Železne niti 16 Alfonzov brezokec 283 Alfonzov brezokec – endemit Škofjeloškega hribovja (Anophtalmus alphonsi Mueller, 1915) Bojan Kofler Okolica Škofje Loke je že poldrugo stoletje kla- sično nahajališče slepe endemične podzemeljske favne hroščev. Tod so raziskovali številni tuji in do- mači raziskovalci. Od slednjih je treba omeniti zlasti Močulskega, Gspana, Hafnerja, Pretnerja, Broderja in Drovenika. Raziskave so bile omejene zgolj na bližnjo okolico Škofje Loke. Ostali predeli Škofjelo- škega hribovja so bili do mojih raziskav v začetku osemdesetih let preteklega stoletja neraziskani. Naj- prej sem raziskoval v klasičnih nahajališčih alfon- zovega brezokca, kasneje pa tudi v še neraziskanih jamah, breznih in opuščenih rudarskih rovih. Kot prvi sem našel to vrsto v Breznu na Malem Lubniku, v Mavžarjevi jami malo pod vrhom Lubnika, v jami Flančenk (Matjaževa jama) pri vasi Pevno, v Jami na Kamnitniku, v opuščenih rudnikih na Špiku (Rac- manski Kovaški vrh) in v Vancovcu pri Železnikih ter v Breznu v Jelenjah na Blegošu. Primerki iz Rud- nika pri Graparju, Rudnika nad Smolevo, Rudnika Bela njiva,Rudnika na Vancovcu in Brezna v Jelen- jah so pripadali novi podvrsti. Anophthalmus alphonsi (slika 1) je plenilska, slepa vrsta hroščev iz družine krešičev (Carabi- dae). Je endemit Škofjeloškega hribovja. Torej je naša posebnost ter živi samo tu in nikjer drugje. Daffner v svoji ‚'reviziji brezokcev (anoftalmov), ki imajo zgornjo stran telesa poraslo z gostimi in dolgi- mi dlakami", iz leta 1996 loči pet skupin. Alfonzove- ga slepega brezokca je skupaj z vrstama Anophthal- mus micklitzi (endemit Jelovice) in Anophthalmus fallaciosus (endemit okolice Ljubljane) uvrstil v skupino Anophthalmus micklitzi. Anophthalmus Železne niti 16 Alfonzov brezokec 284 alphonsi je tipična vrsta globokih špranj in razpok, od koder prihaja v jame, brezna in umetne rove. Ni- koli ga ne najdemo na površju, pa tudi ne v vhodnih delih jamskih objektov, pač pa globoko v mokrih tleh, kjer so ustrezne mikroklimatske razmere, torej večna tema, visoka relativna vlažnost zraka in vse leto stalna temperatura med 8 in 12 stopinjami. Ta srednje velika (5–7 milimetrov) in popolnoma sle- pa vrsta je odlično prilagojena življenju v razpokah. Ima razpotegnjeno telo, dolge noge in dolge tipalke. Telo je transparentno rumenorjave barve in gosto poraslo z dolgimi, tankimi dlakami. Danes so znane in opisane tri podvrste (slika 2): 1) Anophthalmus alphonsi alphonsi: Tipična obli- ka, ki jo najdemo v konglomeratnih jamah v okolici Škofje Loke. Prve primerke je leta 1911 našel Alfonz Gspan v Migutovem breznu nad vasjo Vincarje. Nova vrsta je bila poimenovana po njenem najditelju. Do sedaj znana nahajališča so: Marijino brezno, Migu- tovo brezno, Gipsova jama, Jama na Kamnitniku, Flančenk (Matjažova jama) in Štinetova jama. Vrsta Slika 1: Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis (Daffner, 1996). Naravna velikost: 6,0 milimetrov. Foto: Miroslava Kofler Slika 2: Primerjalna tabela podvrst Anophthalmus alphonsi (Daffner 1996). Železne niti 16 Alfonzov brezokec 285 je pogosta v jamah v okolici vasi Vincarje, redka pa v okolici vasi Pevno, Papirnica in na Kamnitniku. 2) Anophthalmus alphonsi ljubnicensis: Podvrsta iz apneniških jam in brezen Lubnika, ki so se izob- likovali v skladih triasnega apnenca. Podvrsto je leta 1912 prvi našel Alfonz Gspan, leta 1915 pa jo je opisal Müller. Najdena je bila v Kevdercu, Lubniški jami, Mavžarjevi jami in v Breznu na Malem Lubni- ku ter je povsod pogosta. 3) Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis: Po- seljuje stare, opuščene rudarske rove v bližini Že- leznikov in edino znano brezno na Blegošu. Prve primerke sem našel leta 1983. Podvrsto sem našel v Rudniku pri Graparju, Rudniku nad Smolevo, Rud- niku Bela njiva, Rudniku na Vancovcu in Breznu v Jelenjah. Pogosta je v jamah v okolici Smoleve, red- ka pa na Vancovcu in Blegošu. Po mojih primerkih iz Rudnika pri Graparju je svetovno znani specialist za to skupino hroščev, gospod Hermann Daffner iz nemškega Echinga, leta 1996 novo podvrsto opisal kot Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis. Ni je poimenoval po Škofji Loki, kot bi lahko zmotno sklepali po imenu, pač pa po njenem domovanju – Slika 3: Razširjenost alfonzovega brezokca. a: Anophthalmus alphonsi alphonsi, b: Anophthalmus alphonsi ljubnicensis, c: Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis. Risal Bojan Kofler. Škofjeloškem hribovju. Omeniti je treba tudi, da pri- merke alfonzovega brezokca iz Brezna v Jelenjah na Blegošu sicer pripisujemo podvrsti Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis, vendar njihov status še ni popolnoma jasen. So vsekakor v ozkem sorodstvu s primerki iz okolice Smoleve in Vancovca, vendar so na pogled robustnejši. Za zdaj je na voljo premalo primerkov za statistično analizo, ki bi pokazala, ali ne gre morda za novo podvrsto. Moje dolgoletne biospeleološke raziskave (od leta 1983 do danes), ki sem jih opravil v številnih jamah, breznih in rudnikih v okolici Škofje Loke, Škofjeloškem hribovju in Križni gori, so prinesle nova spoznanja o razširjenosti in pogostosti ende- mičnega alfonzovega brezokca. Presenetljiva je bila zlasti najdba nove podvrste Anophthalus alphonsi skofjeloscensis v okolici Železnikov. V 9 kilometrov širokem pasu med Železniki in Lubnikom nisem us- pel uloviti nobenega anophthalma, isto velja tudi za Križno goro. Tako danes življenjsko področje vrste, ki je zastopana s tremi podvrstami, predstavljajo trije ostro ločeni, po površini skromni areali, ki jih naseljuje po ena izmed podvrst (slika 3). Železne niti 16 Alfonzov brezokec 286 Literatura: Daffner, Hermann: Revision der Anophthalmus-Arten und Rassen mit lang und dicht behaarter Körperoberseite. V: Mit- teilungen der Münchner Entomologischen Gesellschaft 98, München, 1996, str. 33–78. Kofler, Bojan: Raziskave podzemeljske favne hroščev v Štinetovi jami. V: Acta entomologica slovenica 4/1, Ljubljana: Priro- doslovni muzej Slovenije in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, 1996, str. 23–29. Kofler, Bojan: Brezno na Malem Lubniku. V: Loški razgledi 44, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1997, str. 31–33. Kofler, Bojan: O odkritju nove podvrste alfonzovega slepega krešiča. V: Loški razgledi 45, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1999, str. 33–38. Kofler, Bojan: Podzemeljska favna hroščev v opuščenih rudarskih rovih v bližnji okolici Železnikov. V: Acta entomologi- ca slovenica 7/2, Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, 1999, str. 129–136. Kofler, Bojan: Novoodkrite vrste in podvrste hroščev iz okolice Žirov in Železnikov. V: Loški razgledi 46, Škofja Loka: Muzej- sko društvo v Škofji Loki, 1999, str. 281–284. Kofler, Bojan: Prispevek k poznavanju razširjenosti in pogostosti alfonzovega slepega brzca (Anophthalmus alphonsi) (Co- leoptera: Carabidae: Trechinae). V: Acta entomologica slovenica 10/1, Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, 2002, str. 35–41. Kofler, Bojan: Podzemeljska favna hroščev v jami Brezen v Jelenjah. V: Loški razgledi 60, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 2013, str. 231–236. Kofler, Bojan: Favna hroščev v opuščenem rudniku mangana na Vancovcu. V: Zbornik Selške doline Železne niti 12, Želez- niki: Muzejsko društvo Železniki, 2015, str. 301–308. Kofler, Bojan: Marijino brezno in njegova podzemeljska favna hroščev. V: Loški razgledi 62, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 2015, str. 227–238. Kofler, Bojan: Podzemeljska favna hroščev v Kevdercu in Lubniški jami. V: Loški razgledi 64, Škofja Loka: Muzejsko društvo v Škofji Loki, 2017, str. 213–224.