6. štev. Novo mesto, 23. «lurca 1912. Letnik XXVIll. DOLENJSP NOVIC E Izbajajo 10. in 25, vaacega meseca. Cena jim je b poštnino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NarO(;nina za Ncmùijo, Bosno in droge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik. iiarO(;nino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Začetek gradnje belokranjske železnice. in nam Ako se ozrenao na prometni zenaljevid našega cesarstva^ takoj opazimo, da je na severu v osredjii preprežen z gostim železničním omrežjem. Cem bolj proti jugu, tem večje praznote se kažejo. To bo pa dežele, koder bivamo Slovenci in naši sosedje Hrvati, Že po tej zunanji obliki lahko sklepamo, kje so deiežni novodobnega napredka, kje pa so stanovaloi zaostali in zapuščeni. Krivda navadno njili ne zadene. Moderna tehnika je v zadnji dobi tako napredovala, da premaga vse ovire, ki zadržujejo gradnjo železnic, guré in vodé se moraju pokoriti Človeškemu umu, ki skozi nje aH nad njimi potegne smele proge. V zadnjih letih smo občudovali pri tursko-bohinjski železnici, kako se v kratkem času premagajo največji terenski zadržki. Koliko desetletij smo Dolenjci zastonj vzdihovali, ker smo bili ločeni od druzega sveta; celó s svojim glavnim mestom, belo Ljubljano, bili smo zvezam le mestoma z vratolomno državno cesto. Prizadevanje naših najboljših mož, na čelu jim je stal tedanji državni in deželni poslanec Fran Suklje, je po par desetletjili rodilo toli zaželjeno dolenjsko železnico. Govoril je deželni zbor Kranjski, govoril državni zbor — železnica je bila zasigurana. Hilo je 29. septembra 1892 — kakor čitamo v našem listu d, 1. okt. 1892 — da seje vršila jednaka slavnost v uasem mestu, kakor se slavi uprav danes. Vse prebivalstvo je veselo hitelo proti mestu, kjer se razprostira sedanji novomeški kolodvor. Na ozalisanem prostoru se je vršil blagoslov namenjene dolenjske proge in se je zasadila prva lopota. V vznesenem govoru je pojasnil poslanec Šuklje pomen tistega dneva. Omenjal je, da nobena pokrajina, ki je ločena od svetovnega prometa, ne more prav uspevati, ako ne vstopi v krogotok svetovnega življenja, bila bi zbubljena, uničena. Dokaz nam je uprav Dolenjska, kjer je zaostajalo poljedelstvo, trgovina, obrt; nehale so se iste tovarne, ki smo jih že imeli (n. pr. Dvor, Gradac). Ni čuda, da se je presvitii c-esar sam zanimal za dolenjsko železnico ter pospešil njeno zgradbo. — In čez dve leti je meseca majuika 1894 prisopihal Iilapon na novomeški kolodvor, pripeljavši seboj merodajne činitelje in dostojanstvenike. A lokalne železnice se ne dosezajo tistega namena, ki jih stavi vanje novodobni živahni promet. Vsi rodoljubi so se ozirali proti Gorjancem, ki zakrivajo pogled v lepo deželico — Helo-krajino, ki je bila doslej ločena od druzega sveta in dokaj zanemarjena, Njili teženje je slo za tem, da se proga podaljša do deželne meje in čem prej mogoče dalje proti Dalmaciji, Poslanec Šuklje je z železno vstrajnostjo vzel v roke to prepotrebno akcijo, vsa. slovenska in hrvatska delegacija v državnem zboru na Dunaju mu je bila zaslomba. Le ugodnega trenutka počakati — prišel je, ko se je sklepala 1. 1907 nagodba z Ogrsko. Ogri so marsikaj dobiH — a morali tudi naši polovici privoliti. Ministerski predsednik Kiirbcr jc privzel v pogodbo tudi belokranjsko železnico ter njeno podaljšanje Čez lirvatsko ozemlje v krano Dalmacijo. Tj, 1908 je prišla priklopitev ilerceg-liosne k naši monarhiji. Kmalo bi se bila izcimila vojska s Srbijo — a ostalo je le pri mobilizaciji nase delne armade, kar je požrlo mnogo milijonov, kateri ao bili namenjeni tudi belokranjski železnici. Proga, ki bi morala biti letos vsa gotova, se pa še le začenja graditi. Slovenska delegacija na Dunaju ni mirovala ter je ob vsaki priložnosti urgirala pri ministerstvu, naj se čem prej delo prične. — Dasi je bival v našem mestu trasijski oddelek že okrog pet let, vendar so neverni TomaŽi zmajevali z glavami šepetajoč si, saj železnice ne bo. Ljudje že svojim izvoljenim poslancem niso hoteli verjeti, da se bo res gradila. A energični načelnik S. L, S. in na Dunaja predsednik hrvatako-ulovenskega kluba, sedanji deželni glavar dr. Susteršič je ubral prave strune, da so merodajni činitelji vatregli vroči želji spodnje Dolenjske, Danes stojimo pri začetku gradnje belokranjske železnice, Naši upi se udejstvnjejo . . . Hvaležno se spominjamo vseh onib faktorjev, ki so pospesili ta zgodovinsko važni dau za nase ozemlje. Čast in hvala gre cesarski vladi, ki je uvidela važnost oaaih južnih deželá, katere bi rade tekmovale v napredku z drugini kroaoviaami, naj jim zana]orej nudi gmotnih sredstev, katerih so pogrešali doslej. Caet in hvala očetu dolenjskili prog Franu pl. Suklje-tu, kateremu so bile uprav življeoska zadaća njegovega blagonosnega javnega delovanja. Čast in hvala poslancem tega ozemlja prof. Jarcu, Matja^iču, Dularju, ki so v zbornicah porabili vsako priložnost in povzdignili svoj glas v prilog uove proge. Čast in hvala vsem jugoslovanskim poslancem, ki so sledili našemu vodji dr. Susteršiču, da se prične ožji stik med ljubimi brati. Pozdravljeni vsi dostojanstveaiki, ki ste prihiteli vzbujat nove nade našemu marljivemu, a dozdaj bolj zapuščenemu ljudstvu. Vaša navzočnost nam je porok boljše bodočnosti- Pozdravljamo tebe, Bela Krajina, želeč, da se v par letih čez predor srečno pripeljemo v tvojo sredo. Pozdravljamo vse, kateri ljubite in se trudite za naše ozemlje. V tem slovesnem trenutku se živo zavedamo psal-mistovih besed: „Ako gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo graditelji . ^[ili Bjg naj varuje vse poslance, da se proga brez nesreč izvrši. In po tej progi pohitimo proti jugu, da se ogrejemo pri svojih bratih Hrvatih za jugoslovanske ideale pod okriljem mogočnega orla avstrijskega. Gospodarstvo. Pri licenciranju je treba prizanesljivosti. Znkou za povzdigo reje goveje živine imamo sedaj že celih '21 let. Ta zakon je prav dober ia človek bi sodil, da je prinesel naši živinoreji že mnogo/in dobrega sadu. Toda če pogledamo danes po 21 letih, kako je z rejo plemeujakov, ki je bistvena in glavna zahteva tega zakona, pa vidimo, da smo na slabšem kakor smo bili prej. Krive ao temu današnje razmere, zlasti pomanjkanje poslov, krivje pa temu tudi zakon sam, ker se izvaja samo glede licenciranja bikov kakor da bi bilo licenciranje glavna in edina naloga tega zakona. To pa ni res ! Glavna zahteva zakona je, da skrbe občine za zadostno rejo dobrih plemenjakov, če jih primanjkuje v dotični občini. Se le v drugi vrsti pride zahteva po licenciranju. Pri nas se pa zakon ravno narobe izvaja, kajti izvaja se le glede liceaciranja bikov, dočim je vse drugo samo na papirju. Pri nas se zakon tako izvaja, kakor da bi bilo povsod dosti plemenjakov, tako da jih je treba le Še strogo izbirati ! To pa ni res ! Pri nas bikov povsod primanjkuje, po nekod tako, da je strah Pri zadnjem občnem zboru kmetijske podružnice novomeške je t^žil mirnopeški župan, da imajo v občini čez tisoč krav, pa samo tri bike, Ia blizo tako izgleda reja tudi po drugiii krajih. V takih razmerah je treba pač silne prizanesljivosti, če se ima zakon izvajati samo glede licenciranja, kakor se to sedaj godi. Drugače bo sla naša reja rakovo pot! V takih razmerah ne snaemo na to gledati, ali je bik ene barve ali je pa lisast! Dokler nimamo zadosti plemenjakov, se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo sploh dobrega! Ne pomaga nič! Vsako strožje nastopanje licencijske komisije bi bilo v takih odnošajih na kvar domači živinoreji! Pomisliti moramo, da so razmere po naprednih živinorejskih deželah in pri nas čisto različne in da je delo licen-cijake komisije tam in pri nas vse drugačno. Tam se lahko izbira in zametuje bike tudi po barvi, pri nas pa ne, in sicer toliko časa ne, dokler se reja bikov ne popolni in dokler se zakon glede reje potrebnih plemenjakov ne izvaja tako kakor je predpisano. Zato pa opozarjamo naše komisije na to in jim polagamo na srca, da se ozirajo v polni meri na razmere nase živinoreje, kadar licencirajo plemenjake. —r— Kako povzdignemo pridelek pese? Pesa daje prav dobro krmo prašičem in molzni govedi, zato zasluži, dajo pridelujemo povsod po naših krajih in da skušamo njene pridelke povsod povzdigniti. Pesa se pri nas po malem prideluje. Vzrok tiči pač v tem, ker imamo kot mali pjseatniki premalo zemlje za razširjenje tega pridelka, pa tudi v tem, ker nam manjka gnoja in ker dobimo pri pesi v tistem letu samo po en pridelek z njive. Pri nas cenimo korenje in rept», ki se spravljata kot drugi letni pridelek z njive. Pri pesi pa tega ni mogoče. Vzlic temu je pa pesa važna, ker nam daje dosti bogatejše pridelke kakor korenje in tudi dosti bolj varne kakor repa. Ti pridelki bi se dali pa še povzdigniti, ako bi se poprijeli takega pridelovanja kakor ga nahajamo po drugih deželah. Pri pesi je glavna atvar seveda dobro gnojenje in prava sorta. Vendar je tudi veliko na tem, kako ae pesa sicer prideluje in v tem pogledu se ne moremo strinjati s pridelovanjem kakor ga vidimo po naših krajih. Ako hočemo pridelek pese povzdigniti, je treba, da popolnimo dosedanje pridelovanje v treh ozirih. Prvič je treba, da s peso kolo bari mo. Pri nas imamo zeljnike in „peanike", kjer peso leto za letom se-jemo oziroma sadimo. To pa ne velja ! Naj so ti prostori se tako gnojni, nam pesa ne more dobro obroditi, ker je pesa sama seboj nestrpljiva, V tem pogledu je med zeljem in peso velik razloček. Z» peso se mora prostor menjavati ! Drugič je treba, da peso s e j e m o, ker nam aejana pesa bolj raate in bolj obrodi kakor presajena. Tako učé izkušnje. Sejana pesa ima pa tudi to dobro stran, da nam daje pri zredčevanju, ki se po potrebi in dalje časa izvršuje, vse polno dobre klaje za prašiče, tako da ae s tem prav dobro poplačajo večji stroški za seme. Tretjič je treba, da se pesa seje v vrste in da so te vrste po poldrug čevelj narazen. Na ta aaČin je vse obdelovanje, vse zredčevanje in okopovanje pese veliko vspeâneje in ceneje, pesa sama se pa v vrstah veliko bolje in enakomerneje debeli. Ako bomo peso vrh tega dobro gnojili, potem lahko pričakujemo najbogatejših pridelkov, kajti zemlja in podnebje sta za peso po naših krajih prav ugodna. —r— Občni zbor novomeške kmetijske podružnice. Letošnji občni zbor novomeške kmetijske podružnice, ki se je vršil v pondeljek dne 4, marca t. 1. v društvenih prostorih (v gostilni g. I. Jakie-ta), je bil prav dobro obiskan ; udeležilo se ga je nad 60 članov. Najprvo vse navzoče presrčuo pozdravi g. načelnik, V. liohrman ter poda poročilo o društvenem delovanju v preteceoem letu 1911. Iz njega povzamemo, da se je ištevilo članov v tem letu povzdignilo od 202 na 253 ; podružnični odbor je bil sestavljen iz sledečih udov, in sicer: iz mil. prosta dr, S. Elberta, ravnatelja V. Robrmana, župnika 1. Porenta, vinarskega nadzornika B. Skalicky-ja, strok, učitelja R. íídolska, pis. adjunkta A. Lapajneta, veleposestnika U. Smola ter posestnikov I. Jakseta iz Novega mesta in L Medveda iz Krke. Odbor je imel med letom 5 odborovih sej, v katerih so se reševale društvene zadeve. Društveno delovanje je obsegalo pospeševanje sledečih kmetijskih panog: 1.) Obdelovanje trtniee: V trtnici se je pridelalo 83.700 ključev in 7500^bilf. Pocepilo se je 35.350 ključev, za-bilfalo 47,500. Članom se je oddalo 1400 bilf in prodalo 300 bilf. 2) Pospeševanje vinarstva: Modre galice se je prodalo 200 met. centov in gumijevih vezij za 533 kron. 3.) Obdelovanje drevesnic: V društveni drevesnici se je pridelalo 1387 sadnih dreves; od teh se je oddalo brezplačno članom 720 jablan in prodalo 575 jablan. 4.) Pospeševanje travnistva in poljedelstva; Nakupilo se je 154.400 kg umetnih gnojil (15 vagonov), ki so se članom oddala po lastni ceni. Pospeševanje živinoreje in mlekarstva: Odborovi udje so sodelovali pri premovanju telet in poskusilo se je pridobiti pašnik na Gorjancih za rejo mlade živine. Za to vsestransko vspešno delovanje se je izrekla g. načelniku zahvala občnega zbora. Iz blagajniškega poročila povzamemo, da je imela kmetijska podružnica v pretečenem letu dohodkov 31.001 K 13 h, stroškov pa 28.449 K 50 h, tedaj prebitka 2551 K 63 h. Vse denarno premoženje je znašalo 5327 K 73 li. lilagajnisko poročilo ae je vzelo odobrujč na znanje in se je blagajniku dal absolutorij. Za druzega revizorja računov se je izvolil g, inž, Alb. Vedernjak. Za tem so sledili razni predlogi za bodoči občni zbor glavne družbe. Omenjamo predloge, da bi se pri licenci-ranju bikov na Dolenjskem postopalo od začetka prizanesljivo ter da bi se licencijskim komisijam pritegnila tudi dva svetovalca iz vsake občine. Nadalje, da bi se revidiral vinarski zakon za Kranjsko z dne 11. sept. 1860. 1. in prilagodil sedanjim razmeram zlasti glede čiščenja grmovja in gozdov v bližini vinogradov. Slednjič, da bi smeli poljski čuvaji, kadar so v službi, nositi tudi puško. V smislu novo sprejetih društvenih pravil so se potem soglasno volili zaupniki novomeške kmetijske podružnice. Izvoljeni so bili za Novomcsto : I. Kosak in Fr. Kastelic iz liršljina. Za Šmihel : J. Zurc iz Kandije in A. Avsec iz Gotnevasi. Za StopiČe: J. lîrulec iz Dol. Težkevode in J- Možć iz Stopič h, št. 3. Za Podgrad : gg. župnik J. Češenj in J, Kulovic. Za Vavtovas : deželni poslanec J. Dilar in J. Kulovic izVavtevasi. Za Št. Peter : F.Iiojanec in 13ecele. ^a Mirnopeč: župnik J. Zoré in župan Vr. Špendal, Za Belocerkev : Fr. Majzelj in Flor. Zorko iz Družinskevasi. I^a Prečno: J. Ilakoše in J. Vintar. Za Orehovico: Jernej Turk in J. Potočar. Za Brusnice: župnik Nemanič in J. Medle, Za Sotesko: župnik Vole in Ant. Kline iz Gornjega-polja, in za Toplice se pripusti odboru. Slednjič je sledilo predavanje o zatiranju rjavega hrošča, ker je letos pri nas hroščevo leto. L- Kupujte velikonočne razglednice v korist „Slovenski Straži". Na i)od|iit4uni]i obriuskih (Mlboruikuv objavljamo Rlřdeťe pismo brez vnaccgii koineiilara: Velečaatiti gogpod Anton Žlogar> odgovorni «retlnik ,,Dol. novic" v N o v e If) mestu Glede na članek: „1'ocl svoboiinini solnccm" z dne 25, fe-brnarja 1912, št. 4 pozivaino podpisani mestni odborniki slavno uredništvo, da le-to očitanja, tikajořa se mestne uprave in mestnega gospodarstva, osobito pa očitanje, da bi si bil novi žnpan izbral v odbor same kimavcc, v prihodnji Številki (6.) „Uol, novic" prekliče, če ne, .so bodo podpisani pridružili kazenskemu postopanju, ki se vrši že na ovadbo gosp. župana K. Rosmanna proti Vam in neznanemu piscu. Zadostuje, ako pristavi slavno uredništvo temu liopisu, ki je ponutisniti na prvi strani št, 6. ,,Dolenjskih novic", sledeče: Glede na ta dopis obžaljujo uredništvo „Dol. novic", da je izreklo v zgoraj navedenem članku po krivici navedene obdolžitve proti inestniin odbornikom. Novo mesto dne 20. marca 3912. Dr, Schegula in, p, Vladimir Vojska m. p. Mramor m. [». D. .Stefanović m. p. Jos, Mogolič iun. m. p. R. Twrdy ui. p. Skalo m, p. Franc Kastelic m, p. Ivan Koklič nj, p. Dr, Šerko m, p, Ivan Ferlič m, p. Trgovina in obrt. Previsoki železniční tarifi za otrobi in druga krmila. Otrobi so v zadi^ih letih v ceni silno poskočili. 1'rcj jih je biio dobiti po 12 K 100 kg in ceneje, danes pa stanejo na debelo po 16 K in več, tako da jih skoraj ni kupovati. Pa še pri tej visoki ceni jih zmanjkuje, tako da jih časih sploh ni dobiti. Ravno tako se pa dražijo tudi druga močna krmila. Vsako leto so skoraj za 1 K dražja pri 100 kg. Vzrok tej draginji so mej drugim previsoki žeJeznični tarifi. Resnica je, da se naši otrobi izvažajo ven na NcmSko, ker je tamkaj voznina za polovico manjša kakor pri nas po avstrijskih železnicah. Kaka razliku je med tarifi za otrobi pri nas in na Nemškem, kažejo sledeče številke, Za 200 kilometrov vožnje po železnici — in take daljave pridejo pri tem blagu v poštev — stane vozcina od 100 kg otrobov 1 K 22 h, na Nemškem pa samo 66 h in v tem razmerju so nastavijoni vsi tarifi, naj bo vožnja krajša ali pa dapa. Sedaj imamo z ozironi na lansko pomanjkanje krme res da za polovico znižane tarife, ampak ti znižani tarid so nič ne jio-znajo, ker pridejo le prekupcem na dobro. Zaradi teh znižanih tarifov jilačujemo alej ko (»roj po 16K za 100 kg otrobov! Ti znižani (?) tarifi imajo trajati pa tudi samo do konca marca. Če hočemo pri nas kaj dobrega doseči s pokladanjem močnih krmil in živinorejo izboljšati, potem je treba, da se sedanji tarifi sploh znižajo na tisto stopnjo kakor na Nemškem. Tudi pri turšici so železniční tarifi dosti previsoki, namreč skoraj za polovico višji kakor na Nemškem, tako da se danes taka krmila lažje izvažajo ven na Nemško, ker je tam prcvožnja dosti ceneja kakor je pri nas v domači državi. Cene dci.elnini pridelkom, V zadnjem času je poskočila cena ječmenu, pa ne samo pivovarskému ampak tudi jcčmcnn, ki ga kupujemo za kruto, Pivovnrnarji imajo ugoden položaj s svojim pivom, no tako živinorejci, ki morajo ječmen za klajo prašičem drago kupovati. Ječmen za krmo stane v Ljubtjani 18 K, na Dunaju 19 K 56 h. Cena turšice je letos tudi izredno visoka. Na Dunaju je poskočila od 18 K 80 h na 20 K. Tudi ccua ovsa je visoka, pri nas 2i) K, na Dunaju 21 K 80 h. Ovsu kaže pomagati pri nas z umetnimi gnojili, da bo bolje obrodil, Trašičja kH|ičiJa postaja posebno za mlada praaeta živahna in dobra. Cena ae je zopet nekoliko dvignila. Smo pač tik spomadi, ko se začno povsod zelena klaja nabirati. Pitani prašiči se ])ro-dajajo po 1 K 12 do 1 K 14 h za 1 kg živo teže, pa tudi dražje. Pitani prašiči so močno pojirodani. Z ozirom ua lansko pomanjkanj o krme je reja in kupčija s pitani m i prašiči menda sploh pri kraju. Častiti belokranjski volilci Slov. Ljud. Stranke I v četrtek, dne 14. t. m,, ste dali celi deželi sijajen zgled straakarske zavedoosti in discipline. Z VÍ90 liesnostjo se je vrg^la propala liberalna stranka na Belo Krajino, hoteča si jo osvojiti za vsako ceno ia z vsemi sredstvi. Odbili ste, vrli belokranjski somišljeniki, ta naskok še z večjo večino ne^o pred štirimi leti — kjjnb temu, da je strankino vodstvo stavilo na Vašo strankarsko zavednost in disciplino to pot še večje zahteve nego pred štirimi leti. Breziz^ledni naval Sudskih sovražnikov se je zdrobil ob Vaši moški odločnosti in zreli sodbi. S ponosom gleda na Vas vesoljna Slovenija, združena v ta-born Vseslovenske Ljudske Stranke. Osramočen in pobit pa je sovražnik, ki je širokoustno ozna-njeval naprej svojo „zmago"'. Čast in hvala Vam, vrli belokraigski somišljoniki I Z Bogom za ljudstvo! — V Ljub^ani, dne 16. marca 1912. Za zvršilni odbor S. L. S.: Dr, Ivan Žusteršič, načelnik stranke. „Pokošeno je!" V št. (J3. „Slovenskega Naroda" novomeâki dopisnik v Članku „Si tacuisscs" najprvo temeljito dokaže, da nisem doktor tiiozofijo. G, dopisnik, nnjte se iio podpisati, da bom vedel, kje je Vaš seuiinar za modroslovjc; se precej vpišem kot redni slii-satey, in naučili me bodete iz belega delati črno (seve ne klerikalcev), kiikor znate Vi. Dopisnik po „Narodovem" popirjn, „prisega in stavi, kár kdo hoče", da imajo člani marijanske kongregacijo nalog paziti na Življenje nečlanov in celo na — profesorje, „kaj in kako učijo" in celo na njih „nerodnosti". Ampak, kako bodo gg. profesorji dopisniku kaj hvaleiini, da jih tako „nerodno" SČiti? Pa povejmo čisto po domaČe: G-, dopisnik, to kar piSete Vi, je Čisto prostask in ni/koten poizkus »čuvati profesorje proti Marijini družbi, Capito? Dijaki torej po Vaše denuncirajo profesorje pri P. Pavlu, on pa menda spiše „plavo polo" in pošlje „nerodnega" profesorja v pokoj. Res, tega Človeka seje bati! V isti sapi ga devijete v nič in slikate kot strašilo. Toda ne, on je v „najožji stiki" s katehetom! Tu tiči zajec! Lc pomirite se! Po mesece dni je minulo, da se uisva niti srečala, in Če se vidiva, govoriva o pametnejših stvareh, kakor so pa Vaše „nerodnosti" profesorjev, njih predmeti in način učenja. In čc iii tudi katerikrat o tem govorila, hi hib to pač nič v primeri z Vašim neosnovanim in podlim sumničenjem o P. Pavlu, dijakih in meni. Dopisnik trdi, da 30 kongreganisti moje „oči in uŽesa". Imam torej nad dvesto oči in ušes, vendar, kolikor je meni znano, vrnil jih bom liogu na sodnji dan čisto nerabljene. Dopisniku ])a javno obljubim toliko cekinov, kolikor je črk v njegovem častitem imenu, ki naj mi ga blagohotno prijavi, ako mi imenuje tiste člane Mar, družbe, ki hodijo k meni „detitineirat" profesorje, in seveda tndi to dokaže. Jaz bi jih namreč tudi rad poznal in sem pripravljen za to kaj Žrtvovati. V eni stvari me je pa spravil „Narodov" dopisnik v silno zadrego. Pravi namreč; „Povejte nam koliko je dijakov nema-rinarjev, ki dobivajo hrano v dijaâki kuhinji. Le povejte, toda enkrat po pravici. Po tem merilu in po tej protekciji bomo merili protekcijo marinarjev v šoli. Toda, tega vi ne boste povedali, ali vsaj ne brez rezervacije." — Na častno besedo izjavim, tla na v])rašiuije o številu kongregauistov v dijaški kuhinji nisem vedel niti približnjega odgovora, ker se pri vsprejemu nisem nikdar na to oziral, ampak na njih potrebnost in vrednost v šoli. Urnih kraČ sem jo zato pobral k P. Pavlu, da mi pomore iz zadrege, ker ugoditi sem hotel čisto „po pravici" „Narodovemu" radovednežu. Mislil sem si, da bodo. skoro gotovo vsi kongrcganisti, ker stvar tako vznemirja člankarja v „Narodu", a na svojo žalost sem našel samo 32 kongreganistov, ki so ob enem tudi v dijaški kuhinji, kaj čem, čc dragih ne veseli! In protekcija! P, Pavel ml jc dal na razpolago imenik kongreganistov, in šel sem Štet najboljši red „prav dobro" iz verouka za celo gimnazijo, ima pa ta red 34 dijakov kongreganistov in 28 nekongrcganistov. Painetnemn zadostuje! Mojc načelo je bilo in bo: dyak naj bo član Mar. družhe v želji izpopolniti svoj značaj, ne pa s praznim upom uživati zato kake privilegije. Čc pa kdo vstopi s tako nespametno željo, se sam kmalu prepriča, da ga je varala, iit odleti, S tem pa tudi odpade potreba odgovarjati na umazano snmničcnje, da kongreganisti zato bolje izdelujejo, ker „speclajo". Prepričan sem, da ima vsak Član Mar, družbe toliko ponosa, da bi v zobe pljnnil „Narodovemu" člankarjn, če bi vedel, kaj mn podtika. In če bi bilo tudi res, da „speclajo", kako pa naj radi tega bolje izdelujejo? Alije P.Pavel profesor? Ali morda pišem jaz vse rede in ne samo enega? Ali je ves prol. zbor za kongregacijo ali ne. Ce je ves zlior zanjo, potem pa nadpolovična večina nekongrcganistov, kojih mnogo je prav dohr(» izdelalo, jasno dokazuje, da se dijakom vkljuh temu, da. niso kongreganisti, glede klasifikacije ni ničesar bati, da o protekciji ne more biti niti govora. Če pa ni ves prof. zbor za kongregacijo, potem more dijak še manj npati na protekcijo. Kako je pa v resnici, „Narodov" člankar vsak dobro vé. Sploh si pa s svojo umazano lažjo o „špeclanju le v sili pomaga, ker sem mu 8 številkami dokiizal, da Je zlohna laž, da so v kongregaciji sami duševni reveži. Vsekako pa je silno sumljiv ta strah pred „špec-lanjem", G. dopisnik, kaj pa če bi se morala Vaša trditev o „špecIanjn" poslati na Vašo adreso? Pravilo Mar. družbe, da naj kongreganist vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, imenuje novomeški pedagog v „Narodu" pesek v oči, mrtvo črko, ki za „otroka" nima pomena, in meni, da je ta določba, „če se ne motim, tudi v disciplinarnem redu". Nič se ne motite, go.sp. dopisnik, ampak to eclo dobro veste, in ne bodite tako nerodni! Stvar je pa tale: Ker je črka mrtva, kjerkoli je, ji Je treba vdihniti duhu in življenja, na kar so prišli „dobri poznavalci otroške duše" že mnogo, mnogo stoletij preje, kot je začel genijalni novomeški pedagog študirati to duš«. In ravno verska načela dajo „mrtvi črki o dolžnosti" pravega duha in resnično življenje. Zato tudi Mar. družba ni smela tega prezreti. Sicer pa govori Člankar o tej stvari kot slepec o barvah. Zanj bi bila druga vzgoja primernejša. Pisati nercsnice in obrekovanja bi se odvadil, čc bi jih dobil za vsak tak članek n, pr. 25 po podplatih. On ima nadalje tudi silno dobre oči, Kongrcgantstc vidi tavati okoli kot sence, z vdrtimi očmi in jiogled v tla. V vest jim vidi, kako jib peče kaka „dcnuncijaeija" ; seveda, „tako nežna srca ne prenašajo z labkoto" takih pregreh. Saj res ! Najbolje bi bilo. Če bi dopisnik sam vzel te nesrečneže v svojo golo in jih naučil, kako je treba take in podobne pregrehe jirenašati z veselim obrazom, kakor to dela on sani, ki z največjo ročnostjo požira kamele — pa mu ni nič! Po 22 ur na teden imam dijake pred seboj, pa teli groznih „telesnih in duševnih posledic P. Pavlove vzgoje" še nisem opazil. O resničnem vzroku letošiyc pobitosti pri dijakih, kolikor je Je res bilo, so pa časopisi že dovolj ])i-sali, je tudi dovolj znana, zato molčim. Zdaj pa Se ta „diskvaliiicirani" učitelj P. Pavel. Prosil sem za informacijo tam, kjer se edino more o tej stvari izvedeti resnica, namreč ))ri vodstvu ljudske šole, in odgovor objavljam doslovno : Vedno se pogreva stara laž, da je l)il P, Pavel od šolske oblasti odstavljen od učiteljske službe na tukajšni deški šoli. — Dejstvo pa je: „P. Pavel ni bil od.siavljcn od učiteljske službe ne od predsednika krajnega šolskega sveta, ne od slavnega kraj-nega in okrajnega šolskega sveta — du tudi ne od prcslavnega deželnega Šolskega sveta; ker nastavljanje in odstavljanje učiteljskih moči na tej Soli spada pod področje redovne oblasti. — Edino le potrjenje nasvetovanih moči je potrebno od deželnega šolskega sveta," Predstojništvo provincije s svojimi svetovalci je spoznalo vsled raznovrstnih ncntemeljcjiili napadov v „Narodu" in „Jutru", — ker P. Pavla nikdar ni učiteljska služba veselila, — ker je bil po preobilnem delu oviran posvetiti se Marijanski kongregaciji, katero vodi s pismenim dovoljenjem deželnega Šolskega sveta z dne 29. oktobra li)09, št. ři093 in prečastitega knczo-škofijskega ordinarijata z dne 17. sept. 1909 — za primernejše, da celo neobhodno ])otrebno — vsled važnosti kongregacije, ga popolnoma oprostiti šole, K temu bi pristavil samo to-le : P. Pavel ima od deželnega Sol. sveta in knezoSkoť. ordinarijata pismeno dovoljenje voditi Martino družbo, je vesten redovnik in mož brezmadežnega življenja, ki žrtvuje svoje nioČi mladini. Ali bo torej slavni deželni šolski svet še dalje trpel, da neka klika, ki hi radi osebnega sovraštva' do P. Pavla istega rada spravila iz Novega mesta, Se dalje tako kruto žalila njega in mladino? Koncem Članka mi daje dopisnik Se dobrohotnih nasvetov: Naj v prihodnje opuščam take članke (o sancta simidieitas!), ki omajajo vero v mojo objektivnost in razgalijo mojo stiko s P. Pavlom. Če mož dvomi o moji objektivnosti, nie prav veseli, ker Je to dokaz moje objektivnosti, P. Pavla imam pa prav rad in ga kot požrtvovalnega sodciovalca spoštujem, Hog ga ohrani! Uopianik se boji, da bi obisk gimnu/uc iitejînil trpeti vslcd naojili Ëhinkov, kac bo v škodo nicBtii in zavodu, Rceimo raje takole: Če bi stari&i vtidcli, da imajo ljudje, kot. je „Narodov" Clankur, kak vpliv na vzgojo mladine, potem bi se res praskali za itgesi, ill dvomim, ali bi hoteli v tem slučaju pošiljati svojo deco v mesto, ker volkulji se ne daje dojiti jafjnet.^ In to bi znalo škodovati mestu in "gimnazyi. ' Dr. Ciril Aimati. Politični ppegied. Državni zbor počasi nadaljuje razpravo o draginji, novi branibeiii predlogi in v odseku o proračunu. Radi ogrske krize vlada velika nejasnost tudi v našem parlamentu. Danes je dospel na Dunaj luiiiiSki cesar na obisk našega cesarja. Odpelje se v Benetke na obisk laškega kralja in med vožnjo sc potem na Brioni sestane z našim prestoIOBaslednikom, odkoder se odpelje na Krf. Atentat na laškega kralja je izvršil zidar Dalba, ko se jo kralj s kraljico jieljal k obsmrtnici svojega tudi ustreljenega Očeta Humberta. Anarhist kralja k sreùi ni zadel, pač pa načelnika njegove telesno straže, majorja Langa, ki pa bojda ozdravi. O anarhistu poročajo, da se je v ječi hotel umoriti. V lašk«-tni'iki vojski so bili Italijani zopet tepeni pri Bengaziju. Hočejo se pa zma.ščcvati na morju, ko brodovje plove proti Dardanelom in Carigradu. Na AnříIeŇketii iit Neniskem so velike rudarske stavke, kar povzročuje že veliko bede. Zabavi in pouku. „Njega ni . . Ve«elH iftloiftm v dveh tiejunjib. II. Na kapitoln. Ti slavni kapitol! Gledal si i-o nebroj žalostnih dni, pretakal si bridke solze nad marsikatero nesrečo, ki te jo zadela, a dan velike spokornice Marjeto Kortonske tega leta ostane neizbrisen v tvoji zgodovini. Avguri že dolgo časa sem niso prorokovali nič dobrega. Od zapada in severa prikazovala so se razna znameiça na nebu in na zemíji, ki so naznargala veliko nesrečo. Nekaj dni prej 80 prihajali razni senatorji in poglavarji ljudstva v šotor velikega žreca. A ko jim je ta naznanil, da vsa znamenja kažejo na veliko nesrečo, ki ima priti čez vse mesto in tudi nad kapitol, je dalo oblastvo odpreti knjige stare Sibile. -Knjige so sicer jioka-zale, kako bi se dala potolažiti jeza razjarjenih nebeSčanov, a vse Zaman, velika nesreča zadela je mesto, prišla je tadi na kapitol. „Kje je zločinec", je kričala množica v sprevodu, ki se je vil iz hiše Gutenbergove sem na visoki kapitol. „Križajte ga, križajte ga!" tako so zopet drugi vpili vmes a poglavar se ni ozrl ne na desno ne na levo, imel je le en cilj pred svojimi očmi. „tíe predno ura bo devet, v ječi hudodelec mora mi sedet." Srečno je dospel sprevod na kapitol. Takoj je obsula vsa množica palačo očetovo in zastavila vsa vrata in zastražila vsa okna, da ne bi ušel zločinec. V palačo pa se je podal sindik a senatorjem in kvestorjem. Bilo je okolu 6. ure zvečer, Vestalke so pridno nalagale na večni ogeq in pripravljale, kar je neobhodno potrebno za ohra-nenje človeškega organizma. Ena izmed igih prišla je pravkar iz Vrta k hišnim penatom, kar se prikažejo za iijenim hrbtom senator, sindik in kvestor. „Kje imate zločinca", zakliče strogo ob tej pozni uri sindik nad ubogima vcstalkama. A vso preplašeni zreta vestalki na ta pozni nenavadni poset, zlasti ko ni doma njih variha in gospodarja; ne vesta |)a odgovora, ker o kakem zločincu pri svojih penatih nimata nikakega pojma, „Kje je zločinec", zakričita tudi senator in kvestor, a ko zopet nobenega odgovora, začne trojica sama stikati za hudodelcem. „Ga že imamo!" zakliče ves vesel naš strogi sindik in-resk! raztrgan je ovitek, kamor je zločinca zakril dobrotni oče, da ne bi prišel v neprave roke, A glej, zločinec izpretnenil se je popolnoma v nedolžen rokopis iz Jutrove dežele, kakor kaže poštni pečat in datum — tri dni pozneje nego je beli dan zagledal oni članek, ki tako omamlja Iioglavarje ljudstva, da pridejo k zavesti šele četrti dan, „Mogoče pa se je zločinec zatekel v svoji lakoti tja v jedilno shrambo V* — zakliče modri senator, a „igega ni in ni,. le grdo umazano perilo čaka pridnih rok, da ga ob svoji uri očistijo vseh madežev in mu dado nazaj dostojno, napredne družbe vredno obliko. Kvestor pa se pože^ivo ozira po shrambi, li ne zagleda mu oko kaj takega, kar bi bilo dobro za želodec ali grlo; pa tudi o tem nič, le par prav praznih steklenic in polic. „Hoj, vi vestalka, se li ne skriva naš zločinec tn v vaši togi!" zakličo strogi sindik, a tudi tu nič druzega nego prazen žep in rutica, „Kaj pa tu notri v sosedni sobi?" vpraša senator in hajdi gonja za zločincem tudi po teh mirnih penatih, ki so samo trikrat na dan odprti, ko tirja truplo, da se mu da, kar mu koristi v ohraryeiQe. A tudi tu nič, nič, in zopet velik nič. „Gospodje moji, utrujeni ste že od dolgega a brezuspešnega iskala; kaj ko bi račili poloiliti malo kosti svojega rojstva le sem na stole, da se nekoliko oddahnete in odpočijete," — se končno ojunaèi starejša vestalka, „saj varih naš in gospodar bo kmalu tu,*' „Saj res ne bo to napačno," meni modri senator, „le liter vina bi bilo dobro na mizi, da nam to težko delo lože pojde izpod rok in tem hitreje najdemo zločinca, Povabijen sem za danes na odhodnico mojega prijatelja žolnirja, a starešinstvo me je poslalo ob tako nepriličnem času sem, da naj stičem po zločincu, ki je prinesel mestu toliko gorja. Tristo mačkinih solz, to ni prijetno, da se moram tukaj pokoriti." „Prav rada bi Vam dala vina. Če bi le imela dovoljenje Btareisinstva. Pa ko se vrne gospodar, on Vam v svoji gostotjub-nosti prav rad postreže, le počakajte malo," de mu zopet vestalka, „saj vi gospod ste, kakor se mi zdi, njegov rojak.^ „Da, častna varhinja državnega ognjišča," ji odgovori senator, „in mislim, da z gospodom sva prav dobro znana, če ne celó v sorodu," Med tem odšel jo bil že drugi kvestor tja pred gospodarjeva vrata v prvo veliko nadstrojtje, da ne bi tiboma priplazil se kak kompanjon zločinca, ki dal bi zlato mu prostost; in ždel je kvestor kakor ptičar-pes na lovu. Ko se gospodje nekoliko odpočinejo od svojega prenapornega dela, se poda vsa četa v zgornje prostore ob asistenci prvega žreca, A kaj tu gori je storiti V Gospodarja ni doma, vrata so zaprta, telesa umrljivih pa do sedaj še niso taka, da bi za-raogla pri zaprtih durih in oknih v sobo. E kaj, k^učavničar s svojo rešto ključev stori naj svojo sveto dolžnost. Pa to ne gre, saj pri zaprtih vratih in oknih zločinec itak ne more ven-kaj, zato i>a so z velikimi pečati vrata zapečatili. Da pa se gospodar ne bi pregrešil kaj zoper kake paragrafe, zato postavijo pred vrata stražo, sami pa hajd odrinejo jo hitro vun na prosto, ker tu duši jih zrak in prazen želodec tirja svojo pravico. Zunaj pa je željno pričakovala množica, da ji pripeljejo zločinca zvezanega in ga odvedejo tja na morišče. A ko o qjem ni duha niti sluha, se žalostno vse ^udstvo razide prepevaje: „Njega ni, oj njega ni, oj ngega pa nikoder ni." Komaj pa utihne to hrumenje (judstva, že se vrne hišni oče domov od važnih posvetov pri bivšem konzulu. Kako se čudi, ko zazna, kaj se je zgodilo v njegovi nenavzočnosti. Še bolj čudi, ko mu naznanijo, da danes spati bode moral znnaj pod milim nebom, ker vrata v stanovanje so zastražena in zajiečatena, da nihče ne more notri niti vunkaj. In kaj sedaj storiti? V mrzli noči prenočevati pod milim nebom, ne gre. Res luna je prijazno gledala na zemljo, a ona z zvezdami vred ne daje toliko toplote celo noč kot solnce tekom par minut. Toda mogoče je pa sindik bolj usmiljenega srca kot svet ga popisuje. Zato pa pismo pošlje svečenik k qemu in sindik takoj pride. Bilo je okolu devete ure. Straža pred vrati je hodila gor in dol, v palači pa je že vladal nočni mir. Tedaj se prikažeta sindik in gospodar. Dostojno raztrga sindik pečate, s katerimi so bila vrata zapečatena, gospodar pa hitro odpre vrata in prične se zopet strogo, natančno iskai^e po zločincu. A lyega ni in ni ... ne v mizi, ne pod posteljo, ne v omari, nikjer in prav nikjer .., Zadnji up sindikov, da najde grozovitega zločinca, šel je po vodi, ura je devet, zločinca pa nikjer na svet. Zagagale so goske in resen bil je kapitol. In žalostno je zrla bleda luna na še ialostnejšega sindika, ko je zapuščal veliko palačo na kapitolu. Slovo od dražega prijatelja in brezuspešno iskaqje zločinca, to je popolnoma potrlo vestnega poslanca poglavarjev ^udstva. Takoj za tem pa so se zaprla velikanska vrata palače na ka])itolu, žreci so šli v svoje šotore, vestalke pa so ždele pri večnem ogiyu in zavladal je mir, oni tihi nočni mir, ki tako blagodejno vpliva na človeška srca. Epilog. Naslednje jutro pa jc izšel sledeči ferman novomeškega župana : (Naslov na ovitku.) Gospod odgovorni urednik „Dolenjskih Novic" Anton Žlogar, rimsko katoliški duhovnik v Novem mestu. Naslov znotraj; Odgovornemu uredniku „Dol. Novic" v Novem mestu. Ne cudii bi ae uredniku posvetnega stana, ako sprejme vodoma neresnične trditve v avoj liât, éudim se, gab ■ se mi in zgražam ae, da je sprejel tako hinavsko lažtgivo poročilo v avoj list riin.-kat. duhovnik. Kdo naj danes pri nas na Kraqskem kaj poštenega dela, ako so že duhovniki taki, da podpirajo vedoma nereanićne in hinavske dopise. Ako Vara ni ta moj slučaj greh (po kršč.-kat. veri), ako tudi ne velik greh, vendar vsaj lepo ni in tudi ne po Kristusovi veri svojemu bližnjemu radi političnega nasprotstva krasti čast, poštenje in ga sumničiti ter smešiti. V drugih krajih časnikarske urednike, kateri delajo komu vedoma krivico v svojih listih, kurirajo na ta način, da jih na javni ulici pretepejo s pasjim bičem kakor grizavega ščeneta. Glejte, da se Vam tudi kaj sličnega ne bode pripetilo, ker vsak ni zato, kakor jaz, da si bodem poiskal zadoščem'a pravnim — avstrijskim — potom proti rimsko-kat. duhovniku. Na zdar'. Novo mesto 26./1I. 1912. Roi^iiiaiiii m. p. Prvi siovenslii oratorij. Dne 13., 14., 17. in 21. marca I. 1912 ostanejo z zlatimi črkami zapisani v zgodovini slovenske glasbo. Izvajal se je v največji ljubljanski dvorani „LInion" oratorij „Vnebovzetje B. M. U." Ker je njegov skladate^ v. Č. p. Hugolin Sattner naš ožji rojak, ker je mnogo let preživel v našem mestu, naj „Novico" podajo tem povodom iz igegovega življenja nekoliko črtic, ki osvetljujejo razmere, kakršno so vlatiale pred polstoletjem v našem dolenjskem središču. I. P. Hugol n ae je rodil 29. nov. 1851 v Kandiji pri Novcm-mestu. Očo megov je bil Nemcc, rojen v Tullnu na Spodnjem Avstrijskem; s užil je kot poštar v Kniitelfeldii, v (îelju in slednjič v Novemmcstu. Igral je klavir in vijolino ter večkrat sodeloval pri orkestralnih mašah na korn. Mati je bila Slovenka. Kot prvorojenec je bil Franc tjubljencc svojih staršev, ki so mnogo žrtvovali za njegovo izobrazbo. Že kot ljudski šolar je peval na koru, seveda na posluh; v prvi gimnazijalki pa se je vpisal v pevsko šolo. Dasi jo je obiskaval celo leto, vendar ni mogel umeti pevako teorije, ker je manjkalo nazornega nauka; šelo ko je prišel do klavirja, mu je takoj postalo jasno. V drugi šoli je naprosil očeta, da bi smel iti k vijoliuskemu poduku, kamor so hodili tudi njegovi sosoîci. Oče mu pa reče: „France^j, ti ee boš učil klavir"; in tako se je zgodilo. Takrat je deloval na novomeški gimnaziji P. Inocencij Gnidovec; učil je matematiko, fiziko, petje, klavir in vijolino. V njegovo šolo je tedaj hodil mladi gimnazijalec tri leta in lepo napredoval pod strokovnim vodstvom svojega profesorja. Oče mu je kupil star klavir za 60 goldinarjev, ki je bil še v dobrem stanu, in mladi pijanist se je na njem,pridno vežbal. Klavir je še v rabi; ima ga v Ljubljani g. nadrevident Joa. GomilSek. V tretji šoli je prijel Franc tudi za gosli in v kratkem času dohitel svoje tovari.še. Leta 1865 je imel njegov razred majniški izlet v Mimopeč, in takrat-je prvikrat sedel k orglam in igral pri av. maši. — Do pete šole je pel alt, od pete naprej prvi in drugi tenor. Tisti čas se je v Novemmeatu zelo lopo gojilfe glasba, ker P, Inocenci] je bil glasbenik z dušo in telom. Vsak večer ob šestih so bile v veliki gimnazijski dvorani vaje, tri dni za petje in tri za orkester. Vsako jutro je pel pri šolski maši moški zbor slovenske cerkvene pesmi, ob nedeljah je nastopil mešani zbor. Na velike praznike je bila orkestra na maša, pri kateri so peli in godli gimnazijci, poleg nj't nekateri odlični meščani in člani mestne godbe. Pri altarju je bila bogata azistenca, in šest sve-tilcev-osmošolcev je promeniralo pri pojedinih delih sv. maše po cerkvi v zakristijo in nazaj. Bila je v resnici služba božja, kateri je prisostvovala novomeška elita in ki je Se danes nekdanjim novomeškim dijakom v živem spominu. Seveda je bila takratna glasbena struja nocerkvena (Diabelli, Schiedermayer), a okrog 1. 1866 80 prišlo že boljše stvari na vrsto, kajti že so se prikazala prva znamenja cerkvonoglaabcne reforme, in P. Inocenci] jim ni bil ptnj. Koral se e peval samo veliki teden, pa kako! () pomenu in lepoti njegov takrat Se nič ni bilo znano. Pač i>a so dijaki izvajali na veliki petek „vSedem besed Kristovih na križu" od Haydna. __(Daljo sledi.) T i il O t a p C i. Povest. — Spisal Ognjesisv. IV. iDftlje.) Mirno ao tekli dnevi Antonu in Katarini po teh hudih dogodkih. Mož je delal pridno, da, še bolj neumorno kot kedaj, a ostal je zamišljen in otožen. hijeni se sprva to ni zdelo nič čudnega, moževa potrtost se ji je videla kot naravna posledica kesanja po prejSnem nerednem življenju, pa ni minilo dolgo časa, pa se začno za Katarino nove skrbi. Mož sicer ni pohajal nič več v gostilno, sem in tje je šel za večera Se pogledat k Potokarju, a vrnil se je v kratkem in vsikdar prinesel Katarini četrtinko vina na dom. Ljuhezffjiv je bil z ženo, še bolj s sinčkom, cele nedeljske popoldneve ga je prepestoval, pri tem pa molčal in zaraiš^eno zrl v daljavo. Tako prisede nekega večera Katarina k njcmn in mu položivši roko ns ramo vpraša skrbnim glasom; „Antoni ti imaš skrivnosti ňa svojem srcu, ki ti moré dušo. Zakaj mi ne zaupaš. Če te kaj boli. Težko mi je, ko te vidim tako zamišljeno otožnega, in čudne alntnjo tudi meni napolnujejo srce. Bojim se prihodnjosti. Ees ne hodiš v gostilno, pa zakaj marsikateri večer delaš pozno v noč, in preapiS v delavnici. To ne more hiti vse v redu." „Nič mi ni, ljuba ženal Ničesar se nimaš bati. Premišljajem pa vedno, koliko časa bode potreba, da si prihranim potrebno svoto, da odidcva v — Ameriko. VeŠ to me skrbi, nič drugega ne." Pa Anton ni govoril resnice. Čedalje bolj se je kesal, da je pristopil k tihotapski družbi. Res je bil tako rekoč primoran, a če hi bil imel tedaj le nekoliko možate trdno volje, hi mu tega ne bilo potreba. In ta nesrečna prisega! Ze je bil Štirikrat v hribih, pomagal jirenašati težke tovore blaga, dobil vaikdar precejšni delež, a zadnji teden se je veliko spreobrnilo. Prejšni priletni vodja finančne straže je bil prestavljen v drugo postojanko, nameščen pa bil mlad, oprezen in za avoj poklic zelo vnet vodja Miranovič. Po celi okolici se je pričelo govoriti o drznosti tihotapcev, marljivo ao stražniki zasledovali prekanjence, a brez uapeha. In ni prešlo veliko dni po tem večeru, ko se je tihotapski družbi pričelo slabo goditi pri njih ponoćnih pohodih. Za mrklim deževnim dnevom je nastopila temna neprijazna noč. Ze rano zjutraj je dobil Anton po Peharčku poziv na po-nočni pohod. Ves zamišljen je delal Anton celi dan, molčal pri kosilu in neprijazno odgovarjal skrbnim ženinim vprašanjem. Po večerji pa pove ženi, da ga je naprosil trgovec Pikolini, naj mu pride v skladišče popravit velik sod, obroč niu je počil, in to lehko stori pri luči, da po dnevi no bode imel zamude pri delu. Pridem morda nekoliko pozneje, kar mirno ae vlezi k počitku, ostanem kar v delavnici. „I saj nisi sodar, da boš sodo nabijal." „No, par obročev pa že znam pritrditi." Nični pomagala ženina prošiya, odšel je po večerji k Pikolinij«. Po ovinkih gre v Peharčkovo kočo. Že je bilo zbranih nekaj mož v podzemski kleti, s krinkami ali počrnjenih obrazov, 8 puškami na ramah in močnimi okovanimi palicami v rokab. Tudi Anton dobi krinko, puško in gorjačo. Preobuje so v težko okovane gorske čevlje, in po zavžitku nekoliko slanino in močne slivovice, se odpravi cela družba po skrivnem hodniku na pot. Ko izidejo v alepi dolini iz hodnika, veli tiho Peharček: „Možje, zvedel sem od naših prijateljev, da je nocoj Mira-novič z vsem svojim moštvom v hribih. Pazimo na vsak korak, opreznosti je nocoj potreba trojne. Ne besedico ne ziniti, in ]>a-zite, da komu ne spodrsne. Velik ovink nam je narediti. Lužar ti nas vodi, ti si v teh hribih kot doma. Hajdimo! Minilo je že nekaj ur, ko se bliža nema vrsta črnih tihotapcev k mejnemii prelazu. Mesto čez dosti obhojono pot jo zavijejo predrzni možje po navpičnih skalah, deloma plezaje, a vedno prislnškajoč, če ni v bližini morda kalcšen stražnik. (Dalje eledi.) Dopisi. Iz Šfiit Jenifsjii. Pri Tiaa smo sc ravno tako poti sv, Jožefa praKnovali, kakor druga leta. Ker je bil pa lep dan popoldne, je nas neutriideni kapelnik in organist g. Jakob Oftdež pctjal svoje godl)eniko na prosto, da so se tudi zunaj vadili in igrali take komade, katero bodo o Veliki noći pri i»rocesiji izvajali. Poprejši^jo nede(jo so šli proti Drami, zadcgo nedeljo je bil^dež, in danes na sv. Jožefa dan so jo pa moško korakali skozi Sent Jernej in po stranski cesti proti Tolstemu Vrhu, svirajoč tje in nazaj. — Vrla mladina napreduje, In llcl« lii-ttJiiK!. Po volivtii bitki 80 ozrimo na razne pojavo in U8)»ehe. Tako vroča se ni bila nobena volitev v naši deželici. Vzrokov je veú. Ob splošnih volitvah so stranke zaposlene v mnogih krajih, a zdaj so se vrgle na cn sam volivni okraj. S. L. S. si jo bila v svesti svoje zmage; mogočo da je v tej zavesti nekoliko jredaleč šla nctipoštevajoc posebnih okoliščin in žetjú našega ljudstva. Morda je uprav ta taktična hiba provzročila tak besen nastop liberalno stranke, katera je že pri zadnji volitvi 1. 1908 vse poskusila, da bi podrla tedanjega kandidata Frana pl. Šukljeta, ki je bil po svojem delovaigu v povzdigo Belokrajinc pais znan skoro vsakemu volivcu. Nasprotniki so mislili, zdaj se nam bo ložje posrečilo, če operiramo z domačinom proti ptu jcu, katerega Çudstvo ne pozna. Omeniti je treba tudi dejstvo, da našo ljudstvo — vsled prejšm'e zapuSčenosti — ni .še toliko izobraženo in vtrjeno, da bi se kar uklonilo na besedo voditeljev. Manjka mu áe po mnogih občinah našo organizacije, ker je število delavnih rodoljubov premajhno. Zadaja volitev kaže, kje je Se treba poseči vmes. — Tako je bilo vse napoto. Glavna agitacija se jo vršila v nedeljo pred volitvijo. Avtomobili so švigali po Be-lokraiyskem, kar jim je omogočila S. L. S., ki je v zadnjih letih popravila prej zanemarjeno cesto. Liberalna stranka je mobilizirala doma vse kar leze in gre, a to jej je bilo še premalo; poklicala je iz Ijjub^ane voditelje od gODcralnega štaba. V gradu na Krupi, sedaigem sedežu kandidata Mazzelie-ta, je Ijilo v noči na nedeijo kaj živahno. Kakor nekdaj vitezi, ko so so pripravljali na križarske vojske, tako so se v tej osodepolni noči delali načrti, kako bi se Bela Krajina vkovala v liberalne verige, ki nosijo napis „napredek in svoboda". Novo luč naj bi prižgali v temo zagrnenim Bolokranjcem „prosvettjeui" Ljubljančani, ki so memogrctle v Novem mestu privzeli „Svobodno Misel", katera hoče zanaprej osrečevati tndi nazadiyaško Dolenjce. Sam podžupan ljubljanski dr. Triller je i)0častil svojega bivšega klijenta, manjkati ni smel ljubljanski poslanec dr. Ravnibar, da osreči Belokra^ce z razporoko; tem pristnim kmetom so so pridruiSili „neodvisni kmetje" Puceij, Rus; potem pa oni kmetje, ki pridno orjejo po liberalnih listih proti koristim marljivega oratarja... Se celo skrbni „obrtniki" iz Ljuitljane so prišli daleč doli, da vzbudé večjo za-nimargo za belokranjsko obrt. Vse uingo so razdeljene, osobe in kraji določeni . . . nedelja napoči in prične se divji lov na glasove. Že kmalo ni imela Belakrajina toliko shodov, kakor to nedeljo. Liberalni so liili h „sbodiči", ker so jih ^udstvo ni vdeleževalo; bili so zraven le znani razgrajači in popijači . . . Govorniki so pa udrihali po S. L. S. kar so le mogli, niti lasu niso na njej našli zdravega. Laž, obrekovarye, natolcevanje ... o deželnem gospodarstvu, vse že tolikrát premletc fraze ... so se prodajale kot čisto zlato. Tomu nasproti pa je postavila tudi S. L. S. svoje najlioljše moči. Posegel jo v borbo sam njen načelnik, dež. glavar dr. Šusteršič ter na podlagi uradnih podatkov in številk ovrgel grde klevete liberalnih agitatorjev. Najboljši utis na na.šc ljudi je nai)ravil obisk dveh štajerskih in drugih naših poslancov, ki so a poljudno bosedo nuše može še bo|j prikleuili na S. L. S. Velika večina že pozna, da se le po načelih to stranke dela za resnični napredek. Razvidi tudi, da liberalci lo govore, a storé — nič, kar so dokazali vsa desetletja. Zadpje volitve so dokazalo, da je jedro Bele Krajino še zdravo. Naši posestniki so mirno korakali za zastavo S. L, S. O pravem času so šo spoznali, da bi bil črn madež, ko bi oni edini na Slovenskem izneverili so našemu praporu. Kdo bi rad zasojal ljuliko med pšenico? Ni toliko domačin, nogo pri.'seljonec.. Opazuje so, da „amorikanizem" kvarno upliva na belokraiyski značaj, ti kaj radi potegnejo z nasprotniki. Liberalno uradniStvo, ki pa, spadajoč v mestno kurijo, s]»!oh nič ni imelo govoriti v naši kmečki kuriji, je bilo z malimi izjemami vse na nogah za liberalce. Zaostalo za t^im ni učitotjatvo, ki žal nima zmiaia za našega kmeta. — Ma.ščovali bi so radi nad svojimi sosedi oni župani, ki so pri zadnjih volitvah propadli . . Nasprotni so nam Koče- varji, ki se od svoje deželice zmir bo|j zajedajo v belokranjsko meso. Vlahi so kakor vselej skupno glasovali za liberalce. Dejstvo je da verni kmet hrabro drži v svoji iuljavi roki slovensko zastavo s katoliškim geslom: za vero, dom, cesarja. Njega spletke, hinavščina, zvijača, pijača.....niso zapredle v liberalne zanjke. To vam potrjuje tadi celotni pregled oddanih glasov. Izid volitev lia powaincziiili voliščih. Dermaatia Adlešiči...... 67 Stari trg...... 94 Dobljiči...... 60 Telčji Vrh..... 55 Loka...... . Dragatuš...... Sinji Vrh...... Tanča Gora..... Tri buče...... Vinica.......1S4 Kot....... «B 48 1« 50 4y Božjakovo..........89 Drašiči ...........fi7 Gradac............2.S Čreširjevec..........40 Lokvica............Híř Podzemelj Radovica . Semič . . Suhor . . 85 128 81 M« zel le 91 95 69 99 50 tíO 53 25 Sfi 48 ti 3 16 10 53 9 145 17 105 58 Millier 2 Mihelčič H Mihelčič 4i2 Mihelčič ti 1344 1113 Mihelčič 53, Miiller 2 Ako pri.štejemo še Mihelčičeve glasove 63, je dobila S. L. S, vkup 1397. Upamo, da jo to bila zadnja volitev, pri kateri se nam jo bilo treba toliko boriti z liberalci. Izučila nas je ta volitev, da so ne gre za osebo, ampak za strankina načela. Zato se nadejamo, da so vsaj polovica zapeljanih Mazelletovcev vrne med svoje brate, somišljenike S. L. S. Iz Adlešiř, 18. marca. Volilna borba za deželnozborski mandat v Beli Krajini je bila letos izredno huda, kakor še nikdar. Liberalci so si hoteli ta mandat pridobiti, naj stane, kar hoče. In res so jih precej premotili, kakor kaže izid, vsaj pa tudi vo-lilci niso imeli mira pred njimi še celo po noči, V naši občini je bil izid volitve tale; Dermastia 67, Mazzele 91 glasov. Po teb številkah bi lahko kdo mislil, da je v naši občini pretežna večina na liberalni strani. Toda ravno narobe jo res. Z našo občino voli namreč tudi sosednja občina Griblje v Podzemeljski fari. — Prišlo jih je k nam k volitvi 57 volilcev. Od teh sta oddala 2 prazni glasovnici, menda 3 za Dermastio, a 52 za liberalno stranko. V naši občini pa imamo tudi jiravoslavno vas Bojance, ki voli vselej liberalno. Letos jih jo volilo 22, od teh 21 liberalno, ale 1 no. Če seštejemo vse te glasove, ostane za liberalce naše občine samo 18 glasov, kar je res prav malo in prav častno za našo faro, a nasprotno pa je glasovalo za Dermastio čez 60 volilcev, a ti pa so tako stanovitni in neomahljivi, kakor se je pokazalo šo pri vseh zadnjih volitvah, da jih ne omajejo prav nobeni poizkusi liberalnih agitatorjev. Pri teh je vse irigovarjaiije zastoiy. Takim možem vsa čast! V drugi naši občin Tribtiče pa je volilo Dermastio 49, Mazzeleta 36 volilcev. V tej občini pa niso tako zanesljivi in stanovitni in se je dalo letos nekaj volilcev premotiti za liberalno stranko. Pa vsaj tudi ni čudno, ko niso imeli mirn preci lib, agitatorji. Eden izmed lyih je celo rekel, da bo imel smrtni greh, kdor ne bo volil Mazzeleta. Tako podlo so agitirali. Suitor. Res so bile sitne borbe pred volitvami kakor do-zdaj še ne. Bili smo v skrbi, da bo zmaga liberalna, pa hvala Bogu, ni so jim posrečilo. Liberalna stranka je trošila in davala za pijačo na vse strani; se tukaj na Suhoru so si pridobili nekaj glasov s par glaži vina, žal imamo nekaj takih ljudi, da za en požirek v na dii svojo glasovnico podpisati nasprotniku. Vlahi 80 držali vknp, nekaj naših je potegnilo z iqimi, Konečni uspeh pri naa: Di'mastia 81, Mazelle 68 in Mihelčič 8 glasov. Snhor. Ko jo 10. marca v nedeljo pred volitvijo gosp. dr. Zaje, deželni odbornik razlagal delovanje S. L, S. in delovanje nas »rotnikov, je tjadstvo z Teseflem posluSalo o delovanju naših vrlih poalanccT in obi)ub\jalo zaupanjje do istih tudi v prihodnje. Vse je mimo poslušalo in odobravalo govornikove besede, le ena sama liberalna gnjida se je hotela potegniti za liberalce; feo ga je pa g. govornik prav pošteno zavrnil, bil jo tih. Omeniti moramo, da ta dolgojezičncž niti pojma nima o političnem delovanju naših mož, a on se je le hotel prikupiti bivšemu liberalnemu županu, s katerim sta si v nekem sorodstva, pa „revež" zmotil se je. Od pamtiveka pa do danes menda ni bilo tako hude volilne borbe od strani liberalcev kakor letos. Vsak kdor le količkaj diši po umazanem liberalizmu je imel denar na razpolago, da je plačeval za pijačo po gostilnah; nsitjevali so svoj list „Belokranjec" ter lagali in ogovarjali s tako ostudnimi psovkami, da vsakemu poštenemu človeku kar gabi- Kar pa je počenjal bivSi odstavljeni župan Tome, to je presegalo vse raeje. Prehodil je vse vasi, obljubil ljudem take stvari, da je vsakemu pametnemu človeku dobro znano, da bi jih kočevski Mazelle nikol izvršiti ne mogel. T» mož se namreč hoče maščevati, ker je odstavljen od žu-pauovanja, pa povemo mu, da županske stolice ne bo zasedel nikoli več. Vsa ona pooblastila, ki jih je zbral od neveSČih volil-cev bojo bob v steno. Mi mu svetujemo, da naj molči o nasi delavni S. L. S. sicer bo obžaloval svojo osodo. Čemu ni uradoval, kakor drugi župani delajo. Zdaj se dosti briga za liberalce, toda kamor pride, tam ima smolo. Hotel je pred sodišče postaviti celo našega vrlega gerenta, toda tudi to se mu je ponesrečilo; s svojimi mladimi liberalci hoče vse uničiti, kar diši po S. L. S. Narbo^e bo za njega, da utihne in pripravi kar dolguje občini, ker prihodnjič hočemo obelodaniti marsikaj novosti od njega, kar ma seve ne bo zelo ugajalo. Volitve so prava poakušnja za ljudstvo, značaji se razode-nejo tako smo mislili za marsikatere, da so v resnici možje za našo stranko, a uresničilo so se evangeljske besede: „Po njih delih jih boste spoznali.*' Ijubljaiia. Važno za izseljence. V zadnjem času se zopet pojavljajo izseljenci, ki gredo kar trumoma v Ameriko in sicer največ v Clevelandske tovarne. Ne zmenijo se veliko za svarilo, da so letos volitve in da se je bati velikih stavk, brez katerih ne mine zlasti v Ameriki skoro nobena volitev, posebno pa kadar so glavne volitve kakor letos. Ob času volitev so največkrat zaprte malone vse tovarne in rudokopi. Na tisoče in tisoče ljudi je brez dela. Kdor si jo popřeje kaj prihranil, mu čas volitve osuši trdo in krvavo zasluženi denar tako, da zavlada velika beda, ki vniči na tisoče družin. Svarimo Vas, ne hodite v svet, kjer Vam je prikrit začetek in konec! Ostanite raje doma, posebno Vi možje in mladeniči. Saj se Vam sedaj odpira najlepša prilika, da lahko zaslužite lep denar na domači grudi in se Vam ne bo treba boriti v tujini za vsakdanji kruh. — Koncem marca ti, se prične z delom belokranjske železoice, ki bo trajalo do doijri dve leti. Potrebovalo se bode na tisoče ljudi, ki bojo imeli lep zaslužek, seveda po zmožnosti. — Kdor želi v tem oziru kaka pojasnila, naj se obrne na drnžbo sv. Rafaela v Ljubljani, Dunajska cesta ât. 32. DomaČe in tuje novice. Oselnia vest. Kot sekundarij v bolnici čč. Usmiljenih bratov jo 20. marca ustopil dr. Maks Ofner, doma s Kočevskega. Smrtna^ kosa. Umrla je v Ilirski Bistrici gospa Amalija Podboj, roj. Žnidaršič, sodnikova udova, ki ima mnogo znancev tudi po Dolenjskem. Po njej žalujeta sin Alfred, c. in kr. major io hči Melanija, Naše iskreno sožalje! Za slavnost 33. marcu v Novem mostu je izdalo c. kr. žcleznično gradbeno vodstvo z gradbenimi podjetništvi: Ing. dr. R. O. Samohrd, P. Biederniann, Josip Lončarič vabilo k zasaditvi prvo lopate za železuično progo „Novo mesto—Metlika—deželna meja," ki se razpošilja raznim dostojanstvenikom, načelnikom uradov in drugih korporacij, županstvom treh mest ob progi itd. Sestanek povabljencev ob 11. uri v poslopju gradbenega vodstva. Potom zasaditev prve lopate v mestnem drevoredu. Ob 1. uri popoldne se vrši slavnostni obed v Tnčkovih prostorih. Kakor čujemo, večina gostov dospe z dopoldanskim vlakom. Med dostojanstveniki se imenuje o : nj. ekselenca dež. predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. Ivan Šnsteršič, drž. poslanec profesor Jarc, dež. poslanci prof. Dermastia, Matjašič, Dular. Župani Ros-mann, Jutra.š, Skubic. Tukaj.šnji načelniki cesarskih uradov, Prostor v drevoreda bo ozaljšan, po mestu se razobesijo zastave. Meščanska godba sodeluje pri blagoslovu in obedu. Blagoslov izvrši p. n. g. prošt z mestno duhovščino. • Slovenec 21. marca poroča: „Dolenjske Novice" in novomeški mestni svet. Dne 18. marca se je vršila v Novem mesta občinska seja zaradi „Doleqskih Novic". Dne 25. m. m. so objavile „Dol. Novice" članek „Pod svobodnim solncem", v katerem se označujejo nekateri občinski svetniki pri občinskih sejah kot kimovci. Radi tega je sklical župan Rozman sejo, da se občinski odbor odloči, ali se priklopi k že po županu Rozmanu vloženi tožbi radi razžaljenja časti ali ne. V debati o jiredlogu se je pokazalo, da je samo pet odbornikov za tožbo, medtem ko je devet samostojnih odbornikov proti glasovalo. Predlog je propadel in to je podžupana Vojsko tako razburilo, da je rekel, da odloži odborniško mesto. Grartba belokranjske Železnice. Stavbeno podjetje št. I, in II. ingen. dr. R. O. Samohrd ima svojo pisarno v hiši Malo-vičevi poleg ženske bolnice. Tvrdka Biedermann pa je vzela v najem gornje nadstropje v Hotelu Jacaz. — Podjetniki imajo že s seboj mnogo delavcev raznih narodnostij. Gradbeno podjetništvo Lončarič se nastani v Črnomlju, ker ima graditi »ajdaHše oddelke od Semiča do deželno meje. Smrtna kosa. G. Jožef Joriček iz Gor. Tcžkevode, cerkveni ključar farne cerkvc, 42. leto odbornik občine Ómihel-Stopiče, član načelstva posojilnice v Kandiji od_njenega obstoja je v visoki starosti umrl. Zvest pristaš S. L. S, Časten mu bodi spomin 1 i'estiii odbor trebanjski je izvolil načelnikom g. Jožefa Kek, župana občino Velika Loka; namestnikom pa g. Ivana Huč, župana v Trebnjem. Današnjemu listu [iriložili smo za nekatere okraje Do-leigske priporočilo tvrdke M, Seidl nasi. Brata Kobe v Rudolfovem. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novo mesto je imelo 18. marca ])opoludne svoj občni zbor. Vdeležba je bila dokaj obilna, navzoči so bili skoro vsi župani, Načelnik p, n, g. prošt dr, Blbert pozdravi navzoče ter omeiya, da so že od nekdaj posebno skrb obračali na osirotelo ali zanemarjeno mladež, kakor spričujejo že postave cesarja Ju-stinijana itd. Zahvali za požrtvovalnost nadsvetnika g. Smolo, in povdari, da je naslednik g. svetnik dr. Kraut jednako nakionjcn temu društvo. Vsem priporoča, da naj razširjajo zanimanje za koristno društvo, Iz poročila tajnika g. Abrama jo razvidno, da je društvo nekaj zanemarjenim dečkom in deklicam oskrbelo sprejem v pobopevalnico pri Salczijancih in v sirotišnico Lichten-turnovo. Imenom okr. glavarstva je naznanil g, Golia, kaj se je ukrenilo z zanemarjenimi dečki. Več članov nasvetuje, iiaj bi so pridobivalo novih udov, naj se povabijo k pristopu vse občine z večjim zneskom, posojilnico z darovi itd,, da se povečajo dohodki. Ravnate^ Dolenc kot blagajnik naznani, da so dohodki poslovnega leta 1911—12 znašali 3477 K 39 h, stroški pa 66 K 60 h, tako da znaša 3410 K 89 h celo društveno premoženje, katero se je proti onemu poslovnega leta 1910—11 za 447 K 40 h pomnožilo. Denar je naložen v novomeški hranilnici in c. kr. poštni hranilnici na Dunaju. — Potrdi oziroma izvoli se poslujoči odbor, na kar se občni zbor sklene. Srečen dan se prerokuje tistemu, ki kupi turško srečko v korist „Slovenski Straži" na mesečne obroke po 4 krono 75 vin. in ž njo zadene pri žrebanju dne 1. aprila 1.1.400.000 zlatih frankov. Vsakdo naj hiti, da ne zamudi ugodne priliko. — Opozarjamo na oglas v fit. 4. našega lista v korist „Slovenski Straži", Kpomladni Čudež. Ob .škarpi vinograda g, Fr. Drenika v Trški gori ste se dobile dve odgnali trtni mladiki v prccejspji dolžini, kar je gotovo nekaj nenavadnega v tako zgodnji spomladi. Prinesel nam jih je v pogled g. A. Globelnik iz llrš^ina. • Klerikalcem v tolažbo. V eni zadnjih številk „Slov. Naroda" je bil velik slavospov na delovanje sedanjega občinskega odbora. Toda vsaj eno tolažbo je tudi nam prinesel. To je čisto avtentičen dokument, da so bile neresnične tisto govorice po mestu, da se postavljajo po Florjanskem trgu za klerikalce vislice. Žalostno so tavali krog onih rogovil, in premišljevali tisto pesem; Tukaj gori boš obešen, pa boš videl paradiž. Kostanjem pa želimo, da kmalu ozelene in dobe za stanovalce ptičev-pevcev, ki bodo imenovani slavospev nadaljevali na vekov veke, Jli se bomo pa vsaj to spomlad še veselili življenja. Hranilnica in posojilnica za liandijo in okolico (rog. zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca svečana 1912 de-narnep prometa K 208,383'28. Vložilo je 140 strank K 36.352.79, dvignilo 173 strank K 48.771.70. Posojil je bilo danih 77 strankam K 39.024. Mestno župannlYO iiiiziiitiiju: Občinski odbor sklenil je v evoji seji 7. rine 30. jan. 1912 prodati njive pri novi gimnaziji i- s. parcele št, ÍÍ94/S 294/^ 320/1, 319/2, 318/i, 321, 322, 303 in 324 kat. obć. Novo mesto in sicer po 2 K za Ini^, ter pod pogojem, da se tupec zaveže od dneva kupne pogodbe v teku dvoh let sezidati na kupljenem prostora hiâo iz visokega pritličja in vaaj jednega nadstropja. Ves prostor, ki meri 5422 m^, razdelil se bode v tri dele s približno 1800 ra®. Vsa podrobnejša navodila daje pod. županstvo. Mestno županstvo Novo mesto, Izmlno tii^odno priliko k varčevaigu nudi nakup srečk na obroke v korist „Slovenski Straži". Kako Mtro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar već kot 4 krone 75 vin. 1 Zgubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroÈi tursko srečko ter jo odplaćuje v mesečnih obrokih po 4 krone 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 400.000 frankov in ta prilika se nudi že pri prihodqem žrebargu dne 1. aprila t. I. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateti, ta naj si kupi turško srečko v korist „Slovenski Straži". Eno srečko zamore kupiti pa tudi več oseb na eno ime. Opozarjamo na oglas v št. 4. našega lista v korist „Slovenski Straži". Dozvoki k Iiišiii preiskavi. -— (Blamaža I. Afera Anmanu-Posch.) — Drugi dan po oni tako vestno izvrženi hišni preiskavi v znamenju „Svobodnega solnca" je vprašal gosp. davčni upravitelj Aumann sodnega slugo Poscha, če jo res rekel nekomu, da jo moral on (fosch) stati pred pisarno tiskarne kot kak „Voratehhund". A glej ga s])aka, za par dni že dobi g. Aumann vabilo h sodišču, pri katerem jo bila uložena proti njemu tožba od državnega pravdnika radi razžaljonja „uradne osel)e". Dne 9. t. m. so je vršila tozadevna razprava, katero je vodil v vsakem ozirti nepristranski g. okr. sodnik pl. Levičnik, Toženca je zastopala dr. Slančeva pisarna. Poech se je večkrat zapletel v protislovja, na kar ga je g. sodnik izrecno opozoril. Izpovedba Poscheva pa je vendar nudila neko zanimivost namreč, da je Sol ovadit celo stvar šolo potem, ko sta mn to rekla dva sodna uradnika. Hvalevredno od tiskarja, ki je nastopal kjt glavna in za Poscha odločujoča priča, je to, da jo Poschu, ko se je pritoževal, češ: „andere gehen herum, ich muli aber bungrig und durstig hier stehen wie ein Vostehhuud", privoščil požirek piva. G. Aumann jo bil seveda oproščen in je zanj s tem stvar končana, zna pa imeti za Poscha slabe posledice. Ker je imela cela zadeva strogo politično ozadje, naj se oni, ki so jo uprizorili, lopo jiotolažijo ter utaknejo dolg nos v žep. — Svetujemo pa zlasti onim, ki se bi g. Aumanna radi iznebili kot uradnega predstojnika, naj si no brusijo preveč svojega peresa, ker kvalifikacije v liberalnih listih niso prav nič merodajae za napredovanje uradnih oseb. Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval namesto obolele nčitetjico Ane Bautan, učitoijico Julijo Prestor za suplentiiyo na (judski šoli v Beli cerkvi. — Okrajni šolski svet v Krškem je imenoval dosedaiyo provizorično učiteljico v Svibryu Marijo Podlogar za provizorično učiteljico in voditeljico na enorazrednici v Telčah. Današnji list obsega 12 strani. Gospodarske drobtine. — Sklep zimske šole na Grmu bo v soboto 30. marca t. 1. Tega dne odidejo učenci 1. in II, tečaja zimske šole domu, letni učenci pa vstopijo v U. tečaj letne šole, ki traja od ajirila do konci oktobra. — Naročila na modro galico. Novomeška kmetijska podružnica je dobila za svoje člane in naročnike samo en vagon modre galice. Naročila še zmiraj dohajajo in tudi županstva še Diso poslala vseh naročil, dasi smo naročbo že davno razglasili. Ako no bodo naročniki dobili toliko galico kakor so jo naročili, naj krivdo sami sebi pripišejo, ker se ne zglasijo provočasno. Galica je namreč danes že dosti dražja in stane žo v Ljubljani kilo po 64 h. Tudi galica, ki se je sedaj dobila, bo dražja kakor po 60 h kilo. Toliko je stala namreč v Ljubljani, vožigo in skladiščne stroške treba je pa tudi plačati, tako da bo galica, ki se jo dosedaj dobila, stala v Novem mestu po 64 K, Od zdaj naprej tJo pa seveda dražja, če jo je sploh še kaj dobiti. — Naročila na žveplo. Kdor izmed članov želi žveplo dobiti pri podružnici, ga mora nemudoma naročiti. — Terutninarska razstava T Izubijani bo od 30, marca do 1. aprila. Te razstave se udeleži tudi kmetijska šola na Grmu in nekateri posestniki iz novomeške okolice. Vso odpošiljatev in razstavo bo v tem slučaju oskrbela živinorejska zadruga za novomeško okolico in sicer brezplačno. Ker se zadnjič ni sprejela tozadevna notica, opozarjamo na to razstavo še enkrat naše gospodarje. Kdor želi kaj poslati, naj se nemudoma zglasi pri ravnatoljstvu šole na Grmu. — Oddaja nnietnih gnojil. Kmetijska podružnica nabira že naročila na umetna gnojita za ajdo, da jih pravočasno dobimo. Podružnica se ne more zalagati z umetnimi gnojili, ampak bo le toliko naročila, kolikor bodo člani pri njej naročili. — — Oddaja eepljenk in liilf. Trt je še dosti na prodaj in sicer pri kmetijski šoli na Grmu in pri kmetijski podružnici v Novemmestu. Cepíjenko so močne in prav dobro zaraščene, isto-tako lepe in močne so pa tudi sajenke in bilfe. Raznoterosti. * Ne pretiravamo, toda resnica je, da štejejo na tisoče priznanja, ktera so do sedaj poslali bogati in revni, mladi in stari Feller-jevemu fluidu z znamko „Elsafiuid", — Dr, Josip Estmoister, zdravnik v Wildenau 1. P. Aspach, Tirolsko, piše; da Feller-jev fluid pri vsak dan pojavljajočih se boleznih izborno učinkuje. — Drugi zdravnik, medicinec dr. Kittel v Pragi, Kraljevi vinogradi, piše, da uporablja v svoji [)raksi ž.e leta in leta z izvrstnim vspehom Fellerjev fluid. To ni nobena reklama! Gotova resnica je, da je to iečilo za vsakovrstne bolečine dobro. — Ducat za poskušnjo naroča se za 5 kron poštnine prosto jiri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 207 (Hrvatsko). X Alfred Podboj, c. in kr, tnajor v [juljitkojii topnir'ar-Rkom polku, objavljn. v laHlncrii in v imenu svoje sestre Melanlje omožene ŽtiidarSlf ter vHeb drugih Horodnikov, tužno vest, (U je njegova iskreno Ijubljeua, drag«, iu ne-jtozAbnn mati, gcspa v Amulijil Podboj roj. Znideršic, C. kr. okrajnega sodnika vdova preminulftv BtaroKti Tt) let, (liio 16. marca ob ti, uri Kveř,er, previđena h ovototajstvi na uniirnjoie, Zemcijuki OKtauki ^[iredrage pnkojuicn proncBli so se due IS, uiiirca lf)lji ob 8, uri popoldne is liiSe žaluftli na [lokopali^i^e v Trnovo ter položili oudi v rodbinsko rukcv k ve^ncuiu poi'Mtku. Sv. in^O zadušnico brale so se dno 30, marca v farni oerkvi v Trnovem. Ilirska Bistrica, duo Iti. marca Zahvala. 77 Za Tli no (fob roj ne dokaze srincga soSutj» ob nonado-inc9tljivi izgubi naée iskreno ljubljene, drai^ in blage matere, jireblagoroduo gOBpo Amalije Podboj izrekamo vnem sorodnikom, prijateljem in znaneoiii naio najtoplejl^o zahvalo, — Posebno se zahvaljujemo preblag, (Tosp. dr. meti, Viktor Gregoriřu za nji^vo požrtvovalno oskrbo drage pokojnice v njeni bolezni in dokaze zvestega prijatelji! t va |>o tem iainstnnm udarcu, ki nas je tako globoko potrl. Nadalje so znbVHljiijumo pTQi''aBt. duhovâa zemjjiiče posebej. Leži tik župno cerkve Stopiče in jo vse v prav dobrem staiiu. — Natančneje se izve pri Jeri Jtele v Čermo.ši!jicah ali pa pri JoJiaiii Itliitnik na Spodili Težki vodi, obe župnije Stopiče, pošta Kaudija pri Novem mestu. Farna opekarna v Zalogu - Breitcnau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana trgovina sukna, platna, modnega in manufaklurnega blaga V Novem mestu 3IÍ-0-4 zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici, js^s priporoča svojo \tililio zaJogo vsakovrsivoga ohlaahifiga blaga za moške iii ifceusike. Najnižje cene. Solidna in točna postrežba. QnjjAwôoÂA}^ iíjuib Jj^mjojolf Jia^^ ^ ^ AÛkty -xuJmL6ay3Gie4ji|ia/ itotí/i>anx>t>a£Kuy/xnomii^ à ïxvffJ yimemmv !Katftnjciii«n^. ^joodnantfecty. XalňnAÚier^eiHi/ t » I I I 1 Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HainUjo in ohonco reg- xadrujía z neomejeno zavezo V lilstneiii domu v Kaodiji sprejema hranilno vJojre ofi vsace;?3, Oe je njen u(i ali ne, ter obrestuje po -mi na leto brez odbitka rentne^a davka, katerega sama iz svojega plaùuje. Za hranilne vlo^e kakor za vse jMsojilniine obveznosti — jaiiii'i polog rcïcrvnojïa naklada in deležev (iez 2200 zadnižuikov 'i vsnm svojim ]iretiii)ictijeiii. Iz toga se razvidi, da niaiokftteri denarni savod nudi lolike varnosti kakor kandijanska hranilnira. Milijoni] ziiravijo Kasalj hripavost, katar, zasU-ženje, dušljivi in oslov_ ski kašelj S Kaiserjeulml prsnimi haramelami „s tremi smrehomi". i'lii^ notarsko [>overjenih izpričeval od zdravnikov in pri. . . vattiih oseb dukazuje i^otov uspeli. - - -Bonboncki jako dobro prijajo in so narodnega okusa, raket 20 in 40 vinarjev, «vojrek