-stalaste pratvorbe, opazujemo le malokje omenjeno bolezen. Pripomniti vender moramo, da niti Meža niti Mislinja ne delata meje med pragorami in skladovitimi tvorbami, temveč približno jih loči cesta, držeča iz Starega trga v Kotle. Ves drugačen je svet na zapadu, na jugu omenjene ceste. Namesto zaokroženih gričev in hribov kipe mestoma navpične stene v v sinje nebo; prepad se vrsti za prepadom, in soteske vežejo večje in manjše doline. Tako zlasti blizu gore Sv. Urše. Že iz daljine vidiš belkasto skalovje in posamezne peči, med katerimi rastlinstvo *) Žila na Koroškem, kjer je to skladovje najrazvitejše. M. Cilenšek: Geološke razmere župnije starotrške in nje bližnje okolice. 29 uspeva le oskromno. Takšen svet se more obdelovati samo po nižinah, kamor je nanosila voda raznih raztvorbin, dočim pokriva srednje obronke gozd, vrhove pa skalovje, pečevje in groblje. Ker apnenec, zlasti čisti, prepereva jako polagoma in plohe odnašajo nastalo prst, zato je takšen svet malo sposoben za kmetovanje. Najbolj pa pogrešajo po takih krajih vode, zakaj poletna padavina se krči skoraj na polovico one v pragorji. Vzrok temu pojavu je kakovost hribin, o katerih izpregovorimo na drugem mestu. Na vzhod proti Suhodolnici se ozemlje niža, napravlja nizke griče in prehaja v dolino. Tretjaška tla so večinoma podstava rodovitemu polju, katero potoki dobro napajajo. Sedaj, ko smo v velikih potezah spoznali geološke dobe in od njih zavisno zunanjo obliko, treba prve pregledati natančneje in opisati njih sestavine vsaj površno. — Od severnega pogorja po Dravi odločeno Pohorje je temelj, na katerega se naslanjajo mlajše tvorbe. Akoravno se ne da trditi, da bi bile njega hribine prvotna zemeljska skorja, ki je za dolgih vekov morda ostala neizpremenjena, to vender moremo naglašati, da starejših ne poznamo in sicer ne samo na Štajerskem, ampak sploh nikjer, kakor tudi to, da si blagovoljni čitatelj ne predstavljaj tvorb druge vrhu druge — kar je le redkokje — temveč mi sodimo po kakovosti zemeljske skorje, ki se je v raznih dobah razvijala različno. Da bi se bas ta točka ne umevala in tolmačila napačno, bodi v pojasnilo še nekaj. Opazovalec, ki je n. pr. dobro proučil zilske skiadove na Koroškem, najde jih iz lahka tudi v na Kranjskem in Štajerskem in jih spozna dobro po kakovosti sestav-ljajočih snovij, naj tudi ne ve, kaj je spodnja, kaj gorenja stena. Navadno pa so razmere jako zamotane, in tukaj treba vse opreznosti. Zlasti apnenci, ki so dostikrat prav podobni drug drugemu, človeka lahko premotijo in zavedd. Treba je vsestranskega opazovanja, so-sebno se moramo ozirati po okameninah, ki so po navadi jedino odločilne. Osrednja, precej široka pohorska os je zgrajena od drobnozr-natega gtanita, ki je nalik drugim predorinam brez vse skladovitosti. Sestavljajo ga zrna kremenova in živčeva ter luske sljudine. Nanj se naslanja rula (gnajs), po sestavnih drobcih mu popolnoma podobna, toda skladovita v vseh delih svojih. Obeh je v našem področji le malo, zlasti pa granita. Tu pa tam kipe osebij eni oddelki rulini in majhne gruče granitove iz kristalastih skriljevcev, ki prav za prav tvarjajo pragorje. Sicer je sljudovca le malo, tem razvitejši pa je pra-skriljevec, mlajša oblika njegova. On je zelenkastosiv ali temnosiv, časih 30 M. Cilenšek: Geološke razmere župnije starotrške iu nje bližnje okolice. tudi črn in le malokdaj izvrstnega, navadno nedovršeno skriljavega zloga; večkrat je nabran v gubice in na razkolnih ploskvah se blišči kakor svilenina. Njegovi nasadi se naslanjajo neposredno na rulo in granit, dočim jim je drugje sljudovec spodnja stena. Ker je granit, predirajoč iz globine, razkosal kristalasto pragorje, zato so njega plasti nagnjene proti predorini in drže na jug. Dokaj dobro se da to opazovati celo ob poti na grad1), kjer gleda izpod krednega apnenca po nekod pra-skriljevec, sicer pa le podstavo dela tretjaški tvorbi. Nad Malinom ob Mislinji so razmere podobne, a tukaj pokriva praskriljevec neposredno prod, v katerega se vtaplja na jug. Sestavine iz druge dobe tukaj niso razvite, razven že omenjenih zilskih skladov ob Beluni, na katere je postavljena gora Sv. Urše. To si moramo ogledati od juga, ako hočemo, da nam je vse jasno. Tukaj so razvite spodnje in srednje triasne 2) plasti do strmih obronkov, ki so sestavljeni od gorenje-triasnega apnenca. Ta je nekoliko rdeč-kastosiv, gost in zlasti na preperelih ploskvah poln sledov okamenin, med katerimi se najgošče opazuje Spiriferina gregaria; nje lupine navadno okremene. Tudi drugi gorenje-triasni mekužci niso ravno redki. Apnenec najvišjega vrha naše gore so prištevali razni geologi retiški3) tvorbi, poudarjajoč prereze Megalodontove. Ker pa omenjenih okamenin retiškega skladovja ni mogoče po samih prerezih do dobra prepoznati in jih ločiti od triasnih — saj se nahajajo jednaki prerezi tudi v triasnih plasteh, in vrhu tega retiške tvorbe ni opazovati drugje na slovenskem Stajerji — zato je najbolje, ako ne delamo razločka. Našo misel podpira tudi kakovost hribin, ki niso prav nič različne od spodnjih. Tu pa tam ob severovzhodnem obodu gore Sv. Urše se dobiva gorenje-triasni grintavec.4) To je posebna vrsta apnenčeva, ki se razločuje od pristnega sosebno po kemijski sestavi. Dočim je namreč apnenec zgolj ogljikokislo apno, združeni sta v grintovci dve spojini, zakaj imenovani spojini se pridružuje še ogljikokisla magnezija. Grintavčeva zemlja je izmed vseh najnerodovitejša, dasi napravljajo njega bele, bliščeče stene na človeka velikanski vtisek. Triasno skladovje gleda kakor otočje iz tretjaških5) tal in sestavlja precejšen del domačih gora. Bolj še je mogoče to reči o srednji tvorbi III. dobe. Jurski6) nasadi kažejo navadno čudno različnost v hribinah in o kameninah. Ker so zadnje večinoma prav redke in ker je zaradi razkosanosti posameznih skladov jako težko pregledati ') Nad cerkvijo. 2) Trias. s) Rhatische Formation. 4) Dolomit. fi) Staro ozna-menilo, dokler so mislili, da je razvitih samo troje tvorb. 6) Po pogorji »Jura«. M. Cilenšek : Geološke razmere župnije starotrške in nje bližnje okolice. 31 odnosno starost, ne smemo se čuditi, da se je vtihotapila marsikatera pomota glede na te plasti. Prestopivši mejo sosedne Vojvodine, razprostirajo se ob severnem vznožji Sv. Urše nekoliko na vzhod in potem na jug. Njih hribine so jako izpremembne in dokaj pisane. Največ je gostega, temnosivega ali rmenosivega apnenca, ki je tu pa tam jasnordeč. Okamenine tukaj ravno niso redke, ali težko jih je izluščiti iz kamenja, ker se večinoma razdrobe pod kladivom. Največ je lupinarjev, in ti nas najbolj poučujejo o starosti omenjenih nasadov. Najmlajša tvorba III. dobe — kredna tvorba — zapustila je tudi ob severnem robu južnih apnenih planin svoje sledove. Dobiti jih ni mnogo zdržema, in tudi sicer so jako razmetani. Precejšnja proga gorenje krede — hipuritnix) apnenec — začenja se zapadno od Starega trga onikraj Sečnice, naslanja se na severu neposredno na kristalaste skriljevce, na jugu pa dela dno tretjaški tvorbi. Osobito ob poti na grad narejajo ti apnenci gorenjo steno skriljevcem. Najnižji je tu bel-kastosiv, razpokan grintavec, nad njim pa gost, precej grmadast apnenec rmenkastosive barve. V njem se nahajajo malone povsod na preperelih ploskvah sicer majhne, toda dobro ohranjene okamenine, kakeršne so odločilne za gorenjo kredo. Ob Mislinji je nad skriljevci jednak apnenec, toda brez okamenin. Potuje nizdolu ob Suhodolnici, katera hkratu izgine v podzemeljsko strugo ter se za kake pol ure zopet prikaže, opaziš pod cerkvijo Sv. Duha veliko razliko med zapadom in vzhodom. Apnenec in grintavec z robatimi svojimi oblikami prehajata polagoma v zaokrože-nejše obronke in premineta naposled popolnoma. Nadaljujejo ju v nižjih gričih spodnje plasti mlajše tretjaške tvorbe, ki tvarjajo hriboviti šentvidski svet. Tukaj teče Ponikva, oskromna rečica, ki izgine v apnenec in se v »Hudi luknji« zopet prikaže. To ozemlje do Podgorja sestavlja jako trd sprimek (konglomerat), ki se dalje proti nižinam izpreminja v precej drobnozrnat sivkast peščenjak, v katerem se svetijo sljudine luskice. Sploh pa je barva nestanovita in zavisna od lepiva, ki veže večja in manjša zrna v celoto. Te plasti so spodnji-sockini skladovi, ki so se prav dobro razvili v tem kraji. Gorenji člen imenovanega skladovja, ki se tukaj skoraj nikjer ne kaže na površji, zložen je od raznih sesedlin, ki nam pričajo, da so nastale v mirni vodi. Največ je skriljevcev in glinovnatih laporjev temnosive, pa tudi črne barve, v katerih se svetijo drobne luskice. Med oba člena pa je priroda posadila tiste črnikaste nasade, ki se vidijo izven planin- x) Hippurites, najnavadnejša okamenina. 32 M. Cilenšek : Geološke razmere župnije starotrške in nje bližnje okolice. skega sveta v premogovi tvorbi. Seveda jih imamo v našem okraji malo, in še ti niso tako bogati, kakor n. pr. med Savo in Savinjo. Navadno je premog tukaj v ozkih žilah ali celo v posameznih gručah, katerim delajo skriljevci gorenjo steno. Tretjaška tvorba se je razvila v našem področji tudi v najmlajši obliki. Od koroške meje se vleče na jugovzhod precej široka proga, zgrajena od proda in peska; poslednji prehaja večkrat v ilovico. V teh plasteh kopljejo v nižje skladove na premog. Dostikrat ni na površji ne tega. ne onega, toda blagovoljni čitatelj se je že lahko prepričal sam, da zakrivajo raznovrstne raztvorbine, nastale po prepere-vanji, spodnje plasti in dajo črnico, v kateri kale mnogovrstne rastline. Drugih tretjaških nasadov nimamo tukaj. Nobenega sledu ni o tistih algah, ki so, živeč v tretjaškem morji, gradile litavski apnenec. IV. doba je bila mirna, in ognjeniki niso nametali trahita in ž njim pokrili starejših utvorov, kakor n. pr. v severni panogi savinjskih planin tja do Vojnika. Toda popolnoma še nismo pri kraji. Med Holmščico in pohorskim vznožjem se razprostira rodovito polje, čegar podstava so po-topnine voda, ki so nanosile s Pohorja ogromno množino njegovih tal. Tukaj se opazuje prod razne debelosti do najdrobnejšega peska. Kakeršna so bila prvotna tla, katera so razjedale vode in odnašale odkrhane kosove, prav takšna morajo biti sedaj drugotna, seveda samo z ozirom na kakovost pojedinih delov, ne pa tudi njih oblike. Odkrušeni kosovi so pač iz prva oglati in robati, toda po vodi se oglade, obrusijo ter pookroglijo ali splošče. Kar se odbrusi, nareja pesek, na primernem prostoru pa glino ali drugo raztvorbino. Jedna-kega značaja so naplavine, ki se tvarjajo ob strugah sedanjih potokov ter površje mnogokrat preobrazujejo, jemajoč tu rodovito prst, ondu pa jo pretvarjajoč v močvirje ali pustinjo. Naša domovina se ponaša zlasti na vzhodu s slatinami, katerih nekaj uporabljamo samo v ožjem krogu, nekaj jih je pa tako izvrstnih, da jih izvažamo v daljne kraje. Malone vse izvirajo iz tretjaških tal in so večinoma v neki zvezi s trahitom, ki je za te dobe dvakrat predrl starejše plasti. Seveda ne trdi nikdo, da so nastali njih izvirki v navedeni hribini ali potrebovali kakšne njene prvine, temveč to zvezo moramo umevati tako, da vrelčni tokovi zasledujejo reže in raz-pokline, nastale v vulkanski hribini in da se primešava s primernim tlakom vodi ogljikova kislina v različni, po nekod precejšnji globočini. To posnemamo že iz tega, ker najboljši studenci res privrevajo iz na-pominjanih tal. Drugi pa, katerim nedostaje take zveze, ti so tako y.: Pozimi. 33 rekoč mlačni in nimajo nobenega vpliva na širši svet. Studenca zadnje vrste nahajamo tudi na našem ozemlji, drugega blizu drugega, zapadno od Holmca, na katerem se sveti cerkvica Matere božje. Njiju voda je čista in pitna ter je za navadno rabo. Ker sta vodnjaka jako globoka, ni moči raziskovati žil, in mogoče je, da se jih meša več raznovrstnih, katere morda slabe silo jedne žile. Glede na to, kar smo povedali o drugih slatinah, v tem kraji ni pričakovati studenca posebne imenitnosti. Pozimi. j©ne"žec beli pada Na gord, polje", Pada meui žalost V prsi in sred. Rože so odevele, Ptičev spev molči, Ljubljenca že k meni Dolgo bilo ni . , . Kaj ljubezen tudi Zimski čas pozna ? Cvetje, petje, sreča Odbeži sred ? Pada vsako leto Sne"žec na polje" — Srcu pride zima, Kdaj — to se ne ve" ! JA.e meti, meti, beli sneg, Zameti d61, zameti breg. Snegu. Sinoči šel sem k ljubi v vas, Za sabo v snegu puščal gaz. Stikale bodo zdaj glave" Zenice mMde in stare: »Pod oknom gledi je gazi, Od kod, od kod ta sle"d drži?« Zatorej meti, beli sneg, Zameti stezo, dol in breg! Zoran. ¦