Zbornik 20. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA - IS 2017 Zvezek F Proceedings of the 20th International Multiconference INFORMATION SOCIETY - IS 2017 Volume F Soočanje z demografskimi izzivi Facing demographic challenges Uredila / Edited by Janez Malačič, Matjaž Gams http://is.ijs.si 9.–13. oktober 2017 / 9–13 October 2017 Ljubljana, Slovenia Zbornik 20. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2017 Zvezek F Proceedings of the 20th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2017 Volume F Soočanje z demografskimi izzivi Facing demographic challenges Uredila / Edited by Janez Malačič, Matjaž Gams http://is.ijs.si 9. - 13. oktober 2017 / 9th – 13th October 2017 Ljubljana, Slovenia Urednika: Janez Malačič Katedra za matematiko, statistiko in operacijske raziskave Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2017 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=4942843 ISBN 978-961-264-117-7 (pdf) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2017 Multikonferenca Informacijska družba (http://is.ijs.si) je z dvajseto zaporedno prireditvijo osrednji srednjeevropski dogodek na področju informacijske družbe, računalništva in informatike. Letošnja prireditev je ponovno na več lokacijah, osrednji dogodki pa so na Institutu »Jožef Stefan«. Informacijska družba, znanje in umetna inteligenca so spet na razpotju tako same zase kot glede vpliva na človeški razvoj. Se bo eksponentna rast elektronike po Moorovem zakonu nadaljevala ali stagnirala? Bo umetna inteligenca nadaljevala svoj neverjetni razvoj in premagovala ljudi na čedalje več področjih in s tem omogočila razcvet civilizacije, ali pa bo eksponentna rast prebivalstva zlasti v Afriki povzročila zadušitev rasti? Čedalje več pokazateljev kaže v oba ekstrema – da prehajamo v naslednje civilizacijsko obdobje, hkrati pa so planetarni konflikti sodobne družbe čedalje težje obvladljivi. Letos smo v multikonferenco povezali dvanajst odličnih neodvisnih konferenc. Predstavljenih bo okoli 200 predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic. Prireditev bodo spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica, ki se ponaša s 40-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Odlične obletnice! Multikonferenco Informacijska družba 2017 sestavljajo naslednje samostojne konference:  Slovenska konferenca o umetni inteligenci  Soočanje z demografskimi izzivi  Kognitivna znanost  Sodelovanje, programska oprema in storitve v informacijski družbi  Izkopavanje znanja in podatkovna skladišča  Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi  Četrta študentska računalniška konferenca  Delavnica »EM-zdravje«  Peta mednarodna konferenca kognitonike  Mednarodna konferenca za prenos tehnologij - ITTC  Delavnica »AS-IT-IC«  Robotika Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi tudi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in inštitucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. V 2017 bomo petič podelili nagrado za življenjske dosežke v čast Donalda Michija in Alana Turinga. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe bo prejel prof. dr. Marjan Krisper. Priznanje za dosežek leta bo pripadlo prof. dr. Andreju Brodniku. Že šestič podeljujemo nagradi »informacijska limona« in »informacijska jagoda« za najbolj (ne)uspešne poteze v zvezi z informacijsko družbo. Limono je dobilo padanje slovenskih sredstev za akademsko znanost, tako da smo sedaj tretji najslabši po tem kriteriju v Evropi, jagodo pa »e-recept«. Čestitke nagrajencem! Bojan Orel, predsednik programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD - INFORMATION SOCIETY 2017 In its 20th year, the Information Society Multiconference (http://is.ijs.si) remains one of the leading conferences in Central Europe devoted to information society, computer science and informatics. In 2017 it is organized at various locations, with the main events at the Jožef Stefan Institute. The pace of progress of information society, knowledge and artificial intelligence is speeding up, and it seems we are again at a turning point. Will the progress of electronics continue according to the Moore’s law or will it start stagnating? Will AI continue to outperform humans at more and more activities and in this way enable the predicted unseen human progress, or will the growth of human population in particular in Africa cause global decline? Both extremes seem more and more likely – fantastic human progress and planetary decline caused by humans destroying our environment and each other. The Multiconference is running in parallel sessions with 200 presentations of scientific papers at twelve conferences, round tables, workshops and award ceremonies. Selected papers will be published in the Informatica journal, which has 40 years of tradition of excellent research publication. These are remarkable achievements. The Information Society 2017 Multiconference consists of the following conferences:  Slovenian Conference on Artificial Intelligence  Facing Demographic Challenges  Cognitive Science  Collaboration, Software and Services in Information Society  Data Mining and Data Warehouses  Education in Information Society  4th Student Computer Science Research Conference  Workshop Electronic and Mobile Health  5th International Conference on Cognitonics  International Conference of Transfer of Technologies - ITTC  Workshop »AC-IT-IC«  Robotics The Multiconference is co-organized and supported by several major research institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national engineering academy, the Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for their thorough reviews. For the fifth year, the award for life-long outstanding contributions will be delivered in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award will be given to Prof. Marjan Krisper for his life-long outstanding contribution to the development and promotion of information society in our country. In addition, an award for current achievements will be given to Prof. Andrej Brodnik. The information lemon goes to national funding of the academic science, which degrades Slovenia to the third worst position in Europe. The information strawberry is awarded for the medical e-recipe project. Congratulations! Bojan Orel, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Robert Blatnik Vesna Hljuz Dobric, Croatia Aleš Tavčar Alfred Inselberg, Israel Blaž Mahnič Jay Liebowitz, USA Jure Šorn Huan Liu, Singapore Mario Konecki Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Karl Pribram, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Programme Committee Bojan Orel, chair Mitja Luštrek Niko Schlamberger Franc Solina, co-chair Marko Grobelnik Stanko Strmčnik Viljan Mahnič, co-chair Nikola Guid Jurij Šilc Cene Bavec, co-chair Marjan Heričko Jurij Tasič Tomaž Kalin, co-chair Borka Jerman Blažič Džonova Denis Trček Jozsef Györkös, co-chair Gorazd Kandus Andrej Ule Tadej Bajd Urban Kordeš Tanja Urbančič Jaroslav Berce Marjan Krisper Boštjan Vilfan Mojca Bernik Andrej Kuščer Baldomir Zajc Marko Bohanec Jadran Lenarčič Blaž Zupan Ivan Bratko Borut Likar Boris Žemva Andrej Brodnik Janez Malačič Leon Žlajpah Dušan Caf Olga Markič Saša Divjak Dunja Mladenič Tomaž Erjavec Franc Novak Bogdan Filipič Vladislav Rajkovič Andrej Gams Grega Repovš Matjaž Gams Ivan Rozman iii Invited lecture AN UPDATE FROM THE AI & MUSIC FRONT Gerhard Widmer Institute for Computational Perception Johannes Kepler University Linz (JKU), and Austrian Research Institute for Artificial Intelligence (OFAI), Vienna Abstract Much of current research in Artificial Intelligence and Music, and particularly in the field of Music Information Retrieval (MIR), focuses on algorithms that interpret musical signals and recognize musically relevant objects and patterns at various levels -- from notes to beats and rhythm, to melodic and harmonic patterns and higher-level segment structure --, with the goal of supporting novel applications in the digital music world. This presentation will give the audience a glimpse of what musically "intelligent" systems can currently do with music, and what this is good for. However, we will also find that while some of these capabilities are quite impressive, they are still far from (and do not require) a deeper "understanding" of music. An ongoing project will be presented that aims to take AI & music research a bit closer to the "essence" of music, going beyond surface features and focusing on the expressive aspects of music, and how these are communicated in music. This raises a number of new research challenges for the field of AI and Music (discussed in much more detail in [Widmer, 2016]). As a first step, we will look at recent work on computational models of expressive music performance, and will show some examples of the state of the art (including the result of a recent musical 'Turing test'). References Widmer, G. (2016). Getting Closer to the Essence of Music: The Con Espressione Manifesto. ACM Transactions on Intelligent Systems and Technology 8(2), Article 19. iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Soočanje z demografskimi izzivi / Facing demographic challenges..................................................................... 1 PREDGOVOR / FOREWORD ................................................................................................................................. 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ..................................................................................... 5 Albania and Kosovo in front of challenges of sustainable demographic development / Behrami Sami, Bajraktari Fadil .................................................................................................................................................... 7 Vedenje uporabnikov zdravil brez recepta / Kasesnik Karin ................................................................................ 12 Where is elderly care in the Czech Republic heading? Historical and gender perspectives in relation to informal carers / Maříková Hana ..................................................................................................................... 16 Otrokovo soočanje z izzivi ločitve / Repič Slavič Tanja ........................................................................................ 19 Begunci v svetu od konca hladne vojne do danes in njihov demografski pomen / Malačič Janez ...................... 24 Umetna inteligenca in izbrane demografske-ekonomske analize / Gams Matjaž ................................................ 33 Družinska in druga neformalna oskrba kot nenadomestljiv dejavnik humanega obvladovanja demografske krize / Ramovš Ksenija, Lipar Tina, Ramovš Marta, Mravljak Andolšek Veronika, Vujović Ana .................... 38 Krepitev socialne inteligentnosti v starosti – prispevek za izboljševanje medgeneracijskega sožitja v času staranja prebivalstva / Svetelšek Ajda, Ramovš Jože ..................................................................................... 42 Demografske spremembe: potrebne so ključne reforme družbenih (pod)sistemov / Novak Ljudmila ................. 46 Razlogi za starševstvo in pomen otrok pri slovenskih materah / Krivec Jana, Černigoj Adela ............................ 52 Mortality by Causes of Death in European Countries / Lotrič Dolinar Aleša, Sambt Jože, Korenjak Černe Simona ............................................................................................................................................................. 56 Komentar in predlogi za izboljšanje predloga Resolucije o družinski politiki 2018 – 2028 / Merše Tomaž ......... 60 Zaposlenost na Švedskem kot zgled za izboljšanje dolgoročne ekonomske vzdržnosti v Sloveniji / Sambt Jože, Tanja Istenič ............................................................................................................................................ 70 Hoja in drugo gibanje kot osnovni varovalni dejavnik zdravja v času množičnega staranja / Ramovš Jože, Ramovš Ana, Rant Maja, Mlakar Tjaša ............................................................................................................ 74 Strategija dolgožive družbe / Bednas Marijana .................................................................................................... 78 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................................ 81 v vi Zbornik 20. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2017 Zvezek F Proceedings of the 20th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2017 Volume F Soočanje z demografskimi izzivi Facing demographic challenges Uredila / Edited by Janez Malačič, Matjaž Gams http://is.ijs.si 9. oktober 2017 / 9th October 2017 Ljubljana, Slovenia 1 2 FOREWORD It is the 10th annual conference “Facing demographic challenges” and it represents a milestone in our endeavor. Not only has a candidate for Slovenian president submitted a paper and will present it at the conference, there are also several technical and overview papers representing a major shift in Slovenian demographic efforts. At the beginning of our conference, the Slovenian birth rate was close to 1.2, and while in recent years stagnating below 1.6, the major orientation of public was that there is nothing wrong with it. There is no proof, but a correlation with our initial efforts to bring the Slovenian birth rate at least to 1.8 (with sustainable 2.1). Again, there is no proof that our efforts changed the climate in Slovenia, but it is more or less becoming clear that  Slovenia cannot withstand the so low birthrate for a long period of time without serious consequences  The world is moving towards the sustainable birth rate overall, and the number of children is becoming stable in the last decade  The influx of refugees has to be systematically taken care of by preventing mass exodus and continuing with a relatively small immigration  The refugee crisis is just the visible top of the tantamount demographic challenges Europe is facing. The decades of negligence of the demographic matters are at least for a while becoming visible to the political leadership and the public. At the conference, we constantly emphasized that among often misunderstood issues is the European “demographic winter”. Governments, public opinions and media often fail to understand the importance of population in the domains of economics, politics and other components of societal and individual standard of living. Studies show that the demographic challenges are directly linked to education, work and employment, health care, financial problems, retirement and other important topics of everyday life. The developed countries, in essence nearly all Europe, are in the last decades facing a variety of demographic challenges, among them very low fertility rates that do not enable sustainable development. The underdeveloped countries, in particular in Sub-Saharan Africa, on the other hand, still maintain very high fertility rates which threaten to cause overpopulation and extinction of animal and plant species. As a result, Europe and its population have been becoming less and less relevant in the world. To which end? It is particularly indicative that many European political leaders despite clear data reject all scientific warnings and reject open dialogue with civil and scientific communities. Slovenia is no exception in these issues. However, the public opinion is slowly bur constantly changing towards accepting scientific demographic studies. 3 The "Facing Demographic Challenges" conference deals with all questions related to the demography and population development, in particular: - fertility - economic aspects - mortality/health care - anthropological aspects - migrations - sociological aspects - population ageing - historical aspects - family - population projections - solidarity between generations - mathematical/computational models - gender relations - demography of national minorities - moral / ideological influences - theological aspects - (rural) planning in new demographical conditions - reforms We present our analyses and hypotheses in the top academic environment, openly presenting the worrisome future trends. Not only that, based on national, European and global studies, we also discuss various potential solutions and propose them to our leading politicians and political institutions. It is not that everything has been discovered in the demographic studies, in particular in measures to raise the too-low fertility rate and to decrease the too-high ones. New scientific studies in particular in relation to artificial intelligence indicate that there might be rather simple and inexpensive solutions to solve the abovementioned problems. For example, extensive maternity leave, recently including also the male partners, seems to have no influence on fertility. Why is it getting even extended if other measures are cheaper and more effective? We continue to pursuit an ambitious goal – to enlighten Slovenian and European leaders with demographic problems and knowledge to enable them to govern the society better. And now it is becoming clearer than ever that the voices of the demographic science should be carefully studied. Janez Malačič and Matjaž Gams 4 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Janez Malačič, predsednik Matjaž Gams, organizator Drago Čepar Christian Gostečnik Majda Černič Istenič Boštjan Kerbler Karin Kasesnik Dušan Kidrič Marko Krevs Tomaž Merše Dunja Obersnel Kveder Mari Osredkar Janja Pečar Janja Povhe Jože Ramovš Jože Sambt Milivoja Šircelj Petronela Vertot Božidar Voljč 5 6 ALBANIA AND KOSOVO IN FRONT OF CHALLENGES OF SUSTAINABLE DEMOGRAPHIC DEVELOPMENT Dr.sc. Sami Behrami Msc. Fadil Bajraktari Kosovo Environment Protection Agency Kosovo Environment Protection Agency Str. Luan Haradinaj (ex- media palace) Str. Luan Haradinaj (ex- media palace) 14th floor, 10000 Pristina 14th floor, 10000 Pristina Tel:+381 (0) 38 33 236, mob: +377 (0) 44 146 861 Tel: mob: +377 (0) 44 146 861 E-mail: samibehrami@gmail.com, E-mail: fadilbajraktari@gmail.com, ABSTRACT: One of the most important elements for a sustainable development are demographic trends and The minimum overall objective of sustainable demographic developments, therefore, as such need to be development in each country should be to reach a stationary incorporated in comprehensive analyses trying to find population model that implies that the next generation is at the interaction between demographic tendencies and a least the same as the existing one. sustainable development. In this context, a sustainable demographic development can be achieved by: ensuring the replacement of the population In order to have a sustainable development of places, through appropriate substitution models of natural regions or municipalities there is a need to have a populations; establish a sustainable pattern of migration; demographic sustainability. create a demographic balance in population structure by age Main topic of this work is the trend, presepective and and sex; create and secure sustainability between the challenges of a population development of Albania economically active and the passive population; create and and Kosovo in the first half of the XXI century and secure sustainability in the labor force contingent; raising consequences deriving from such development. and improving the educational structure of the population - Albania and Kosovo are characterized with a specific education for a sustainable development etc. demographic development compare to other countries Albania and Kosovo are characterized by specific demographic development compare to other countries in the in the region including Europe. The end of XXth region as well as Europe in general due to the low level of century had a negative i mpact in this aspect due to a economic development, industrialization, urbanization and socio – economic and political developments in the unfavorable economic structure of the extractive industry Albania and Kosovo. This period is characterised with (especially Kosovo), the general political situation and so on. massive migritaions specially of a population capable The last decade of the XXth century., in both states is to contribute to demographic increase which affected characterized by negative developments in all spheres of life: the decrease of natality, marriages and other economic, social and political, which was manifested with irregularities in structural population and other negative impacts also in the demographic sphere. In both demographic and socio economic structures. states this is the period of massive emigration of the population (open population), especially of that replicable In order to avoid and decrease consequences of a negative demographic developments it’s important to which was manifested by the decline in fertility rate and natural increase, the decline in marriages, disorders in other focus in the preparation of authentic politicies for structures of the population As well as the other population and ensure a sustainable demographic consequences that were also documented with the 2001 development which is seen as key precondition for a census (Albania) and 2011 in both states. sustainability in different spheres of life. The crisis of the 90s of the last century was manifested by:  in Albania with the reduction of the total population - 8.6%, fertility decrease from 25.8 ‰ (1989) to 11.8 ‰ Key words : Population projection, Albania, Kosovo, (2011) and natural increase from 18.6 ‰ to 4.9 ‰, sustainable demographic development, age structure, while socio-economic structure, migration, challenges etc.  in Kosovo with a decrease of the total population - 9.1%, a decrease in fertility from 30.5 ‰ (1988) to 19.2 ‰ (2011) and natural increase from 24.9 ‰ to 15.1 ‰, which in both cases were accompanied by disorders in many 1. INTRODUCTION spheres such as marriages, divorces, changes in the 7 population structure by age with the reduction of the Year Albania Annual Kosovo Annual participation of the young age groups and increased average % average % participation of the elderly. 2011 2907362 - 1780021 - 2021 2863311 -0.15 1883805 0.58 2031 2782312 -2.83 1931957 0.25 2. DYNAMICS IN THE GENERAL NUMBER OF POPULATION 2041 2640893 -5.08 1923175 -0.05 2051 2461958 -6.77 1859447 -0.33 After the Second World War with the improvement of socio- 2061 2293467 -6.84 1743470 -0.62 economic and sanitary conditions, the total number of the population has been increasing steadily in both countries (until the beginning of the 21st century), although the After the XX century when the population of:  emigration continued at different intensities throughout the Albania marked a population growth of 183.6% (1945- period The peak was reached in the last 10 years of the 20th 1989), the first half of the century. The first phase will century when was estimated that 35-40% of the total be characterized by a depopulation of -12.6% (2011- population of Albania and Kosovo emigrated. As a result of 2031), while the second phase (2031-2061) will be the mass emigrations and losses in the 1999 war (Kosovo): phase of accelerated depopulation process with a  Albania's population for the first time in the period negative growth of - 17.6%, while  1991-2001 is characterized by a tendency of decreasing Kosovo recorded a population growth of 139.6% the overall number, while the trend of decline continues (1948-1991), the first half of the century. The first to reach - 8.6% in 2011, while phase will be characterized by slower population  the population of Kosovo for the first time in the period growth of 8.5% (2011-2031), while the second phase 1991-2011 is characterized by a tendency of reducing (2031-2061) will be the stage of the depopulation the total population to -9.1%. process with a negative growth of -9.8%. According to the forecasts on which the paper is based (1.2), By the end of the century, the process of depopulation in Albania's population has been introduced into the Albania and Kosovo will be further deepened if does not depopulation process, which will continue to deepen from occur unexpected positive or negative developments. decades to decades (see tab.1), while the population of Since both Albania and Kosovo are lagging behind the EU Kosovo will show a growth trend By 2034 but these trends countries in the socio-economic sphere, negative will be much slower than during the second half of the 20th developments through migration (the case of 2014 and 2015) century. XX. may further aggravate the situation in the demographic, economic, social spheres, etc. in both countries, especially in the case of Kosovo with a visa liberalization case. 3500000 3000000 2500000 3. STRUCTURE OF POPULATION BY MASS AND GENDER 2000000 1500000 The population structure by age and gender shows not only the demographic past but also the current and future trends 1000000 of these developments (3). 500000 The high rate of natural increase and the general population increase affected: 0  in Albania the participation of the young population age group by the end of the 1960s. XX was about 40%, while over 30% was up to half of the 80s. As a result of Shqiperi Kosovë mass emigrations of the 1990s, this share declined to Graph 1. Dynamics in the total population in Albania and close to 20% (2011). Kosovo 1948-2061  in Kosovo until the mid-1980s. XX to be characterized with more than 40% of the young age population. As a Kosovo in 2034 will have 1935630 inhabitants. Thus, for 23 consequence of the conflicting situation of the 1990s, years (2011-2034) the number of inhabitants will increase to XX in 2011 this share decreased to below 30% and 155,609 inhabitants or 8.1%. The year 2034 represents the 27.8% respectively. turnaround year when Kosovo will begin to face depopulation as a demographic problem, which from The trend of age structure deterioration by age is best decades to decades will continue to grow steadily with an confirmed by the fact of population growth by age group annual average of: 2031-2041, -0.05%, 2041-2051, -0.33 where: and For the period 2051-2061, -0.62%.  in Albania, the age group of 0-14 years in the period 2011-2061 will show a downward trend of -55.3% Table 1. Movement of the total population of Albania and (more than halving), the age group of 15-64 years will Kosovo: forecast 2011-2061 also show a downward trend of 8 -31.3%, while the only age group over 65 years will years), the fertile contingent of a population capable of work show an increase of 108% (2.1 times), while etc. will mark trends and unfavorable developments.  in Kosovo, the age group 0-14 years in the period According to the UN categorization, in 2011 the Albanian 2011-2061 will show a downward trend of -56.4% population was in the initial phase of aging while the Kosovo (rather than halving), the age group 15-64 years will population was on aging threshold, while at the end of the be stable but with a tendency of falling -12% , While researching period the two states will enter into a deep the age group over 65 years will show an increase of process of demographic aging. These developments are 311.2% (4.1 times) (4, 7). unfavorable from both the demographic and socio-economic point of view. The unfavorable demographic development in the future is also argued by other data. So  in Albania, the old age group in the period 2011-2061 4. POPULATION MIGRATIONS will increase to 346173 people (2.1 times), while the participation from 11% to 29.1%. In the same period, Kosovo throughout the post-World War II period, while the younger age group will be reduced to -55.5%, while Albania since the 1990s have been characterized as emigrant participation from 21.6% to 12.2%. countries. Given the current performance, but also thr  in Kosovo, the old age group in the same period will expected one concerning economic development, increase to 382423 people (4 times), while participation employment opportunities in the country and the movement from 6.9% to 29%. New age groups will reduce by - of natural growth, a migratory population movement with 56.4% in the same period, while participation from low intensity is to be expected for a while (5). It is estimated 27.8% to 12.4%. that 35-40% of the population in both countries have emigrated abroad, transforming migration into a very Leveling and participation among young and old age groups important element of (negative) demographic developments. is expected to take place around 2022 in Albania and 2036 In the 10 years period (2000-2010): in Kosovo.  from Albania to other European countries have emigrated between 40 and 45 thousand persons per year 80 (6), while  from Kosovo to other European countries have 70 emigrated between 10 and 15 thousand (2) persons per 60 year. Forecasts show that Albania and Kosovo are not only in the 50 past but also in the future expected to be migrant countries, 40 while the negative balance of net migration will depend on 30 overall developments. As a consequence of the decline of the population contingent in the age of emigration, in the mid- 20 30s of the 21st century, it is assumed that the migrant 10 population will decline. Given the fact that both countries lag behind EU countries in 0 1971 1981 1991 2011 2021 2031 2041 2051 2061 the socio-economic sphere (as one of the main factors of migration is the difference in the level of economic 0-14 vj Sh 0-14 vj K 15-64 vj Sh development between the countries of origin and the host 15-64 vj K 65+ vj Sh 65+ vj K country), the situation regarding migration can also (as was Graph 2. Participation of the age group in population of the case of the end of 2014 and the beginning of 2015 when Albania and Kosovo 1971-2061 over 120 thousand people emigrated from Kosovo). Also, visa liberalization and the unification of Kosovo with the EU The aging index (the number of people over 65 years in 100 can spur a widening wave of emigration. of the young 0-14 years) is the other indicator showing unfavorable demographic developments both in Albania and in Kosovo. Thus: 5. DEMOGRAPHIC CONSEQUENCES  in Albania, the aging index would show a growth trend from 51.1 in 2011 to 135 in 2031 to reach 240.1 in 2061. Since the main source of population growth in both Albania So until 2011, in Albania, an elderly person used to and Kosovo in the past was the natural increase then data on comeo 2 young aged, while in the year 2061, for one the fertile, population contingent in the future is an important young person will come 2.4 elderly ones. source to show the trends of the population movement of  in Kosovo in 2031 the aging index will be 68 to reach Albania and Kosovo in the future. 234 (2061) from 24.8 in 2011. So, as in 2011, an elderly According to the forecasts, the female fertile contingent (15- person came to 2.4 in the year 2061 in every 1 49 years) will show a tendency of continuous decline. So in youngsters will come 2.3 elderly. relation to 2011, in 2061 the female fertile contingent would be smaller: Other contingents of the population such as preschool  in Albania for 32,801 women, while participation will children (0-6 years), primary education children (6-14 decrease from 50.9% (out of the total number of 9 women) to 37.1%. Female fertile contingent during the Consequently, in the primary schools of Kosovo in period 2011-2061 will be reduced by -44.4%, while relation to 2011, in 2031 there will be about 3000  in Kosovo for 161574 women, while participation will (3017), while in 2061 there will be about 6000 (6046) decrease from 53.7% to 36.5%. The female fertile fewer class groups (if average is 30 students per class contingent during the 2011-2061 period will be reduced group). by -34.1%, which will undoubtedly be followed by lowering the fertility rate. The situation will not be even better with the middle school contingent (15-19 years). In relation to 2011, the population Numerous studies (3.8) show that the main potential of of the secondary school contingent will be reduced for: fertility bear the younger ages of female fertile contingent  in Albania in 2031 it will be 130083, compared with (20-29 years) by reducing the participation of the older age 2061 for 179627 younger students compared to 2011. group in the birth rate. Forecasts for the new female fertile As a result, participation will decrease from 9.8% contingent are even more "gloomy" as in the period 2011- (2011) to 5.6% (2031) and 4.6% ( 2061). This means 2061, it is estimated that this contingent will be reduced; that in Albania in 2031 there will be 4336, while in  in Albania for 114265 women, while participation from 2061, 5988 class groups less than in 2011, 15.1% (2011) to 9.3% (2061). Thus the new age group  in Kosovo in 2031 will be for 55076, while in 2061 for of female fertile contingent will be reduced to -52.4%, 98799 less students compared to 2011. Thus, while participation will decrease from 10.1% (2011) to 6.4%  in Kosovo for 61874 women, while participation from (2031) and 4.5% ( 2061). This means that Kosovo in 16.9% (2011) to 10.2% (2061). Thus the new age group 2031 will have about 1800 (1835), while in 2061 about of the female fertile contingent will be reduced by - 3200 (3293) class groups less than in 2011 (if average 41.5%, which is also an argument for the declining is 30 students per class group). trends of fertility during the given period. Reduction of the education contingent will be followed by a Albania and Kosovo in 2011 had a total birth rate of 1.7 reduction in the number of teachers the thing that will respectively 2.0 children per woman, meaning that NTL in require planning in education for teachers which affects a both cases was below the average needed for a simple reduced education enrollment quotas and the closure of population resuscitation of about 2.3 children. Due to many many schools from which the most affected will be rural factors such as the level of women's education, employment, areas, a present process in many hilly and mountainous areas family planning, postponement of marriages, migration, of Albania and Kosovo. economic status, etc., the likelihood that low NTLs are very real at 1.4 children per woman in Albania (6) and 1.7 children per woman in Kosovo in 2031 (2). 7. CONSEQUENCES IN ECONOMIC STRUCTURE 6. CONSEQUENCES IN THE EDUCATION Reduction and aging of the labor contingency - the SYSTEM contingent of the active population (15-64 years) will mark a growth trend until the beginning of the second decade of Apart from the demographic sphere, many negative XXI century in Albania while in Kosovo until the end of consequences from future demographic developments will this decade (2028). also be manifested in the socio-economic sphere. The In Albania, the active population contingent will reduce accelerated growth of the elderly population contingent - the participation from 67.4% (2011) to 63.0% (2031) and 58.7 demographic impoverishment and the reduction of the youth in 2061, while in Kosovo in the first half this contingent will contingent will have negative implications in all spheres of have growth tendencies from 65.3% (2011) To 67.7% (2031) life in Albania and Kosovo. while the second half will show a downward trend from 67.7% (2031) to 58.6% (2061). 6.1. Reduction of the school population quota - according At the same time, the participation of the old working to population anticipation: contingent (over 50 years) will be increased in addition to  in Albania in the period 2011-2061, the contingent of the new labor contingency (15-49 years). In Albania, this children in primary education (6-14 years) will be contingent will increase participation from 24.9 (2011) to reduced in 2031 for 146007 whereas in 2061 for 35.7 (2061), while in Kosovo from 17.8 (2011) to 36.9 256477 students so the participation of this contingent (2061). will be reduced by 15.5% (2011), to 10.9% (2031) and The presented data show a significant deterioration of the 8.5% (2061). Consequently, in the primary schools of situation regarding the structure of the labor contingent. Albania in relation to 2011, in 2031 there will be 4867, From economic studies it is well-known that the older while in 2061 there are about 8549 fewer class groups workforce: has difficulties to adapt to technical- (if average is 30 students per class group). technological advances, has lower productivity, is not  in Kosovo 2011-2061, the contingent of children in innovative, etc primary education (6-14 years) in 2031 will be lower for 90531 while in 2061 for 181386 students so the 8. STRUCTURAL CONSEQUENCES BY AGES - participation of this contingent will be reduced by DEMOGRAPHIC AGING 17.6% (2011), to 11.5% (2031) and 7.5% (2061). 10 In the period 2011-2061 the only category that will have a , large distinctions with EU countries , the prospect that EU continuous increase will be a group of ages over 65 years. offers etc. In relation to 2011 these age -groups In order to avoid and minimize the consequences of such an  in 2031 in Albania, the age group over 65 would grow occurrence is not only required but also necessary to prepare by 270834 persons (84.5%), which would almost policies so that the negative effects of these developments to duplicate, while by 2061 the increase would be even be much smaller. There is no doubt that the processes and faster for 346173 (108.1%) or for more than 2 times. consequences arising from foreseen demographic trends, Participation of the age group over 65 in the general constitute a major challenge for the population, economic population will increase from 11% (2011) to 21.3% policies, educational, social, etc., of Albania and Kosovo (2031) to reach 29.1% (2061), while towards sustainable development as imperative that the  in Kosovo over the same period, the age group over 65 modern world requires harmonization between population, will increase to 129482 (105.8%), which means that it economy, environment etc. will double, whereas by 2061 the increase will be very fast for 382423 (311.2%) or for more than 4 times. Participation of the age group over 65 in the general 10. REFERENCES population will increase from 6.9% (2011) to 13.1% (2031) to reach 29.1% (2061) (9). 1. "Albania - Population Projections 2011-2031". Institute of Statistics of Albania- INSTAT. Tirana 2014. The very rapid growth trend will be especially among older 2. "Population Forecast of Kosovo 2011-2061". Kosovo age groups (over 75 years) within the old population which Agency of Statistics. Prishtina 2013. will increase participation in Albania from 37.1% (2011) to 3. Islami H. (2005). "Demographic studies - 100 years of 41.3% (2031) and 48.1% (2061), while in Kosovo demographic development in Kosovo". Academy of participation will increase from 33.6% (2011) to 38.9% Sciences and Arts of Kosovo. Pristina. (2031) and 49.9% (2061). So in both cases, the population 4. Behrmi S et.al (2014). “Challenges of Kosovo of the older age group will consist half of the elderly Demographic Roadmap in the Future”. Proceedings of population. the17th International Information Society – IS 2014, Demographic aging as a process is characterized by Multiconference volume B ,Lubjanë numerous negative consequences both in the demographic 5. G. The Author (1997). "The progress and spatial and socio-economic spheres. expansion of the Albanian population in Kosovo and other ethnicities in the former Yugoslavia". Economic Institute. Pristina. 9. CONCLUSION 6. P. Nikolli et al (2015). "Projections of Albania's Population by Age and Gender 2011-2061". The World Bank defines sustainable development as a Geographical Research 17. ANIM. Dep. Of development that involves the transition of an equal reserve Geography. Pristina. or the greatest possible human, economic and social capital 7. Behram S. Bajraktari F (2015) "Challenges in the to the next generation. Based on this definition Albania and Future Demographic Development of Kosovo". Kosovo are facing major challenges in sustainable Geographical Research 15. KGA. Pristina. development in general and sustainable demographic 8. Behrmi S et.al (2012). “Challenges of Live births in development in particular. Kosovo in the second Half of the Twentieth Century Based on the Population Projections in Albania and Kosovo and the Beginning of XXI century”. 15th International Population Forecast 2011-2061 can conclude that more Information Society – IS 2012 Multiconference”, negative demographic processes with which Albania is Facing Demographic Challenges. Volume B. facing since the beginning of this century, Kosovo will face Ljubljana , Slovenia. years of 30s century XXI. This corresponds to the time when 9. Behrami S., Bajraktar F. (2014). “Population structure for the first time is Albania and Kosovo will face ; by age barrier for demographic sustainable  start the process of depopulation development on Kosovo in the future”. Science, an  in the population structure by age the older age groups Important Factor for Socio-Economic Sustainable will dominate youths Development. The Ninth International Annual  marks the beginning stage of decreasing active Meeting of Alb-Science Institute Pristina. population contingent etc. It will also process of depopulation will deepen, reducing the fertility rate, have negative developments in other contingencies of population: reducing the number of school age children, active population, growing older of work contingent etc. There are a number of socio- economic factors that will continue to favor the emigration of Kosovo's population , especially in the case of visa liberalization or merge into EU, such as low economic development , low level of economic activity , high rate of unemployment , the structure of unemployment , reduction of investment ( global economic crisis ) , low living standard , low political stability 11 Vedenje uporabnikov zdravil brez recepta Karin Kasesnik NIJZ - SPC Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana +386-1-58-63-908 karin.kasesnik@nijz.si POVZETEK a demographic point of view results show to which attributes an Zdravila brez recepta predstavljajo pomemben del importance is ascribed by the users of medicines. Preliminary samozdravljenja; poleg učinkovitega delovanja lahko pacienti results of the Slovene study show the consumer behavior of the izkusijo tudi neželene učinke, možna so tudi medsebojna users of the OTC medicine related to viral infection and reading učinkovanja med zdravili. Zaradi tega je pomembno, da information from the patient information leaflets with a regard to uporabniki zdravil pridobijo ustrezne informacije o zdravilih. gender, age and education. An analysis of questionnaire answers Poleg informacij, ki jih pacientom posredujejo strokovnjaki s included 86 respondents. A share of respondents who acquired a področja zdravja, so pomembni uradni pisni viri o zdravilih, viral infection once to three times a year, according to respondents predvsem navodilo za uporabo. Pomemben napotek pacientom je, who answered a question related to the frequency of disease, was da preberejo navodilo za uporabo zdravil. Za zagotavljanje 78,9 %. This result agreed with 75,3 % respondents who učinkovitega in varnega zdravljenja je nujno razumevanje navodil, purchased OTC medicines belonging to this therapeutic group up pa tudi njihovo upoštevanje. Pogosto uporabljena metoda v to several times a year. A few times a month were medicines from raziskavah o zdravju je conjoint analiza, ki pridobiva vedno večji this therapeutic group mostly purchased by the persons over 50 pomen. Rezultati tudi z demografskega vidika kažejo, katerim years of age. Although approximately a half of respondents atributom uporabniki zdravil pripisujejo večjo pomembnost. marked to read patient information leaflets, there still have been Preliminarni rezultati slovenske raziskave kažejo nakupno vedenje too many persons who have not read the patient information uporabnikov zdravil brez recepta za lajšanje simptomov virusnih leaflets at every OTC medicine purchase, and some responders obolenj in branje informacij iz navodil za uporabo zdravil, glede even never. Research results show the behavior differences na spol, starost in izobrazbo. Analiza anketnih odgovorov je regarding a purchase of OTC medicines and reading the enclosed vključevala 86 respondentov. Delež respondentov, ki so zaradi patient information leaflets by the persons aged over 50 years, virusnega obolenja zbolevali od enkrat do trikrat na leto, med compared to younger persons, and therefore a demographic aspect respondenti, ki so odgovorili na vprašanje o pogostnosti of these findings. zbolevanja, je znašal 78,9 %. Ta rezultat je skladen s 75,3 % respondentov, ki so zdravila brez recepta iz te terapevtske skupine Keywords kupovali do nekajkrat letno. Večkrat na mesec so zdravila brez OTC medicines, behavior of medicines’ users, conjoint method, recepta iz te terapevtske skupine večinoma kupovale osebe, attributes, demographic aspect. starejše od 50 let. Čeprav je približno polovica respondentov označila, da prebere navodila za uporabo, še vedno preveč oseb ne 1. UVOD prebere navodila za uporabo ob vsakem nakupu zdravila brez recepta, oziroma nekaj oseb sploh nikoli. Rezultati raziskave Zdravila brez recepta za veliko oseb predstavljajo pomemben del kažejo razlike v vedenju pri nakupu zdravil brez recepta in branju zdravljenja. Za razliko od zdravil, ki se predpisujejo na recept, pri priloženih navodil, pri primerjavi oseb nad 50 let starosti z zdravilih brez recepta običajno ni prisotno obsežno informiranje mlajšimi osebami in torej demografski vidik teh ugotovitev. uporabnikov. Pa vendar imajo zdravila brez recepta poleg terapevtskih učinkov tudi neželene učinke, pa tudi medsebojno lahko učinkujejo z zdravili na recept. Za zdravila brez recepta se Ključne besede osebe odločajo v okviru samozdravljenja in pri tem pogosto ne Zdravila brez recepta, vedenje uporabnikov zdravil, conjoint prejmejo dovolj informacij strokovnjakov. Zaradi tega je metoda, atributi, demografski vidik. pomembno, da poleg nasveta v lekarni dobro preberejo navodilo za uporabo zdravila in navodila pri jemanju zdravil brez recepta tudi upoštevajo. Ker je promocija zdravil brez recepta namenjena ABSTRACT tudi splošni, ne le strokovni javnosti, je nujno tudi pravilno OTC medicines represent an important part of self-medication; razumevanje pisnih in drugih virov informacij o zdravilih brez besides efficient acting, adverse events can be experienced by recepta. Predstavnike splošne javnosti je treba tudi z vidika patients and also interactions with other medicines can occur. demografskih značilnosti dobro poučiti o vrsti ustreznih virov Thereby, it is important for the users of medicines to acquire informacij o zdravilih in o upoštevanju navodil. adequate information on medicines. Besides information, given by health experts, also official written information sources are important, especially a patient information leaflet. Reading the 2. RAZISKOVANJE ZDRAVJA IN patient information leaflet is an important direction for the MEDIKAMENTOZNEGA ZDRAVLJENJA Z patients. Comprehension of patient information leaflets and their UPORABO CONJOINT ANALIZE consideration are essential for ensuring an efficient and safe treatment. A conjoint analysis is a frequently used method in Med objavljenimi članki so prisotni tudi članki, ki obravnavajo researching about health and its meaning is increasing. Also from analize različnih področij zdravja, tudi z demografskega vidika. 12 Objavljen je bil sistematični pregled literature z rezultati raziskav, Conjoint analiza predstavlja pomembno tehniko, pri kateri se v katerih so uporabili conjoint analizo (1). Analizirali so 79 ugotavljajo stališča pacientov oziroma predstavnikov skupnosti o člankov z interpretacijo raziskav s področja zdravstvenega zdravstvenem varstvu (6). Conjoint analiza se je uspešno varstva, kjer so uporabili conjoint analizo. Avtorji so v uporabila na raznih področjih zdravstvenega varstva in ima velik nekajletnem obdobju od leta 2005 dalje opazili povečanje števila potencial kot metoda za odkrivanje preferenc pacientov. javnozdravstvenih raziskav, kjer so uporabili conjoint analizo. Pri izvedbi večine raziskav so vključili od 3 do 7 atributov, večinoma 2.1 Raziskava o vedenju uporabnikov zdravil v dveh ali treh nivojih. Vzorec je največkrat zajel med 100 in 300 respondentov, v eni raziskavi le 13 respondentov. Pogosto se je brez recepta z demografskega vidika med atributi pojavljala cena. Primerjavo med interpretacijo Predstavljeni so rezultati pilotske raziskave (7), ki se je izvedla v rezultatov posameznih raziskav otežujejo razlike med pristopi. Sloveniji. Na vprašanja iz spletne ankete je odgovarjalo 86 Avtorji raziskave (2) so izhajali iz izhodišča, da je malo znanega o respondentov. V tem prispevku je navedenih le del rezultatov; stališčih in odločanju oseb o zdravilih; pri tem so se osredotočili predstavljeni so izsledki, ki zajemajo demografski vidik, z analizo na uporabo analgetikov pri osebah iz več mlajših starostnih posameznih odgovorov vedenja potrošnikov po spolu, starosti in segmentov. Pomen in avtonomnost odločanja pacientov o stopnji izobrazbe. samozdravljenju sta v preteklem obdobju narasla. Osnovna zasnova raziskave (7) sicer temelji na atributih, ki Farmakoepidemiološke raziskave so pokazale, da blagovna opisujejo koristnosti in tveganja zdravil; z nadaljnjo analizo znamka oziroma lastniško ime zdravila in cena igrajo pomembno rezultatov pilotske raziskave in predvidoma tudi na večjem vzorcu vlogo pri izbiri in uporabi zdravil brez recepta in zdravil na respondentov se pričakujejo rezultati z ugotovitvami o tem, recept. Prav tako cena in blagovne znamke močno vplivajo na katerim atributom respondenti pripisujejo večjo pomembnost. odločanje pacientov in zdravnikov ter na njihovo zaznavanje Pri izvedbi pilotske raziskave (7) se je uporabila conjoint analiza, kakovosti zdravil. Raziskovalci so izbrali zdravila brez recepta za ki pridobiva naraščajoči pomen pri raziskovanju zdravstvenega lajšanje bolečin (analgetike), ki sodijo k pogosteje uporabljenim varstva. Ta metoda za ugotavljanje preferenc in stališč pacientov zdravilom brez recepta. Razmeroma pogosto ta zdravila se je razvila v psihologiji, uspešno pa se uporablja tudi v uporabljajo mlajše osebe, ki kažejo tudi veliko zanimanje za raziskavah tržišča in drugih vejah ekonomije ter se uveljavlja tudi zdravje, posebej ženske in izobraženi moški. Pri raziskovanju so na področju zdravstvenega varstva (6). uporabili conjoint analizo, ki je koristna metoda pri raziskovanju preferenc potrošnikov. V tej raziskavi (2) so kot pomembne Pri izvedbi raziskave (7) so respondenti preko elektronske pošte atribute izbrali blagovno znamko oziroma lastniško ime in ceno, prejeli sporočilo, s povezavo na anketo. Vključeni so bili čas nastopa delovanja zdravila, kraj nabave zdravila in vir respondenti obeh spolov, iz različnih starostnih skupin in z informacij zdravil brez recepta. Rezultati raziskave so pokazali, da različno stopnjo izobrazbe; povezava na anketo je bila sta cena in lastniško ime najpomembnejša atributa pri izboru posredovana respondentom iz Slovenije, iz več geografskih zdravila brez recepta v tej raziskavi. Respondenti so bile mlajše področij. Vprašanja so zadevala zdravila za lajšanje simptomov osebe, ki običajno kmalu sprejmejo inovacije in blagovne znamke. virusnih obolenj, ki se izdajajo brez recepta. Glede na rezultate so oblikovali pet skupin, prva skupina je V pilotskem delu raziskave (7) je bilo zajetih 86 respondentov, poudarek namenila učinkovitosti (hitremu nastopu delovanja), veljavnih je bilo 85 anketnih odgovorov, ki jih je podalo 68 (80,0 druga skupina respondentov je pomembnost pripisala predvsem %) žensk in 17 (20,0 %) moških (Tabela 1). 34 (40,0 %) nizki ceni, tretja skupina respondentov pa blagovni znamki respondentov je imelo do 30 let, 18 (21,2 %) med 30 in 50 let in oziroma lastniškemu imenu zdravila in sicer so prednost dajali več kot 50 let je imelo 33 (38,8 %) respondentov. Glede na proizvodu, ki je bil tržni vodja. Naslednja skupina respondentov izobrazbo je imelo 12 (14,1 %) oseb srednješolsko, 40 (47,1 %) je pomembnost pripisovala možnosti posvetovanja s višjo ali visoko izobrazbo ter 33 (38,8 %) podiplomsko izobrazbo. strokovnjakom s področja zdravstvenega varstva. Respondenti iz zadnje skupine so pomembnost pripisovali kombinaciji dobrega učinka, nizke cene in dostopnosti strokovnjaka za posredovanje Tabela 1: Respondenti ankete po spolu, starosti in izobrazbi informacij; to skupino so raziskovalci opredelili kot racionalne Spol Število Starost Število Izo= Število paciente in je predstavljala 27 % delež vseh respondentov. Skoraj polovica vseh respondentov je kot pomembno zaznavala ceno, (delež (leta) (delež brazba (delež v medtem ko so pri drugih respondentih opazili druge preference. v %) v % ) % ) Uporabniki zdravil zaznavajo tako koristnosti kot tveganja ženske 68 < 30 let 34 srednja 12 zdravil. Prisotna je interakcija med dvema psihološkima sistemoma, čustvi in razumom ter njunim skupnim vplivom na (80,0 %) (40,0 %) (14,1 %) zaznavanje in sprejemanje tveganj (3). Posamezniki se lahko moški 17 nad 30 18 višja ali 40 razlikujejo glede intenzivnosti njihovih afektivnih reakcij, kar let, do visoka kaže na pomembno vlogo (20,0 %) (21,2 %) (47,1 %) individualnih razlik pri zaznavanju 50 let tveganja. Reakcija na tveganja lahko zajema čustva kot so strah in > 50 let 33 podi= 33 jeza. Kljub ključni vlogi čustev v mnogih teorijah vedenja potrošnikov so bila čustva redko razpoznana kot pomembna (38,8 %) plomska (38,8 %) sestavina presoje in odločanja (4). Medtem ko nekatere teorije Skupaj 85 85 85 odločanje obravnavajo s kognitivnega vidika, pa Damasio (5) poudarja vlogo čustev in vedenje potrošnika razlaga tudi z (100,0 (100,0 (100,0 nevrofiziološkimi mehanizmi. %) %) %) 13 3. RAZPRAVA 2.1.1 Preliminarni rezultati slovenske raziskave o Iz rezultatov pilotske raziskave, izvedene v Sloveniji (7), je vedenju uporabnikov zdravil brez recepta z razvidno, da je večina (78,9 %) respondentov med tistimi, ki so odgovorili na to vprašanje, zaradi virusnega obolenje zbolevala od demografskega vidika enkrat do trikrat na leto. Ti rezultati so skladni z rezultati o Na vprašanje, kako pogosto respondent zboli zaradi virusnega pogostnosti nakupa zdravil brez recepta iz te terapevtske skupine, obolenja, je večina respondentov označila odgovor ‘od enkrat do namreč 75,3 % respondentov je ta zdravila kupovalo do nekajkrat trikrat na leto’ in sicer 60 oziroma 78,9 % respondentov glede na letno. vse respondente, ki so odgovorili na to vprašanje (7). Na osnovi Raziskovalci so v rezultatih primerljive študije (2) pokazali večjo rezultatov ankete je razvidno, da je pogosteje kot trikrat na leto pogostnost uporabe zdravil brez recepta, to je do 4-krat na mesec zaradi virusnega obolenja zbolevalo le nekaj oseb in sicer 2 ženski in sicer kar pri 53,9 % respondentov¸ 16,0 % respondentov pa je in en moški, 13 oseb pa zaradi teh obolenj ni zbolelo nikoli. skladno z odgovori zdravila brez recepta za lajšanje bolečin Eno izmed vprašanj se je nanašalo na pogostnost nakupa zdravil uporabljalo celo več kot štirikrat mesečno. Rezultati zgoraj brez recepta v lekarni (7). 13, od tega 12 žensk je odgovorilo, da opisane raziskave (7) pa kažejo nakup zdravil brez recepta večkrat zdravila brez recepta v lekarni kupujejo večkrat na mesec. Enkrat na mesec le pri 15,3 % respondentih. Delno razlike v rezultatih na mesec je zdravila brez recepta v lekarni kupovalo 8 oseb, med lahko pripišemo različnim starostnim segmentom respondentov in njimi 6 žensk. Največ, to je 64 oziroma 75,3 % oseb je ta zdravila velikosti vzorca respondentov, pa tudi razlikam v indikacijah pri nabavilo do nekajkrat letno in sicer 50 žensk in 14 moških. Velika obeh skupinah zdravil. Medtem ko je raziskavi Halme s sodelavci večina respondentov (12 oziroma 92,3 %), ki so kupovali zdravila (2) zajel tri starostne segmente od 18 do 20 let, 21 do 30 let in 31 brez recepta iz te terapevtske skupine večkrat na mesec, je sodila v do 50 let, odgovarjalo pa je 256 respondentov, pa je bilo v starostno skupino nad 50 let. Vsi (13) respondenti, ki so kupovali slovensko pilotsko raziskavo (7) zajetih 86 respondentov iz treh zdravila brez recepta večkrat na mesec, so imeli podiplomsko starostnih segmentov in sicer osebe, stare do 30 let, osebe med izobrazbo. 30. in 50. letom starosti ter osebe, starejše od 50 let. V tej Rezultati primerljive raziskave (2) so pokazali večjo pogostnost raziskavi so bila vključena zdravila brez recepta za zdravljenje uporabe zdravil brez recepta in sicer nekajkrat (1-4-krat) na mesec virusnih obolenj, v primerljivi raziskavi (2) pa so bila zajeta pri 53,9 % respondentov, pri 16,0 % respondentov celo več kot zdravila brez recepta za zdravljenje bolečin, torej analgetiki. V štirikrat mesečno. Pri tej raziskavi so bili zajeti primerjalno mlajši slovenski pilotski raziskavi (7) se razpravlja o nakupu zdravil brez starostni segmenti respondentov, obravnavani pa so bili recepta, v primerljivi (2) raziskavi pa o uporabi zdravil brez analgetiki, ki se izdajajo brez recepta. S conjoint analizo so recepta; pacient lahko nabavi zdravilo brez recepta za večkratno ugotovili, da respondenti največjo pomembnost pripisujejo uporabo. blagovni znamki oziroma lastniškemu imenu zdravila ter ceni. Po Med respondenti, ki so na osnovi slovenske raziskave (7) označili, relativni pomembnosti sledijo atributi o nastopu delovanja, kraju da zdravila brez recepta za lajšanje virusnih obolenj kupujejo nakupa zdravila in viru informacij o zdravilu. večkrat na mesec, jih je velika večina (92,3 %) sodila v starostno Navodila za uporabo zdravil brez recepta je prebralo 42 oseb (36 skupino nad 50 let, kar se povezuje z večjo zbolevnostjo oseb iz te žensk in 6 moških), včasih je navodila za uporabo zdravil prebralo starostne skupine. Vsi respondenti, ki so kupovali zdravila brez 38 oseb, navodila za uporabo pa skladno z odgovori respondentov recepta iz te terapevtske skupine večkrat na mesec, so imeli ni prebralo 5 oseb (7). Izmed oseb, ki so prebrale navodilo za podiplomsko izobrazbo. Primerjalno pogostejši nakup teh zdravil uporabo, jih je imela več kot polovica oziroma 22 (52,4 %) oseb brez recepta se pripisuje boljšemu znanju oziroma več izkušnjam več kot 50 let in malo manj kot polovica (18 oziroma 42,9 %) s samozdravljenjem. podiplomsko izobrazbo. Starostna struktura respondentov, ki so Med vsemi respondenti, ki so odgovorili na vprašanje o branju včasih prebrali navodilo za uporabo zdravil brez recepta je navodil za uporabo zdravil brez recepta, je približno polovica pokazala, da ima 20 respondentov do 30 let, 10 respondentov med oziroma 42 oseb, med njimi 36 žensk in 6 moških označilo, da 30 in 50 let ter 8 respondentov več kot 50 let. navodila preberejo (7). Včasih je navodila za uporabo zdravil prebralo 38 respondentov, navodil za uporabo pa skladno z odgovori respondentov ni prebralo 5 oseb. Čeprav navodila za 2.1.1.1 Statistični izračuni preliminarnih rezultatov uporabo zdravil brez recepta prebere polovica oseb in je malo izvedene raziskave o vedenju uporabnikov zdravil oseb, ki navodil ne preberejo, bi se moral zmanjšati delež oseb, ki brez recepta navodil ne preberejo vsakič in čim bolj zmanjšati delež oseb, ki navodil sploh ne preberejo. Kljub izobraževanju o pomenu Hi-kvadrat test ne kaže povezave med pogostnostjo kupovanja informacij v navodilu za učinkovito in varno uporabo zdravil je zdravil brez recepta v lekarni in spolom respondentov (7). Hi- treba z izobraževanjem nadaljevati. kvadrat test tudi ne kaže povezave med pogostnostjo zbolevanja zaradi virusnih bolezni in spolom, starostjo ali izobrazbo. Prav Izmed oseb, ki so prebrale navodilo za uporabo, jih je imela več tako ni povezave med branjem navodila za uporabo zdravil brez kot polovica (22 oseb) več kot 50 let in 18 oziroma 42,9 % recepta in stopnjo izobrazbe. podiplomsko izobrazbo (7), torej osebe z večjim obsegom znanja in predvidoma z več izkušnjami s samozdravljenjem navodilom za Povezavo med branjem navodil za uporabo in starostjo s hi- uporabo pripisujejo večjo kvadrat testom ugotovimo pri stopnji tveganja 0,05 (7). pomembnost. Glede na statistično analizo s h Pri nekaterih spremenljivkah hi-kvadrat test zaradi premajhnega i-kvadrat testom (7) se kaže števila vrednosti ni dal veljavnih rezultatov. povezava le med branjem navodila za uporabo in starostjo respondentov. 14 4. ZAKLJUČEK Pomembno je preučevati vedenje uporabnikov zdravil brez recepta, tudi z demografskega vidika. Conjoint analiza je metoda, ki tudi na področju raziskovanja zdravja pridobiva pomen. S conjoint analizo anketnih odgovorov se lahko pridobijo rezultati o tem, katerim atributom uporabniki zdravil pripisujejo večjo pomembnost. Interpretacija rezultatov raziskav, kjer se uporabi conjoint analiza, lahko pripomore k poznavanju stališč in namer uporabnikov zdravil. Če uporabniki zdravil brez recepta ustrezno razumejo informacije, to pomembno prispeva k učinkovitemu in varnemu zdravljenju. V študijah so raziskovalci uporabili različne atribute in sicer lastniško ime, ceno, mesto nakupa zdravila, vir informacij, nastop delovanja, stališča do zdravila in druge. Predstavljeni preliminarni rezultati slovenske pilotske raziskave (7) kažejo nekatere vidike vedenja uporabnikov zdravil brez recepta glede na spol, starost in izobrazbo in sicer pogostnost kupovanja zdravil brez recepta in branje navodil za uporabo zdravil brez recepta, ki so eden najpomembnejših uradnih virov informacij o zdravilih. Podrobnejši rezultati bodo pokazali, kakšno pomembnost so respondent i pripisovali posameznim atributom, v prihodnosti predvidoma tudi na večjemu vzorcu respondentov. Z demografskega vidika bodo pomembni tudi rezultati predvidenega nadaljnjega raziskovanja, ki bodo zajemali ugotovitve o vedenju respondentov glede na spol in starost. Ti rezultati bodo pomenili izhodišča za komuniciranje o ustreznem informiranju o zdravilih brez recepta z različnimi skupinami respondentov. 5. LITERATURA [1] Marshall, D., Bridges, J. F. P., Hauber, B., Cameron, R., Donnalley, L., Fyie, K., and Reed Johnson, F. 2010. Conjoint Analysis Applications in Health – How are Studies being Designed and Reported? An Update on Current Practice in the Published Literature between 2005 and 2008. Patient 3 (4) (2010), 249-256. [2] Halme, M., Linden, K., and Kääriä, K. 2009. Patients’ Preferences for Generic and Branded Over-the-Counter Medicines. An Adaptive Conjoint Analysis Approach. Patient 2 (4) (2010), 243-255. [3] Peters, E. M., Burraston, B., and Mertz, C. K. 2004. An Emotion-Based Model of Risk Perception and Stigma Susceptibility: Cognitive Appraisal of Emotion, Affective Reactivity, Worldviews, and Risk Perceptions in the Generation of Technological Stigma. Risk Analysis 24 (5) (2004), 1349-1367. [4] Finucane, M. L., Alhakami, A., Slovic, P., and Johnson, S. M. 2000. The Affect Heuristic in Judgments of Risks and Benefits. J. Behav. Dec. Making, 13 (2000), 1-17. [5] Damasio, A. R. 1994. Descartes’ Error: Emotion, Reason, and the Human Brain. Avon, New York. [6] Ryan, M., and Farrar, S. 2000. Using conjoint analysis to elicit preferences for health care. BMJ 320 (June 2000), 1530- 3. [7] Kasesnik, K., Toroš, J., Kline, M. Poročilo s preliminarnimi rezultati pilotske raziskave o vedenju uporabnikov zdravil brez recepta in pripisovanju pomembnosti atributom. 2017. 15 Where is elderly care in the Czech Republic heading? Historical and gender perspectives in relation to informal carers Hana Maříková Department Gender & Sociology Institute of Sociology of the Czech Academy of Sciences Jilská 1, Prague 1, Czech Republic Tel: +420 210 310 351; fax: +420 222 220 143 hana.marikova@soc.cas.cz ABSTRACT The issue of setting elderly care policies and changing them is mostly monitored in West European countries, with some 2. METHODOLOGY exceptions. Therefore, this work focuses on the shift in the setting Leitnerś typology [3] is used to analyse elderly care policies in of elderly care policies in the Czech Republic as one of the post- CR. Leitner classifies familialistic and defamilializing3 welfare socialist countries in the period from 1948 until now. I ask what regimes in a greater detail (than Esping-Andersen), she determines the identified shift means with regard to gender in/equality as far criteria for their measurement (i.e. time right, direct and indirect as informal carers, who are mostly women (partners, daughters or transfers for caring, social rights giving individual pension rights) daughters-in-law, or female neighbours and friends), are and distinguishes 4 ideal types of gender welfare regimes.4 A concerned. 1 mixed-method approach was used in the analysis, combining several data sources (policy documents, administrative data, General Terms statistics, and secondary use of qualitative and quantitative data). Human Factors Keywords 3. ANALYSIS Elderly care, welfare regimes, gender equality, Czech Republic. 3.1 Communist Era (1948-1989) After the communist coup-d’état in 1948, the aim of care policies 1. INTRODUCTION was to free women from household care and to release female In the Czech Republic, more than 80% of elderly care is provided by relatives [1]. According to SHARE (2006-2007), the Czech 3 Familialistic welfare regime (familialization) is connected to the Republic (except Poland) is a country with the highest share of male breadwinner/female homemaker ideology and is defined informal care (care is provided by family and friends in case of by the absence of public and market provision of services. De- occasional need in 97% of cases; it is 78.5% in case of everyday familializing welfare regime (de-familialization) aims at care) [2]. Only about one fifth of seniors who need everyday unburdening the family in its caring function (see the public assistance are in residential care (within social or medical provision of care and/or social services or the public subsidy of services). care provision through the market). This model of familialism The estimated number of informal carers is about 300 thousand enables gender equality in the field of family care. people, out of which 80% are women at the age between 40 and 4 De-familialism based on strong de-familialization due to the 65 (i.e. mostly in the economically active age). 20% of informal state or market provision of care services and weak carers leave the labour market due to taking care of seniors. familialization. Family carers are (partly) unburdened but the The number of people at the age of 65+ is demographically family’s right to care is not guaranteed. The explicit familialism predicted to double in the next twenty years2. It is estimated that (strong de-familialization and weak familialization) strengthens 25-30% of them will be in poor health condition and will require the family in caring also for the elderly because it lacks of the long-term care. provision of any alternative to family care. In the implicit familialism (weak both familialization and de-familialization) the family will be the primary caretaker, there are no alternatives at hand. This type relies implicitly upon the family 1 Preparation of this paper was funded by Czech Science when it comes to care issues. Within the optional familialism Foundation (Grantová agentura České republiky, grant numbers (both strong familialization and de-familialization) services as 15-07898S) and by institutional support RVO:68378025. well as supportive care policies are provided. The caring family 2 In 2015, the population aged 65+ accounted for 18.3% of the is strengthened but is also given the option to be (partly) population, i.e. 1.932 million inhabitants. [4] unburdened from caring responsibilities. 16 workforce for extensive development of economy. Therefore, In addition, some seniors (mainly those at lower levels of residential care (not home based care) both for children and dependency) perceive this allowance as an “benefit in pension”, seniors was supported mainly in the 50s. From the end of the 40s which resulted in using the care by relatives (usually women) for to the beginning of the 60s, there was a clear tendency to free, as well as in the reduction in the use of home care services. defamilialization of care for elderly (i.e. de-familialism). The analysis estimates (see Scheme 1) that from 1948 until the In the following period, i.e. from the beginning of the 60s, there present, the shift from paternalism (typical of a totalitarian was a “shift towards the family”. Family was redefined to co- regime) to senior autonomy is connected with the shift from a provider of care. In mid-1960s, home care services were specific form of defamilialism through implicit and explicit introduced, allowing seniors to stay in the family and delaying familialism again to implicit familialism in the elderly care residential care until later. In mid-1970s, an optional “allowance policies. The situation of informal carers (usually women) has for caring for a close person” was introduced. The person (a been insufficiently solved during the entire period – with regard to women in majority cases) taking care of a fragile senior who the possibility to receive the allowance, to the amount of the received this allowance did not have to work and the time spent allowance and to the return on the labour market (after the elderly providing care was included in the entitlement to pension as care ends and the carer is still in an economically active age). alternative insurance time. What will the proposed (and currently government-approved) measure introducing a three-month leave to take care of a senior 3.2 Development after 1989 until 2016 relative change in this trend? Is it even possible to establish more gender-equal / non-discriminatory elderly care? After 1989, the change in the system of elderly care occurred with a broader social change, within which the basic principles of the system were redefined. Emphasis is placed more on home based care where family continues to play a crucial role. 3.3 Change Proposal (2017) – Shift to When compared with the past, the method of supporting families Optional Familialism? in elderly care changed radically. In the beginning of the 90s, the The proposed change of a leave related to providing elderly care character of the facultative allowance changed to claimed broadens the options for carers. The three-month “care leave” and allowance, which reinforced the possibility of carers to receive the related allowance for care (in the amount of approx. 0.6 this allowance when caring for a senior. However, this allowance multiple of average salary/wage of the individual paid by sickness continued to contribute to covering basic needs of carers, i.e. it insurance) is to be provided with the employer’s consent (!) under did not make elderly care “financially equal” to the performance the condition that the carer is entitled to return to their original of a paid job. job (and the time of the provision of care is included in the entitlement to pension.) Even though this care leave is an After 1989, there is growing emphasis on the possibility of expression of time rights as well as social rights, the consent of choosing a specific method of care by seniors. The approval and the employer might make carers “tributaries” of the employer and implementation of the Act on Social Services in 2006 represents a it might aggravate the situation of carers. The either/or situation, significant change as it stabilised the primary responsibility of i.e. either care or work, might become even more critical for some family to care for dependants as well as personal responsibility of carers (mostly women). On the other hand, introducing this type each (older) family member for their own well-being. The of leave with financial compensation might make even (some) allowance is no longer provided to those who take care, but to men provide care more often. those who are being taken care of and who can autonomously decide what type of care they will arrange, or “purchase” for themselves. 4. CONCLUSION Even though the introduction of the allowance for care (instead of Although communism flaunted the idea of the equality of the the allowance for caring for a close person) theoretically expands sexes, it was unable to eliminate the gendered nature of care for the care recipients’ options, residential care is becoming factually dependent family members, did not place any demands on men to unaffordable for many seniors due to the financial costs of provide care and did not create proactively any measures to (high)quality residential care (equalling a multiple or multiples of reduce gender inequality in care provision. On the contrary, by the senior’s pension) and thus they have to rely on home based neglecting this issue and postulating care as being women’s nature care. Moreover, not all the required home care services are and as unnatural for men and men unable to care, it reproduced accessible by clients (seniors) in some localities. Therefore, and reinforced the stereotype of women’s caring. During the seniors have to rely either on direct provision of care by their entire period of socialism women were a reservoir of cheap labour relatives (most often children or their partners – in both cases force: whether it was initially completely unpaid care in women’s mainly women), or on their direct financial assistance in case of own families (wives, daughters or daughters in law) or unpaid or residential care. Thus, the role of the family in the elderly care system does not grow less, but it increases. 5 salary in situation when the care for a completely dependent person is provided 24 hours, 7 days a week, 52 weeks a year 5 This measure indicating implicit familialism obviously devalues (i.e. continuously throughout the whole year). The allowance home based care in relation to a paid job (when the value of the for care in the amount of CZK 13,200 on average suffice for highest provided allowance, i.e. CZK 13,200 net (from about 2 weeks of respite care in an elderly residence and less 1/8/2016) currently reaches 0.45 multiple (gross) of the average than 2 weekends in case of 24-hour assistance at home (at the salary (2Q/2017 = 29,346/20,542)/i.e. 0.64 net of the average price of CZK 150 per hour, it is 88 hours, i.e. 3.6 days). 17 only symbolically remunerated voluntary care ‘for people from If the newly proposed measure is to lead to optional familialism, the neighbourhood’. In eldercare socialism not only prolonged then it should not reduce expenses in the spatially and financially and reinforced the gendered nature of care but due to the double available residential care (or the cost of home care services) to burden placed on women it increased gender inequality in society prevent the reduction in options of care both for seniors and their as a result of care for dependent family members. relatives providing care (mostly women). After 1989, the gendered nature of care was prolonged, including potential negative impacts on carers (women): 5. REFERENCES a) In case of fully (or heavily) dependent person, the negative [1] Svobodová, K.. 2006. “Genderové Aspekty Stárnutí: Rodina effects of elderly care include (forced) economic inactivity due to a Péče O Seniory.” Demografie 48 (4): 256–261 the provision of care, higher possibility of subsequent Nešporová, O., K. Svobodová, and L. Vidovičová. 2008. unemployment or under-employment, a low level of income Zajištění Potřeb Seniorů S Důrazem Na Roli Nestátního during the period of care and following this period, and also a lower assigned pension (when the low amount of financial Sektoru. Praha: VUPSV. remuneration of care contributes to feminisation of poverty as [2] Bettio, F., A. Verashchagina. 2010. “Long-Term Care for the well as feminisation of poverty of women at older age). Elderly.” Roma. doi:10.2838/87307. b) In case of care for a partially dependent person, it is usually a [3] Leitner, S. 2003. Varieties of familialism. Caring Function of double burden placed on women as they often have a paid job the Family in Comparative Perspective. European Societies 5 while providing care. (4): 353-375. c) In both cases, long-term care for a senior may affect the [4] www.cso.cz. physical and mental health of the individual when the burden of care is too high (year-round without any rest – free time to recover). 6. ANNEX Scheme 1: Analyses of welfare regimes in relation to informal carers providing elderly care in the Czech Republic Period/ Time Social Direct transfer for Indirect Formal care Welfare regime*** Criteria right rights* carers (cash benefits transfer (tax (pension) - care allowance) reduction)** 1948- NO NO NO NO Retirement Defamilialization/ 1960 homes Defamilialism supported 1960- NO NO NO NO Home care Tendency to familialization 1975 services introduced 1976- NO YES YES – but not NO Support for Implicit familialism 1989- claimed allowance home care 1994 services more than for retirement homes 1995- NO YES YES – claimed NO dtto Explicit familialism 2005 allowance 2006- NO YES NO – allowance for NO Reduction in Implicit familalism 2016 the person being the support of cared for home care services (mainly 2006-2007) Proposal YES (3 YES YES - allowance NO Tendency to optional in 2017 months) from sickness familialism (?) insurance * Social rights: This means the inclusion of the time when elderly care was provided and the “allowance for caring for a close person” or later “care allowance” was received [in case of caring for a person with a medium dependency (dependency level II) or heavy dependency (level III) or complete dependency (level IV)] as an alternative time of insurance in the years required for pension insurance. ** Usually this is a tax reduction for the “provider” of the family providing care. *** I.e. (ideal) type(s) of elderly care policies (ideal types of familialism). 18 Otrokovo soočanje z izzivi ločitve Tanja Repič Slavič Teološka fakulteta, Poljanska 4, Ljubljana, katedra za Zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Frančiškanski družinski inštitut, Prešernov trg 4, Ljubljana e-mail: tanja.repic@teof.uni-lj.si POVZETEK Običajno otroci opazijo že v zgodnjih stopnjah krhanja Zmanjšanj socialni pomen zakonske zveze in povečano zakonske zveze, da se starša ne razumeta med seboj, se število izvenzakonskih partnerskih odnosov prepirata ali imata tihe tedne, opazijo očetovo pogosto , je značilnost moderne družbe. Prav tako je pogosto strmo število odsotnost in morda vidijo, kako mama pogosto joče ali je v naraščanja razvez zakonske skupnosti, kar pa nedvomno ne svojem svetu zaskrbljena. Četudi starša skušata probleme prikriti pred otroci, otroci občutijo hlad, ki se je naselil med prizadane samo partnerjev, ki se ločujejo, ampak tudi njiju. Ker najverjetneje posledično dobijo od staršev manj otroke, ki so največje žrtve ločitve. Namen prispevka je prestaviti obdobje pred, ob in po ločitvi, pri čemer se bomo pozornosti, jih začne skrbeti, da ne bi koga izgubili [5]. posebej osredotočili na dejavnike, ki so povezani z Obdobje nesoglasij in kriz med zakoncema pred razpadom je največkrat tudi obdobje nesoglasij med staršem in otrokovim odzivom na ločitev ter v tem konteksu opisali, otrokom. Dlje kot traja tako mučno stanje med staršema in kako in na kakšen način se odraža stiska ob ločitvi po v družini, več je čustvenih šokov pri otrocih in več sledi v posameznih starostnih obdobjih. njegovi osebnosti [3]. Otrok v tem obdobju ne ve, kaj naj pričakuje. V njegovi glavi se poraja cel kup vprašanj, na katera ne dobi odgovorov. Začne verjeti, da on ni dovolj 1. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OTROKOV ODZIV NA LOČITEV dober, da je z njim nekaj narobe, prevzema krivdo in jo skriva v notranjosti, saj ne dobi več toliko potrditev s strani staršev, ki ne posvečata dovolj časa njegovemu napredku in Za vsakega otroka je razveza travma, vendar jo otroci na različnih razvojnih stopnjah različno vzgoji. Še huje je, če starša otroka vpletata v medsebojne razumejo in zato uporabljano različne strategije pri spoprijemanj s spore in celo pričakujeta, da bo on razsodnik, mirovnik, spremembami, ki posledično sledijo v njihovem življenju tolažnik ali ščit enemu proti drugemu. Otrok se v takem odnosu znajde kot lutka, s katero poskušata manipulirati, in [1]. Kakšen bo otrokov odziv na ločitev in kako bo to vplivalo na njegov kasnejši razvoj, ni odvisno samo od se ne zavedata, da s tem pustita v otrokovi psihi trajne tega, kakšen odnos bo otrok vzpostavil s staršem, s katerim posledice [6]. Zbegani otroci čutijo, da jim grozi nevarnost bo živel po ločitvi, od odnosa z okoljem in od tega, kašne in obenem nimajo nikjer trdne opore, zato se počutijo so bile razmere pred ločitvijo, ampak tudi od nekaterih osamljene in prestrašene. Težko prenašajo, če je njihovim staršem hudo. Čim večja je povezanost s tistim, ki je odšel, drugih dejavnikov. Med te najpogosteje spadajo [2, 3]: tem močneje se otroci odzivajo na zapuščenost. Ko temperamentne lastnosti (bolj impulzivni otroci so bolj dovzetni za neugodna dogajanja, večkrat so deležni kritike naenkrat manjka del staršev, nimajo več izbire, pri komu staršev, njihove jeze, agresije in anksioznosti. Otroci, ki so bodo iskali potrditev, dotike, pogovor, saj lahko iščejo bili že pred razvezo v psihosocialnih stiskah, imajo po samo pri tistem, ki je ostal. Zato mu največkrat skušajo v razvezi običajno dolgotrajnejše čustvene motnje, predvsem vsem ustreči in ga tako osrečiti. Skušajo celo nadomestiti če so manj od očeta, ki je odšel [3]. Nekateri odvračajo pozornost od porni in bolj ranljivi); razvojna raven ločitve tako, da postanejo problematični, drugi zbolijo in oziroma zrelost otroka (v splošnem velja, da mlajši kot je otrok, bolj je odvisen od staršev in bolj je čustveno poskušajo na tak način združiti starše v skupni skrbi za obremenjen. Starejšemu otroku se lažje razloži, kaj se svoje zdravje. Lahko se zgodi, da so navzven otroci neprizadeti in neproblematični, takoimenovani pridni dogaja.); otrokov spol (stereotipno dečki svoje vedenje otroci, ki ne želijo staršem povzročati nobenih težav, saj se eksternalizirajo, deklice pa internalizirajo), otrokove pretekle izkušnje in sam splet okoliščin, v katerih se ločitev bojijo, da bodo izgubili še tisto lažno varnost, ki jo imajo. Obstajajo tudi otroci, ki se zatečejo v svet domišljije in odvija. Otrokov odziv bo drugačen, če bo imel v bližini vsaj eno osebo, ki mu ohranja občutek varnosti, babico, fantazije, kjer močno verjamejo, da bosta starša spet nekega dne skupaj in bo družina zaživela lepše, celo idealne čase. dedka, sestro, brata..., kot če takšne osebe nima [4]. Pogosto otroci to fantazijo ohranijo, tudi ko imajo starši že 2. OBDOBJE PRED LOČITVIJO zveze z novimi partnerji [7]. 1 19 3. OBDOBJE OB LOČITVI starša zagotovita, da ga imata vedno in brezpogojno rada in se tako tudi obnašata, da bo z zgledom in dejanji to čutil. Obdobje ločitve staršev je za vsakega otroka posebno težko Ločitev od zakoncev ne sme biti ločitev od otroka [10]. obdobje ne glede na starost. Ljudje večkrat rečejo, da še dobro, da sta se ločila sedaj, ko so otroci še majhni, ker ne Raziskave kažejo, da otroci zaradi ločitve staršev trpijo razumejo. Otroci v predšolskem obdobju morda res še ne tako kratkoročne kot dolgoročne posledice. Ključne vplive znajo izraziti čustev z besedami, vendar vse čutijo in veliko na to, ali bo otrok nadalje, ko začetna stiska mine, v razumejo. Veliko več, kot se jim pripisuje. In se kar življenju lahko imel manj ali več težav, imata dva bistvena doživijo v otroštvu, pride za njimi v adolescenci. Vsak dejavnika ob ločitvi staršev: učinkovitost odnosa med doživlja posledice na svoj način in četudi gre številnim kar materjo in očetom po ločitvi in zadovoljstvo otroka v dobro navzven, notranje brazgotine vedno ostanejo. Celo reorganizirani (novi) družini [4]. Končen izid ni odvisen le otroci iz iste družine lahko čutijo povsem različne od tega, kaj je otrok izgubil, temveč tudi od tega, kaj je v posledice. zameno dobil. Če po ločitvi otrok živi v urejeni družini, v kateri ni prepirov, in če se tudi ločena starša ne prepirata, Tomorijeva [8] meni, da je zgodnja očetova odsotnost pri potem so možnosti, da se bo boljše počutili, veliko večje dečkih nekoliko bolj odločilna kot pri deklicah. Fantje brez [5]. Zagotovo lahko nasilni prepiri med staršema bolj očetov naj bi težje navezujejo stike z dekleti. Pogostejše so škodijo kot dejanski razpad družine in selitev enega od tudi težave pri usmerjanju in obvladovanju njihove staršev, zato pogosto otrok, ki si želi ločitve, v resnici želi agresivnosti. Dečki, ki ne odraščajo ob ustreznem očetovem in upa, da se bodo se zaradi psihičnih in/ali fizičnih liku in imajo tudi sicer neustrezne pogoje za razvoj, težje grobosti končale njegove stiske, ki lahko trajajo že leta. ravijajo sposobnosti za smiseln samonadzor. Dekleta, ki so Rad bi čutil ljubezen, pozornost in sprejemanje obeh odraščala brez prisotnosti očeta, naj bi imela pri splošnem staršev [11]. razvoju osebnosti manj težav kakor fantje. Najbolj ogroženo pa naj bi bilo njihovo zdravo oblikovanje spolne Obsežna raziskava v Britaniji [12], ki je pokazala, da vloge. Dekleta ob svojem spolnem razvoju pogosteje in ločitev pri otrocih močno vpliva na njihov občutek lastne izraziteje doživljajo stisko, ki jo poskušajo razrešiti na vrednosti ter njihovo telesno in duševno zdravje, kaže, da je različne načine, ali z umikom in izogibanjem vsem kljub nasilju, odhod enega od staršev šok. Tiste otroke, ki socialnim stikom ali z nesprejemljivim vedenjem, ki zbudi niso bili priča prepirov med starši, ločitev še bolj zbega. V v njih močna občutja krivde in se okolje odziva nanj s družinah, v katerih so se nesporazumi med starši končali z kaznovanjem. Nekateri drugi avtorji [3,7] menijo, da so ločitvijo, otroci ločitve niso bili pripravljeni sprejeti kot fantje bolj dojemljivi za negativne, predvsem kratkotrajne edine rešitve. učinke ločitve. Dekleta so v predšolskem in osnovni šoli bolj uspešne, prilagoditveni problemi pa postanejo bolj Na majhne otroke lahko vpliva že sprememba pohištva, še očitni v obdobju adolescence, ki se kažejo predvsem v toliko bolj pa izginjanje enega od staršev. Predšolski otrok pogostejših konfliktih z materami, antisocialnem vedenju, ne more realno oceniti dogajanja, odločitev, motivov in nejevoljnosti, čustveni zmedi in izgubu samozavesti. Elium čustev svojih staršev, niti tega, kakšna je njegova vloga v [9] temu dodaja, da ločitev staršev pogosto med očeti in tem dogajanju. V vsem je odvisen od svojih staršev in ima hčerami naredi še večjo razdaljo, med materami in manjše zmožnosti za samostojno obvladovanje in reševanje hčerkami pa se pojavi tekma za pozornost in naklonjenost. nalog, težav, ovir, stresnih in problematičnih situacij [3, 7]. Sporočilo, da se bosta starša ločila, je za otroka zelo 2. 1 Stiska ob ločitvi po posameznih obdobjih travmatično, zato je zelo pomembno, kako mu bo preneseno. Vsekakor je pomembno tudi to, da starša otroku Čeprav so otroci med seboj kljub enaki starosti zelo povesta takrat, ko sta za to trdno odločena in ne, ko o tem različni, pa veljajo nekatere skupne značilnosti, ki se kažejo samo razmišljata. Strokovnjaki svetujejo, da naj bosta pri pri doživljanju stresa ločitve: [3, 7]: tem navzoča oba starša, ki pa naj med pogovorom z otrokom dasta na stran vse očitke, medsebojne zamere, - od rojstva do drugega leta: za otroka je najbolj jezo, obtoževanje in naj otroka ne zavajata, kajti laži ga pomembno, da ima rutino, svoj dnevni ritem spanja, lahko še dodatno zmedejo in spodkopljejo njegovo hranjenja, tolaženja in da je v varnem okolju pomirjen z zaupanje vanje. Sporočilo o ločitvi mora biti oblikovano ljudmi, ki jih pozna. Malčka zelo razburijo in vznemirijo otrokovi starosti primerno in z izrazi, ki jih bo otrok spremembe in hitre ločitve. Pogosto že samo mamin odhod razumel. Otrok mora prejeti temeljito sporočilo, ki mu v službo in njegov prihod v vrtec doživlja zelo stresno in pove, da ločitev ni povezana z njim, da ni nič kriv in da ker ne razume še pojma časa, kdaj se mama vrne, obenem zaradi ločitve ljubezen staršev do njega ne bo nič manjša. pa ga je morda strah, če se sploh vrne, lahko zanj to Pomembno je, da razume, da ni kriv za razhod, za nesrečo predstavlja veliko stisko, kar se kaže kot naraščajoči nemir, mame ali očeta. Čeprav se bo naravno spraševal, ali je tudi jok ter spremembe prehranjevalnih ali spalnih navad. Otrok ljubezen do njega začasna in pogojena, je prav, da mu je pri tej starosti zelo občutljiv na ločitev. Zaradi tesnobe, 2 20 ki jo čuti ob ločitvi, se lahko posledično umakne, postane Najpogostejši pokazatelji stresa in stiske pa se pri tej pasiven ali gre v druge oblike vedenja, ki za otroka pred starosti kažejo kot težave z vrstniki, osamljenost, tem niso bile značilne. depresivnost, jeza, učne in vedenjske težave, lahko motnje prehranjevanja ali hranjenja ter fizični simptomi v obliki - od drugega do petega leta: v tem obdobju je prav tako pomembna usklajeno vedenje staršev in njihova nega. glavobolov in bolečin v želodcu. Otrok začne razvijati svoje fizične spretnosti, govorne - od dvanajstega do petnajstega leta: v tem obdobju otroci spretnosti in dolgoročni spomin, zato se že bolj zanaša na potrebujejo čim več podpore in razumevanja staršev. sebe. Znaki, da je otrok pri tej starosti pod stresom zaradi Pogosto zavrnejo enako časovno delitev med oba starša in ločitve, so najpogosteje: nenehna skrb zaradi ločitve, razni za ločitev krivijo enega ali oba. Občutek nadzora imajo tiki (mežikanje z očmi, jecljanje), regresija, (npr. sesanja tako, da zahtevajo, da živijo pri enem od staršev ali da prsta, mokrenja postelje), dobesedno so priklenjeni na stalno zamenjujejo kraj bivanja. Znaki, da so v težavah pa starših, nočejo jih pustiti same, so jokavi in se pritožujejo, so: depresija, slaba volja, slab uspeh v šoli, zloraba kažejo znamenja strahu, so nenavadno težavni in alkohola, drugih drog ter motnje hranjenja, prezgodnja neubogljivi, hočejo spati v postelji svojih staršev, njihovo spolnost ali kronično uporniško obnašanje, ... četudi težave vedenje je agresivno, nenehno se prepirajo, pretepajo z niso nujno povezane z ločitvijo, najstnik potrebuje pomoč. brati, sestrami in prijatelji, zvečer nočejo v posteljo, so vase usmerjeni, težko jih je čustveno prebuditi, imajo pogoste - od petnajstega do osemnajstega leta: večino časa je izbruhe joka in jeze, med spanjem jih tlači mora, staršev namenjenega vzpostavljanju neodvisnosti ter družbenim in nočejo pustiti samih, zato nočejo oditi v vrtec in imajo strah šolskim dejavnostim. V splošnem do težav staršev pred separacijo, imajo nerazložljive bolečine v želodcu, postanejo nestrpni in jih ne zanimajo več tako močno, a slabosti, glavobole, krivijo se za nastale težave, so pogosto kljub temu potrebujejo podporo staršev. Čeprav si želijo, da tesnobni, sprašujejo o odsotnem staršu ... To se lahko bi bili njihovi starši srečni, imajo običajno zelo mešane odraža ne samo doma, ampak tudi v vrtcu, kjer preživlja občutke, če se ti srečujejo z drugimi partnerji. Lahko veliko časa. doživljajo, da bi bilo odobravanje drugega partnerja nelojalno do drugega starša. V veliko pomoč so redni - od šestega do osmega leta: otrok čuti da je ljubljen, če se pogovori staršev z otrokom o njegovih občutkih. Njihovi mu starša kakovostno posvečata. Pravičnost postane klici na pomoč se največkrat kažejo kot vedenjske in pomembna tema, saj otrok želi, da bi oba starša preživljala čustvene težave, depresija, slab učni uspeh, beg od doma, enako časa z njim. Pri tej starosti bo otroka že zanimalo, kdo je kriv za ločitev in lahko izraža upanje, da bi bila motnje hranjenja, zapletanje v težave s policijo, zapletanje družina spet skupaj. Pomembno zanj bo, če bosta starša v promiskuitetna vedenja, razne zasvojenosti ... poskrbela, da bosta ločeno z njim preživela čim več časa Longitudinalna študija, ki so jo strokovnjaki izvedli v skupaj, da bo na ta način doživljal čim manj stresa kot je Kanadi [13], v katero so vključili otroke ločenih staršev, je možno glede na okoliščine in spremembe. Izraža lahko vsa ocenjevala tesnobo otrok, hiperaktivnost, fizično agresijo, čustva, od jeze, žalosti, strahu, agresije, razočaranja do uporniško in prosocialno vedenje, in vse to vsaki dve leti, obupa, obenem pa ima lahko težave tudi z vrstniki, s od vrtca pa vse do konca osnovne šole. Rezultati so prijatelji in v poli. Nepredelana čustvena in psihična stiska pokazali, da so otroci, ki so doživeli razvezo staršev pred se lahko začne odražati tudi v psihosomatskih simptomih dopolnjenim šestim letom, pokazali razmeroma več (npr. boli želodec, glava, trebuh ...). vedenjskih motenj kot njihovi vrstniki, katerih starši so se ločili kasneje. - od devetega do dvanajstega leta: v tem obdobju imajo otroci vedno več dejavnosti, ki niso povezane s starši. Povsem razumljivo je, da otrok na različne načine reagira, Pomembno jim je, da imajo jasno strukturiran urnik za ko je v stiski. Kako dolgo bo trajala stiska, kakšne sledi bo preživljanje časa z vsakim staršem posebej. Lahko se zgodi, pustila, pa je tako kot pri odraslih, tudi pri otrocih zelo da že začne zavračati to, da bi preživel enako količino časa odvisno od tega, če ima otrok koga ob sebi, na katerega se z vsakim od staršev, pogosto se postavi na eno ali drugo lahko opre oziroma nekoga, ob katerem mu je varno in mu stran. Taki odzivi so povsem normalni in je dobro, če starši lahko zaupa. zaradi njih niso užaljeni, ampak razumejo, da se za tem lahko skriva čisto drugo sporočilo stiske, ki jo otroci čutijo. Možna je tudi zamenjava vlog, ko se otrok počuti dolžnega 4. OBDOBJE PO LOČITVI podpirati in skrbeti za čustveno prizadetega starša na račun Potem, ko se starši dogovorijo glede skrbništva in osebnih lastnega čustvenega stanja. Razvojno in sistemsko gledano, stikov z otroki ter uredijo premoženjske stvari, se začne to ni dobro za otroka, zato je prav, da starš išče podporo za novo poglavje v njihovem življenju in v življenju njihovih svoje težave v drugi odrasli osebi in odvzame to breme otrok. Navaditi in prilagoditi se morajo na drugačen ritem otroku, obenem pa je sam podpora otroku, ki težje in način življenja ter se spopasti s posledicami, ki jih je predeluje stiske in bolečine zapuščenosti, krivde ... prinesla ločitev (npr. selitev, menjava delovnega mesta, 3 21 vrtca, šole, prijateljev ...). Otroci se morajo prilagoditi na Z novo družino pa lahko otrok ali otroci dobijo novega manj pogoste stike in vpletenost s tistim od staršev, ki ne brata ali sestro. Velikokrat prihod novega člana skupaj z živi skupaj z njim ter prilagoditi se na življenje s tistim, s maminim ali očetovim partnerjem v otroku prebudi katerim živi in je le-ta pogosto preobremenjen, razdražljiv občutek, da je njegov položaj ogrožen. Otroci, ki so postali in preobčutljiv. Pogosto zaradi vsega lahko postane člani iste družine tekmujejo med seboj za naklonjenost in družinsko življenje zelo kaotično in stresno [10]. pozornost različnih staršev. To največkrat prinaša zamere, Pomembno je, da se otroku pomaga v smeri zmanjševanja ljubosumje in slabo voljo. Zgodi pa se lahko tudi, da imajo stresa. Starši to dosežejo tako, da se na otrokove skrbi otroci svojega očima ali mačeho raje kot pa svojega odzivajo odprto in iskreno ter mu pomagajo čim bolj m pravega starša, sploh če je bil le ta nasilen ali zasvojen ali irno preživeti stresno obdobje večino časa odsoten Ko otrok čustveno močno [3, 7]. navzven reagira (joče, je razburjen, ga je strah) ob včasih navidezno pomembnih ali nepomembnih stvareh, je pomembno, da mu starši dajo vedeti, da spoštujejo njegove 5. ZAKLJUČEK občutke in ga imajo radi ne glede na vse [3]. Ločitev je nedvomno med najbolj stresnimi dogodki v Ko otroka skrbi vse možno in postavlja vprašanje, je prav, življenju, otroci pa predvsem zaradi razvojne zrelosti, da starši odgovarjajo iskreno in čim bolj z nevtralnimi odvisnosti od staršev ter občutka varnosti in zaupanja, ki se čustvi, kolikor je le mogoče. Otrok mora dobiti določene močno zamaje, nemočni in žrtve odločitev odraslih. Ne informacije, da bo lažje pripravljen na spremembe, ki glede na vse, pomembno je, da večkrat slišijo in tudi čutijo sledijo v življenju. Potrebno se je zavedati, da otrok ne prek dejanj, da oni niso krivi in da jih imata starša še vedno potrebuje vseh podrobnosti, vedeti pa mora dovolj, da rada, predvsem pa, da četudi zapuščata drug drugega, to še razume, da se partnerja ne ločujeta tudi od njega. Ob ne pomeni, da z njimi prekinjata stike ali odhajata tudi od vsakem odhodu, se v otrokovi glavi začnejo porajati njih. Če bodo starši, širša in ožja okolica znali prisluhniti vprašanja, če nekdo odhaja za vedno, ali pride nazaj, zakaj otrokovim stiskam, ki bodo na tak ali drugačen način prišle ga je pustil samega, ali je tako slab, da ga nihče ne mara, na dan, bo otrokovo sprejemanje in prilagajanje na kdo bo poskrbel zanj.... [7]. spremembe manj stresno in bo prej lahko začel živeti novo življenje. Kadar razvezani starši dobijo novega partnerja, se njihov otrok, ki najpogosteje še ni prebolel ločitve in še žaluje, je jezen ali poln strahov, znajde v situaciji, ki od njega Reference: zahteva veliko prilagajanja in nove čustvene viharje. V splošnem velja, da naj bi se mlajši otroci lažje navezali na [1] N. Zavrl. Očetovanje in otroštvo. Ljubljana: Znanstveno nove partnerje svojih staršev kot starejši. Če pa imata starša in publicistično središče. 1999. številne nove zveze, to v otroku samo povečuje zmedo, [2] A. Mikuš-Kos in K. Makarovič (ur.). Od predšolskega strah in vedno znova odpira rano odhoda, zavrženosti in otroka do šolarja. Prispevki k razumevanju zgodnjega zapuščenosti. Kadar eden od staršev zahaja na zmenke, razvoja in problemov ter prikazi nekaterih možnosti lahko drugi starš postane ljubosumen in užaljen in nezreli pomoči. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za zdravstveno starši v takih primerih izkoristijo otroka za zbiranje varstvo. 1983. informacij o novi zvezi in mu celo dajejo navodila, kako naj nagaja novemu partnerju in onemogoči zvezo [14]. [3] M. G. Neuman in P. Romanowski. Helping your kids Nemalokrat je problem tudi v novih vlogah, ki jih dobi cope with divorce the sandcastles way. New York: otrok, ko ostane večino časa z enim od staršev (npr. postane Times Books.1998. tolažnik, čustveni partner mami, starš mlajšim bratom in [4] A. Štadler, N. Starič Žikič, V. Borucky, A. Križan sestram, ...) [15]. Lipnik, M. Černetič, I. Perpar in K. Valenčar. Otrok in ločitev staršev. Da bi odrasli lažje razumeli Nekaterim otrokom so njihovi novi oziroma krušni »starši« tudi všeč, drugi jih zavračajo in primerjajo s svojimi otroke. Ljubljana: Otroci. 2009. biološkimi starši. Ob tem pa doživljajo, da ta oseba poskuša [5] A. Charlish. Med dvema ognjema. Ljubljana: DZS. nadomestiti odsotnega starša in da njegova navzočnost 1998. pomeni grožnjo ljubezni in spominu nanj. Takšni občutki so [6] C. Gostečnik. Relacijska paradigma in še posebej prisotni, če je zveza med otrokovimi biološkimi travma. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski starši razpadla zaradi afere drugega starša s sedanjim družinski inštitut. 2008. partnerjem. Prav zato je pomembno, da ločeni partnerji razumejo in razmejijo, da je njih zapustil ali do so oni [7] R. A. Warshak. Divorce poison: How to protect your zapustili moža, ženo, od otrok pa odšel oče oziroma mama. family from bad-mouthing and brainwashing. New Za otroka bo oče vedno ostal oče in mama vedno mama. York: William Morrow Paperbacks . 2010. Razvrednotiti očeta ali mamo, je zato za otroka [8] M. Tomori (ur.). Seminar Združenja za otroško in katastrofalno [6, 11]. mladostniško psihiatrijo. Otrok ob razvezi 4 22 staršev. Ljubljana: Združenje za otroško in [13] L. Pagani, B. Boulerice, E. R. Tremblay in F. Vitaro. mladostniško psihiatrijo. 2010. Behavioural development in children of divorce and [9] J. Elium in D. Elium. Vzgoja hčera: Vloga staršev v remarriage. Journal of child psychology and razvoju zdrave ženske. Ljubljana: Orbis. 2001. psychiatry, 38(7), 769-781. 2006. [10] N. Stražar. Bolečina in izziv ločitvenega procesa . [14] K. Miller. Otrok v stiski. Ljubljana: Educy. 2000. Socialna pedagogika, 11(2), 213-236. 2007. [15] A. Kenneth. Silently seduced: When parents make [11] C. Gostečnik. Me imata kaj rada. Ljubljana: Brat their children partners. Florida: Health Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut. 2009. Communications. 2011. [12] M. Cockett in J. Tripp. The Exeter family study family breakdown and its impact on children. Great Britain: University of Exeter Press. 1994. 5 23 BEGUNCI V SVETU OD KONCA HLADNE VOJNE DO DANES IN NJIHOV DEMOGRAFSKI POMEN Janez Malačič Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska pošta: janez.malacic@ef.uni-lj.si POVZETEK do polovice 20. stoletja o beguncih zelo veliko napisanega na literarni in poročevalski ravni, V zadnjih 25 letih absolutno in relativno število zelo malo pa na strokovni ali celo znanstveni beguncev v svetu hitro narašča. Problem je težji ravni, pa tudi literarne obravnave so pogosteje v manj razvitem delu sveta. Sredi drugega slonele na mitih in legendah kot pa na desetletja 21. stoletja pa je begunska statističnih osnovah, ki smo jih vajeni v problematika dobila razsežnosti in javno modernem času. pozornost, kot jih v preteklosti še ni imela. Avtor besedila obravnava statistične in demografske Sredina 20. stoletja je bila prelomna za vidike in pomen begunske problematike. begunstvo predvsem zaradi mednarodno Podatki, ki jih večinoma zbira VKBOZN, pravnega urejanja te problematike. kažejo, da živimo v času, ko je približno vsak Najpomembnejši sta bili pri tem ustanovitev stoti Zemljan begunec. To je nedopustno visoka Visokega komisariata OZN (v nadaljevanju številka. Begunstvo je neenakomerno razdeljeno VKBOZN ali v angleški verziji UNHCR) za po svetu. V obravnavanem obdobju prizadeva begunce, 1. januarja 1951, in sprejem predvsem Afriko in Azijo, čeprav noben del Konvencije o statusu beguncev, 28. 7. 1951, na sveta ni povsem varen pred njim. Statistična in posebni konferenci OZN. Sprejem konvencije so demografska dinamika pa hkrati kažeta, da spodbudile razmere v Evropi po 2. svetovni človeštvo ne obvladuje begunske problematike. vojni. Zato je urejala predvsem evropsko Zato se problematika zapleta in zaostruje še problematiko. Razširitev na svetovno raven je preden so nastopile hujše posledice klimatskih pomenil sprejem Protokola o varstvu beguncev v sprememb, ki utegnejo v prihodnosti pognati v letu 1967, ki je odpravil omejitve, zaradi katerih beg ne samo več deset ampak več sto milijonov so lahko zaprosili za status pretežno Evropejci in ljudi. še ti zaradi dogodkov pred začetkom leta 1951 (UNHCR, 2002, 4-5). Kasneje je bilo sprejetih Ključne besede : begunci, prisilne migracije, več drugih dokumentov na svetovni in regionalni ljudje na begu, regionalna porazdelitev različnih ravni, vendar ostaja Konvencija še zmeraj skupin beguncev. temeljni in najpomembnejši dokument. Med novejšimi dokumenti omenimo tukaj le 1 UVOD Deklaracijo Generalne skupščine OZN o Problematika begunstva je stara kakor človeštvo, beguncih in migrantih, ki so jo poimenovali po vendar imamo za največji del človeške New York-u in sprejeli 19. 9. 2016 (UN, 2016). zgodovine zelo malo dobrih podatkov o VKBOZN ima mandat Generalne beguncih. Zelo okvirno lahko rečemo, da je bilo skupščine OZN za zaščito beguncev in za iskanje 1 24 rešitev v pogosto zelo zapletenih konkretnih pa pomeni, da je pojav meddržavni in je kot tak političnih, humanitarnih in vojaških razmerah. del širšega okvira zunanjih oziroma Narava njegovega dela je nepolitična in mednarodnih migracij. Po analogiji so notranje humanitarna. V polovici stoletja po sprejemu razseljene osebe del širše kategorije notranjih Protokola o varstvu beguncev praksa varovanja migracij. beguncev kaže zelo počasen napredek. Število beguncev v svetu pa bolj ali manj stalno narašča Na mednarodni ravni je zadolžen za tako v absolutnem kot relativnem smislu. zbiranje podatkov o beguncih VKBOZN. Ta zbira podatke s pomočjo mreže svojih V tem besedilu se ni mogoče ukvarjati z predstavništev in izpostav po državah sveta. vsemi zelo številnimi in izjemno kompleksnimi Uporablja in preverja pa tudi vladne podatke vidiki begunstva. Zato se bom omejil na različnih držav. Pri svojem delu je kljub težavni obravnavo splošnih trendov begunstva po koncu naravi statistike begunstva zelo napredoval. To hladne vojne ter na njegove statistične in najlepše dokazujejo Statistični letopisi demografske vidike. Zagovarjal bom tezo, da VKBOZN. Zadnji, 15. po vrsti, je bil objavljen v človeštvo ne obvladuje begunstva na primeren septembru leta 2017 (UNHCR, 2017). Vse bolj način, zato se problemi zaostrujejo, begunska pomembni in predvsem najbolj prenovljeni pa so problematika pa postaja vse težja, zapletena in podatki objavljeni na spletnih straneh VKBOZN. kompleksna. Pri tem je še posebej pomembno V tem besedilu bom uporabljal predvsem dejstvo, da se begunska problematika v zadnjih podatke VKBOZN. letih vse bolj meša in povezuje z mednarodnimi ekonomskimi migracijami. Zato se v strokovnih V ožjem smislu so begunci osebe s in političnih krogih vse več govori o mešanih priznanim statusom begunca. To je mednarodna kategorija, ki ji je že priznan status in s tem migracijah in o potrebi po managementu mešanih migracij na globalni in na regionalnih zagotovljeno mednarodno varstvo. VKBOZN pa v svoji statistiki obravnava še druge kategorije. ravneh. Te so: prosilci za azil, ki so že vložili prošnjo za 2. STATISTIČNI PODATKI O dodelitev statusa begunca, vendar o prošnji še ni BEGUNCIH IN NJIHOVA odločeno; notranje razseljene osebe (NRO), ki so ZANESLJIVOST prisilno zapustile domove, vendar pri tem niso prestopile državne meje; vrnjeni begunci, ki so Statistično zbiranje podatkov zahteva v prvi vrsti se na spontani ali organizirani način vrnili v opredelitev osnovne statistične kategorije, ki jo v izvorno državo; vrnjene NRO, ki so se na svoje obravnavanem primeru najdemo v 1. členu domove vrnile s pomočjo VKBOZN; osebe brez Konvencije. Ta begunca definira kot »osebo, ki državljanstva (po mednarodnem pravu) in drugo, je zunaj države, katere državljan je, ali v kateri je kamor se uvrščajo osebe, ki ne spadajo v nobeno imela običajno prebivališče, ki se utemeljeno od prej naštetih kategorij, vendar so bile deležne boji preganjanja zaradi rase, vere, narodne pomoči VKBOZN (UNHCR, 2017, 4). Vse te pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni kategorije skupaj bi lahko imenovali ljudje na skupini ali določenemu političnemu prepričanju begu ali begunci v širšem smislu. Ta širša in ki zaradi takšnega strahu ne more ali noče kategorija je v prvi vrsti predmet proučevanja v uživati zaščite te države ali se vanjo vrniti« tem besedilu. (UNHCR, 2002, 6). Ključna značilnost takšne definicije je njena meddržavna narava. Zajete so Statistični podatki o ljudeh na begu pa so samo osebe, ki bežijo iz ene države v drugo. To po svoji naravi praviloma nepopolni in ne 2 25 dosegajo statističnih standardov moderne pa je preprosto v tem, da v neurejenih političnih statistike. To velja tudi za podatke VKBOZN, saj razmerah ali celo v vojnem stanju preprosto ni ti v precejšnji meri spominjajo na registrske možno kakovostno zbiranje podatkov. Vse to podatke, pogosto pa so omejeni le na osebe iz moramo imeti pred očmi, ko uporabljamo posameznih kategorij, ki jim je pomagal statistične podatke o ljudeh na begu. VKBOZN. Pri registrskih podatkih pa se pojavljajo predvsem problemi pri nepopolni 3 ABSOLUTNA IN RELATIVNA RAST evidenci odhodov oziroma izbrisu iz registra. V ŠTEVILA LJUDI NA BEGU V SVETU V mnogih primerih so prisotni še drugi problemi. ZADNJI ČETRTINI STOLETJA Evropska praksa zadnjih let kaže, da prosilci za OZIROMA PO KONCU HLADNE azil pogosto zapustijo državo, v kateri so VOJNE zaprosili za azil, še preden se odloči o njihovi prošnji. Iz te prakse tudi vemo, da je izredno Obdobje po koncu hladne vojne je naravna izbira težavno ločevanje ekonomskih migrantov od za analizo begunske problematike zaradi beguncev v širšem smislu. V ospredje je tako številnih razlogov. V 2. polovici 20. stoletja se je stopilo vprašanje mešanih migracij, ki je še izoblikoval bipolarni svet, ki je ustvarjal vtis posebej kompleksno zaradi različnega navidezne stabilnosti. Za krajši čas je bilo mednarodno pravnega položaja obeh kategorij. doseženo ravnovesje moči med glavnima Zlasti ekonomski migranti pogosto mislijo, da vojaškima silama ZDA in Sovjetsko Zvezo (SZ), bodo lažje prišli v namembno državo, če se ki je bila še podkrepljena z atomskim orožjem na prikažejo kot begunci. obeh straneh. Zlasti sovjetski blok je vodil politiko zaprtosti in ni dovoljeval večjih Problemi statistike beguncev se kažejo mednarodnih migracij, še prav posebej ne med že pri ugotavljanju njihovega števila. Še bolj obema blokoma. Vojaški konflikti so bili kompleksni pa so problemi pri podatkih o omejeni na nerazvite države »svetovnega juga«, demografskih in drugih strukturah beguncev. kjer so pretežno nastajali begunski tokovi. Mnogi posamezniki so preprosto brez ustreznih Večina konfliktov je bila povezana s procesom ali sploh kakršnihkoli dokumentov ali pa imajo dekolonizacije. ponarejene dokumente. Mnogi lahko sami odvržejo dokumente ali jih k temu prisilijo Na področju varstva beguncev se je prekupčevalci z ljudmi ali kdo drug. Zaradi prvotna zaščita evropskih beguncev leta 1967 vsega tega je zelo težavno preverjati zanesljivost razširila na ves svet. Uradni podatki o številu podatkov zbranih s tradicionalnimi načini beguncev VKBOZN kažejo, da se je to število zbiranja podatkov (popisi, ankete, intervjuji povečalo od zelo nezanesljivega enega milijona ipd.). leta 1951 na 5.691.900 na začetku leta 1980 (UNHCR, 2002, 10). V naslednjem desetletju se Navedene in druge težave statističnega je globalno statistično spremljanje beguncev spremljanja begunske problematike kažejo, da izboljšalo zaradi splošnega razvoja v svetu in še moramo biti pri ocenjevanju in vrednotenju posebej zaradi napredka znanosti in modernih podatkov zelo previdni in pazljivi. Načeloma tehnologij. Hkrati so v prebivalstvenem oddelku imamo sicer na voljo podatke pri odhodu iz OZN pripravili globalni pregled begunstva v letu nekega geografskega območja in podatke o 1989, ki nam omogoča dobro izhodišče naše prihodu v drugo geografsko območje. Prvi obravnave. V tabeli 1 zato lahko prikažemo podatki bi morali biti enaki drugim. Vendar se števili beguncev in prebivalstva ter delež prvih vmes mnogi begunci izgubijo. Še večji problem med prebivalstvom po velikih regijah sveta. 3 26 Tabela 1: Ocenjeno število beguncev (B) in prebivalstva (P) ter delež prvih v drugem v svetu leta 1989 v velikih regijah sveta. Vir: World Population Monitoring 1991; Population Newsletter, June 1991; Demographic Yearbook 1996, str. 131, 155-156 in 158. Regija B 1.1.89 v mio P 30.6.89 v mio Delež B v P (‰) Azija 7,0 3.127,6 2,2 Afrika 4,3 612,8 7,0 J. in Srednja Amerika 1,2 430,0 2,8 Ostali svet 2,3 1.024,6 2,2 V tem Avstralija 0,091 16,8 5,4 Kanada 0,380 27,4 13,9 Evropa 0,767 719,0 1,1 ZDA 1,0 245,1 2,8 Skupaj 14,8 5,195 2,8 Podatki o beguncih ne vključujejo 2,3 milijona Palestincev, ki so bili pod pristojnostjo UNRWA. Na predvečer razpada bipolarnega sveta in na Absolutno število beguncev je bilo najvišje v začetku obdobja postopnega nastajanja več- Aziji, relativno število pa v Afriki, če se pri tem polarnega sveta je bilo v svetu približno 17 omejimo na celine. Relativni podatki pa kažejo, milijonov beguncev, od katerih je 87 % našlo da je bil delež nad svetovnim povprečjem le v varstvo v nerazvitem delu sveta. Če upoštevamo Afriki, Avstraliji in Kanadi. Nekaj večjih držav še palestinske begunce, se je število beguncev v je vključenih že v tabelo 1. Boljši pregled stanja svetu povečalo od 7,5 milijonov leta 1980 na 17 po izbranih državah pa nam kaže tabela 2, v milijonov v letu 1989 (UN, 1991, 1). To je bilo katero smo uvrstili 10 držav z najvišjim številom nekaj manj kot 0,3 % svetovnega prebivalstva. beguncev leta 1989. Tabela 2: Izbrane države sveta z najvišjim številom beguncev po državi azila v letu 1989. Vir: World Population Monitoring 1991; Population Newsletter, June 1991; Demographic Yearbook 1996, str. 154-158. Država Št. B v tisoč Št. P v tisoč Delež B v P (‰) Pakistan 3.258 109.140 29,9 Iran 2.800 53.187 52,6 ZDA 1.000 245.100 3,9 Sudan 745 24.989 29,3 Etiopija 680 46.928 14,5 Malavi 628 8.022 78,3 Somalija 600 8.489 70,7 Kanada 380 27.400 13,9 Mehika 356 84.272 4,2 DR Kongo/Zair 341 34.491 9,9 4 27 V tabeli 2 sem upošteval samo države z podatke iz pravkar objavljenega Statističnega več kot 300 tisoč prebivalci. Med izbranimi 10 letopisa VKBOZN za leto 2015. Na voljo imamo državami sta samo 2 razviti državi, ki tvorita S. bolj podrobno strukturirane podatke kot pred Ameriko. Če k tema dodamo še Mehiko, lahko četrt stoletja. V tabeli 3 zato prikazujem število rečemo, da je ostalih 7 držav iz Azije in Afrike. ljudi na begu razčlenjeno na begunce, NRO in Leta 1989 je bilo relativno največ beguncev v osebe brez državljanstva skupaj s številom treh afriških državah: Malavi, Somalija in Sudan prebivalstva in deležem B v P za velike makro ter v dveh azijskih državah: Pakistan in Iran, ki regije OZN..Podatki se nanašajo na konec leta sta bili na prvih dveh mestih tudi po absolutnem 2015, zato sem število P iz WPP 2017 v tej in številu beguncev. naslednji tabeli ocenil s predpostavko, da se je v zadnji polovici leta 2015 število gibalo enako kot Zaradi omejenega obsega bom v med sredinama leta 2014 in 2015. naslednjih dveh tabelah prikazal najnovejše Tabela 3: Ocenjeno št. glavnih vrst B (po državi azila) po velikih regijah OZN (v tisoč), št. P (v mio) in delež B v P v ‰ 31. 12. 2015. Vir: UNHCR Statistical Yearbook 2015 in WPP 2017. Regija B in NRO in Osebe brez Skupaj v P ( v Delež B v P podobni podobni državljanstva skrbi VKB1 mio) v ‰ Afrika 4.811 11.198 1.021 20.277 1.209 16,8 Azija 8.689 17.265 1.943 29.704 4.442 6,7 Evropa 1.816 1.918 587 5.483 741 7,4 J. in Sr. 338 7.113 137 7.659 636 12,0 Amerika S. Amerika 409 - - 715 357 2,0 Oceanija 48 - - 70 40 1,8 Skupaj 16.111 37.494 3.688 63.908 7.425 8,6 1 Kategorija skupaj vsebuje tudi vrnjene B in NRO, ki pa niso posebej prikazani. Število ljudi na begu ni bilo nikoli v zgodovini NRO in zmanjšanje števila vrnjenih B in NRO tako veliko kot ob koncu leta 2015. V primerjavi na domove. To kaže primerjava zadnjega z letom 1989 in upoštevajoč palestinske begunce desetletja z desetletjem pred njim. Geografska se je njihovo število povečalo z indeksom 376,5, porazdelitev B po celinah pa se ni veliko delež med prebivalstvom sveta pa je, če spremenila. Afrika in Azija sta najbolj prizadeti zaokrožimo, porasel od 0,3 na 0,9 %. celini. Prva ima največje relativno, druga pa Podrobnejšega razvoja v vmesnem obdobju tukaj največje absolutno število B. Podrobnejšo ne moremo obravnavati. Na osnovi podatkov regionalno sliko pa bomo prikazali s tabelo 4, ki letopisov VKBOZN pa lahko rečemo, da sta bila prikazuje podrobnejše podatke o B konec leta razen rasti skupnega števila glavna trenda rast 2015 za 20 držav z največ B po državi azila. 5 28 Tabela 4: Število ljudi pod skrbjo VKBOZN po glavnih skupinah (v tisočih) po državi azila, število P države (v tisočih) konec leta 2015 in delež B v P v ‰. Vir: UNHCR Statistical Yearbook 2015 in WPP 2017. Država B in Osebe v NRO in Skupaj v P Delež B podobni postopkih podobni skrbi VKB (v tisoč) v P v ‰ za azil OZN Kolumbija 0 0 6.939 6.941 48.447 143,3 Sirija 21 5 6.563 6.754 18.501 365,1 Irak 278 7 4.403 4.746 36.671 129,4 Sudan 310 13 3.218 3.736 39.103 95,5 Pakistan 1.561 6 1.146 3.390 191.298 17,7 Jemen 267 10 2.532 2.809 27.251 103,1 Turčija 2.541 212 - 2.755 78.891 34,9 DR Kongo/Zair 383 1 1.555 2.699 77.434 34,8 Nigerija 1 0 2.173 2.174 183.542 11,8 J. Sudan 263 1 1.790 2.054 12.057 170,4 Afganistan 258 82 1.174 1.767 34.225 51,6 Ukrajina 3 7 1.600 1.645 44.546 36,9 Mjanmar - - 451 1.414 52.644 26,9 J. Afrika 122 1.096 - 1.218 55.666 21,9 Somalija 8 10 1.133 1.189 14.105 84,3 Libanon 1.071 12 - 1.088 5.975 182,1 Slonokoščena obala 2 1 308 1.024 23.396 43,8 Iran 979 0 - 979 79.834 12,3 Nemčija 316 421 - 749 81.817 9,2 Etiopija 736 2 - 739 101.126 7,3 0 pomeni število manjše od 500; - ni pojava. V tabeli so izpuščeni vrnjeni B in NRO, osebe brez državljanstva in drugi v skrbi VKBOZN, čeprav so vključeni v celotno število B v skrbi VKBOZN. Najbolj prizadete države z begunsko država na seznamu zaradi najnovejšega sprejema problematiko so se v zadnji četrtini stoletja zelo večjega števila predvsem sirskih beguncev, spremenile. Med prvimi desetimi državami z čeprav množični prihod beguncev v Nemčijo v največjim številom ljudi na begu so konec leta letih 2015/2016 še ni v celoti upoštevan v 2015 samo 3 države, ki so bile na takem podatkih VKBOZN. seznamu leta 1989. To so Pakistan, Sudan in Zair. Nikjer v tabeli 4 ni več Kanade, ZDA in Vsaka izmed držav v tabeli 4 je doživela Mehike. Med razvitejšimi državami so v tabeli 4 specifičen razvoj dogodkov, ki so pognali ljudi v samo Turčija zaradi krize v Siriji in Iraku ter dve beg ali pa omogočili zaradi geografske bližine ali evropski državi, Ukrajina in Nemčija. Ukrajina drugih razlogov prihod beguncev iz kriznih držav. ima veliko NRO zaradi lastnih ruskih upornikov V nekaj potezah in na kratko lahko s na vzhodu države, Nemčija pa je edina bogata pomočjo te tabele ugotovimo, da je v prvih 10 6 29 državah več kot 2 milijona ljudi na begu, na Mjanmaru, Zairu, Slonokoščeni obali in v samem vrhu pa so 4 zaradi NRO. Vrstni red Pakistanu veliko število oseb brez državljanstva. držav po najvišjem deležu beguncev med Ravno tako je specifičen primer J. Afrike, ki ni prebivalstvom je nekoliko drugačen. Na vrhu je pripravljena podeliti statusa begunca ljudem iz Sirija s 36,5 % prebivalstva v skrbi VKBOZN. soseščine. Dodam pa lahko še, kar se je pokazalo Zelo visoko sta tudi Libanon z 18,2 in J. Sudan s pri ocenjevanju števila prebivalstva države ob 17,0 % prebivalstva v skrbi VKBOZN, vendar so koncu leta 2015, namreč da kar v 18 državah v v prvem predvsem begunci iz soseščine, v tabeli 4 kljub begunskim krizam prebivalstvo drugem pa NRO. Več kot 10 %, predvsem NRO, narašča. Padanje prebivalstva sta zabeležili samo je še v Kolumbiji, Iraku in Jemnu. Implicitno je Ukrajina od leta 1990 in Sirija od leta 2010 v podatkih tabele 4 skrito dejstvo, da je v (WPP 2017). 4 DEMOGRAFSKI POMEN IN vojaških in političnih kriz, ki se neprestano ZNAČILNOSTI LJUDI NA BEGU dogajajo. Zato si je danes nemogoče predstavljati, kako bi se svet spopadel z Na svetovni ravni postaja demografski pomen demografskimi posledicami dviga morske ljudi na begu ne samo vse bolj pomemben gladine za 1 – 2 ali celo za 3 metre. V tem ampak tudi vse bolj kritičen. Povečevanje primeru bi moralo zapustiti domove več deset ali absolutnega in relativnega števila beguncev se celo več sto milijonov oseb (okoljskih hitro približuje stanju, ko bo vsak stoti beguncev). prebivalec našega planeta pod skrbjo VKBOZN. Če pa upoštevamo podcenjenost in nepopolnost Demografski pomen begunstva pa je že statističnih podatkov o beguncih, lahko mirno danes izredno pomemben na nižji regionalni rečemo, da smo to stanje že dosegli. Osebe v ravni. Če to raven omejimo na države, so take skrbi VKBOZN bodo dosegle in presegle to države skoraj zagotovo vse države v tabeli 4, mejo verjetno v naslednjem desetletju zaradi brez vsakega dvoma pa je to osem držav, kjer je nesposobnosti človeštva, da bi na miren način in delež ljudi na begu višji kot 8 % prebivalstva. z mednarodnim sodelovanjem rešili največje Državam z več kot 10 % moramo prišteti še vojaške konflikte in politične krize. Dosežena bo Sudan in Somalijo. Zanimivo pa je, da sta samo tudi brez bližnje uresničitve velikih naravnih in v Siriji vojaški konflikt in politična kriza drugih nesreč kot posledic klimatskih sprememb. povzročili zmanjševanje števila prebivalstva. V Slednje v obravnavanem obdobju še niso posebej Ukrajini so za depopulacijo pomembni predvsem izrazito vplivale na poslabšanje begunskih ekonomski razlogi, saj je prebivalstvo padalo že razmer. Implicitno pa so bile gotovo prisotne veliko pred izbruhom krize. predvsem v Afriki in Aziji. Vse bolj jasno pa se Za podrobnejšo demografsko analizo nakazuje prihodnji razvoj, ki bo zaradi posledic beguncev bi potrebovali celo vrsto demografskih klimatskih sprememb poslal v beg desetine ali podatkov. Žal pa imamo že za osnovna celo stotine milijonov ljudi. Sedanje razmere in njihovo zelo verjetno poslabšanje zaradi posledic demografska znaka spol in starost zelo pomanjkljive podatke. Praktično nemogoče pa je klimatskih sprememb je alarmantno. Zadnja četrtina stoletja je pokazala, da človeštvo dobiti dobre podatke o izobrazbi, poklicu, dopušča stalno slabšanje razmer na področju narodnosti, verski pripadnosti ipd. za katerokoli begunstva in da ni sposobno sproti reševati raven zbiranja podatkov. Za blizu 64 milijonov beguncev konec leta 2015 imamo podatke o 7 30 spolu in starosti le za 33 % oseb, samo podatke o vključenih držav v tabelo 4, za katere imamo spolu pa le za 46 % oseb (UNHCR, 2017, 101). dobre podatke o tej strukturi. Ti podatki so Zato se bo analiza strukture beguncev po spolu prikazani v tabeli 5. in starosti omejila le na 8 držav izmed 20 Tabela 5: Struktura oseb v skrbi VKBOZN po starosti in spolu za 8 izbranih držav iz seznama 20 držav z največ ljudmi na begu ob koncu leta 2015 v %. Vir: UNHCR Statistical Yearbook 2015, str. 98-101. Država Starost Skupaj % 0 - 4 5 - 11 12 - 17 18 - 59 60+ žensk Afganistan 19 21 18 37 4 100 49 Pakistan 13 24 15 44 4 100 46 Jemen 8 26 18 46 3 100 53 Libanon 18 22 12 44 3 100 52 Kongo/Zair 22 25 12 39 2 100 52 Etiopija 16 26 15 41 2 100 50 Somalija 22 22 14 39 3 100 51 Nemčija 8 10 8 70 4 100 34 Podatki v tabeli 5 z izjemo Nemčije niso držav. Manjše odstopanje navzdol je prisotno pri presenetljivi. Ko morajo ljudje prisilno zapustiti zgornjih dveh starostnih razredih, navzgor pa pri svoje domove, bežijo vsi. Pri prisilnih migracijah treh starostnih razredih otrok. Poseben primer pa ne delujejo običajni selekcijski procesi, ki so je Nemčija. Starostna struktura v zadnji vrstici zmeraj prisotni pri ekonomskih migracijah. Zato tabele 5 kaže izrazito selekcijo, saj v Nemčijo je delež žensk blizu polovice, pa tudi podatki o prihajajo pretežno moški in osebe v delovnem starostni strukturi so v grobem podobni starostni kontingentu. To pa potrjuje, da je med temi strukturi celotnega prebivalstva posameznih osebami več ekonomskih migrantov. 5 SKLEP vidika. Razen tega se dogajajo tudi napake pri dodeljevanju statusa beguncev osebam na begu. Podatki o številu vseh vrst beguncev v svetu so Mnoge države so pri tem preveč omejevalne. nepopolni, saj lahko neprestano spremljamo Zato lahko mirno ocenimo, da živimo v svetu v poročila o tem, da mnogi ljudje na begu umrejo katerem je vsak stoti Zemljan begunec. bodisi zaradi nasilja ali raznih nesreč. Mnogi se utopijo v morju. Številni primeri tega ostanejo V besedilu je bila ugotovljena hitra rast neevidentirani. K temu lahko prištejemo neznano absolutnega in relativnega števila beguncev. Ta število beguncev, ki se iz različnih razlogov rast ni bila enakomerna po posameznih letih. skrivajo. Zaradi tega so podatki VKBOZN Enako velja tudi za posamezne skupine podcenjeni tako s statičnega kot z dinamičnega beguncev. Relativni podatki iz zadnjega 8 31 Statističnega letopisa VKBOZN kažejo, da je 3. United Nations (1998) Demographic bila največja rast NRO in največji padec pri Yearbook 1996, Population Division, osebah brez državljanstva. Skrbi pa dejstvo, da je New York. delež oseb s priznanim statusom begunca v 4. United Nations (2016) New York zadnjih desetih letih padel od 30 na 25 %. K Declaration for Refugees and Migrants. temu lahko dodamo še nizko število oseb v Follow-up to the Millennium Summit. postopku pridobivanja azila. Vsa leta od 2006 do 5. United Nations (2017) World Population 2014 je bilo to število 2 – 3 %, le v letu 2015 se Prospects (WPP) 2017, Population je povečalo na 5 % (UNHCR, 2017, str. 200). Division, New York. Begunstvo je tudi izrazit problem nerazvitih in 6. UNHCR (2002) Konvencija o statusu revnih držav. Hkrati pa se velike razlike med beguncev iz leta 1951, Vprašanja in posameznimi regijami še povečujejo. Pri tem pa odgovori. Založba UNHCR, nobeden del sveta ni povsem varen, kljub Miklošičeva 18, Ljubljana. navidezni blaginji in stabilnosti v razvitih 7. UNHCR (2017) Statistical Yearbook državah in v nekoliko odmaknjeni Latinski 2015, 15th edition, September 2017. Ameriki. Vse to je zadosten dokaz, da človeštvo 8. UNHCR (različna leta) Statistical ni uspešno pri pomoči ljudem na begu. Yearbooks and Statistical Reports. Politični, ekonomski, kulturni in številni drugi vidiki begunske problematike so ostali v tem besedilu ob strani. Jasno pa je, da je najuspešnejša pomoč beguncem tista, ki jim omogoča varno in uspešno vrnitev na domove, iz katerih so bili pregnani. V mednarodnem merilu pa je po dodelitvi začasnega azila potrebno bodisi poskrbeti za repatriacijo, naselitev v državi podelitve prvega azila ali pa preselitev v kakšno tretjo državo. Beguncem je potrebno omogočiti čim bolj svoboden dostop do trga dela. Bistveno večji napor pa bi bilo potrebno nameniti nadaljnjemu razvoju mednarodnega prava na področju varstva beguncev in povečevanju števila držav podpisnic Konvencije in Protokola o statusu beguncev. Literatura in viri 1. United Nations (1991) Population Newsletter, No. 51, Population Division, New York. 2. United Nations (1992) World Population Monitoring 1991, Population Division, New York. 9 32 Umetna inteligenca in izbrane demografske-ekonomske analize Matjaž Gams Jozef Stefan Institute Jamova 39, 1000 Ljubljana, Slovenia matjaz.gams@ijs.si POVZETEK nevronskih mrež iz leta v leto dosegali čedalje boljše rezultate, kot Pogosto slišimo, da se demografskih je to razvidno s slike 1. Leta 2015 so dosegli človeške sposobnosti , ekonomskih oz. podobnih družbeno kompleksnih pojavov ne da analizirati s formalnimi in od tedaj dalje nas posekajo. matematičnimi in računalniškimi metodami. Ko se to dogaja na tem in onem področju, smo ljudje vedno znova V tem prispevku predstavljamo drugačen pogled presenečeni, nepripravljeni, kot da gre za povsem nov pojav – da je umetna inteligenca s svojo [3,4]. neverjetno močjo in rastjo najuspešnejše orodje, ki zmore Pa vendar je osnovna lastnost na Sliki 1 jasno predstavljena, analizirati tudi zelo “mehke” pojave. S sklicevanjem na tehnike podobno kot relacija z umetno inteligenco na drugih področjih. umetne inteligence in objavami avtorja predvsem na Posledice so velike. Poglejmo spet primer ugotavljanja spolne demografskem področju ter povzemanjem osnovnih svetovnih orientacije s slike. V svetu sta dve osnovni teoriji: a) podatkov povzemamo najpomembnejše ugotovitve glede homoseksualnost je prirojena in b) homoseksualnost je ekonomskega in geografskega razvoja v svetu in v Sloveniji. pridobljena, recimo zaradi družbenih odnosov v otroštvu. Kako Zaključki v pregledni in zbirni obliki bi lahko oz. bi morali služiti pa lahko družbena izkušnja vpliva na obliko čeljusti? Najbrž ni pričakovati, da bodo tudi oblikovalcem vladnih demografskih strategij. zagovorniki privzgojene homoseksualnosti priznali, da se motijo, pa vendar je za inženirsko usmerjene ABSTRACT objektivne znanstvenike to dovolj dober dokaz, da je homoseksualnost zelo verjetno prirojena. Ali je umetna One can hear that demographic and economic processes are too inteligenca dokazala nekaj, o čemer so se ljudje prepirali complex to enable analyses with formal mathematical and desetletja? Malo velja še počakati, dosežki tu in na drugih computer methods. In this paper we present a different viewpoint področjih pa kažejo na prihajajočo superiornost umetne – that the progress of artificial intelligence (AI) enables analyses inteligence in njeno uporabnost za analizo tudi zelo zapletenih of »soft« areas. In this overview paper, the publications of the mehkih področij, kot je npr. seksualna usmerjenost ljudi. author and their conclusions, and some well-known consistent data are presented regarding economy, world and Slovenian demography. The conclusions are based on statistical, computer and particularly AI methods. They might or probably even should serve as background for Slovenian national demographic strategies. Keywords Artificial intelligence, demography, economy 1. UVOD Pogosto slišimo, da pohitrenega razvoja znanja in posebej umetne Slika 1: Izboljševanje kvalitete globokih nevronskih mrež pri vizualnih nalogah z leti. Leta 2015 dosežejo ljudi. inteligence niti ne čutimo, ter da so družbeni problemi preveč Vir: kompleksni, da bi jih lahko strokovno analizirali s katerokoli https://devblogs.nvidia.com/parallelforall/tag/deep- metodo, kar naj bi veljalo tudi za metode umetne inteligence. learning/page/5/. Poglejmo en primer iz leta 2017: Raziskovalca Michal Kosinski in Yilun Wang s stanfordske univerze sta objavila v reviji Journal of Kor primer koristnosti pa prepoznavanje seksualne usmerjenosti Personality and Social Psychology, da je njun sistem umetne ni ravno zglede. Praktične posledice prepoznavanja lastnosti ljudi inteligence s točnostjo 91% s petih slik ugotovil, ali je moški z obraza bi namreč znale biti dokaj neprijetne. Recimo, da bodo homoseksualno ali heteroseksualno usmerjen, za ženske pa s 83% zaposlovalci, npr. v vojski, pregledali, kakšne usmeritve so kandidati. Ali pa bodo v kakšni diktatorsko usmerjeni državi, kjer [16]. S samo ene slike so bili odstotki nekaj slabši: 81% za moške in 74% za ženske. Najboljši človeški opazovalci pa so dosegli je homoseksualnost kazniva, zapirali ljudi zaradi njihovega približno 20 odstotkovnih točk manj. Sistem umetne inteligence obraza? Ne gre samo za seksualno usmeritev, iz izgleda izraza se je naučil relacij med posameznimi deli obraza, predvsem znajo sistemi umetne inteligence ugotavljati še marsikaj drugega, čeljusti, nosu in obrvmi. Tipično moške lastnosti so imele recimo politično usmerjenost in inteligenčni količnik in homoseksualne ženske, tipično ženske lastnosti pa homoseksualni raznovrstne bolezni [2]. moški. Ne enem primeru smo pokazali, da sistemi umetne inteligence vplivajo na to, kako živimo in delujemo, pa tudi, da so sposobni Izreden napredek glede na človeške vidne sposobnosti ni nekaj povsem nepričakovanega, saj so na tekmovanjih sistemi globokih zaznati zakonitosti, ki jih ljudje ne zmoremo. Še nekaj se dogaja: 33 Podobno kot profesorji učijo dijake in študente, globoke inteligenco za pridobitev kompetitivne prednosti. Pri svetovnem nevronske mreže (oziroma AI) učijo nas. Čeprav so nevronske pogledu deležev na sliki 2 lahko v smislu poslovne inteligence mreže dokaj netransparentne, so uspeli razvozlati, kako delujejo v ugotavljamo slabe rezultate za Ameriko in Evropo in odlične za primeru prepoznavanja spolne usmerjenosti. Gre za osnovne Kitajsko, torej so strateške usmeritve enih uspešne in drugih ne. lastnosti delov človeškega obraza in za relacije med njimi. Ko to Obstaja sicer vrsta pomislekov, da recimo tisti v zaostanku hitreje zvemo, znamo tudi ljudje bolje kot prej prepoznavati spolno dohitevajo vodilne kot vodilni brzijo naprej, da se da preskočiti usmerjenost s slik. Zakaj tega nismo prej ugotovili? En preprost stopnje v razvoju (angleško frog leap), vendar se zdi, da je razlog razlog bi znal biti, da nismo pregledali 35.000 obrazov, kot so jih za tako veliko razliko v hitrosti povezan s slabostmi vodstvenih programi v primeru spolne usmerjenosti. Čeprav smo ljudje strategij in slabostmi sedanjih ekonomskih modelov, ki ne gledajo pametni, imamo precej omejene možnosti pri delu z velikimi kompetitivno komparativno. Recimo evropsko strateško vodenje - količinami podatkov. sistematični nakupi evropskih vodilnih tehnologij, kot podjetja Na osnovi primera analize spolne usmerjenosti lahko Volvo z razvojem naprednih avtomobilov, s strani Kitajske so predvidevamo, da so podobne relacije tudi v demografiji in koristni za Kitajsko in verjetno slabi za Evropo, ki s tem izgublja ekonomiji. Za nekatera področja pa dokazano vemo, da so tehnološke prednosti. globoke nevronske mreže bistveno boljše kot ljudje, recimo za Teza je, da bi bilo potrebno analizirati svetovne trende in prepoznavanje malignih tkiv na sliki. Tu je korist pri reševanju strategije z metodami umetne inteligence, ki bi za nazaj razkrile, človeških življenj in zmanjševanju trpljenja nesporna in kje so poglavitne slabosti usmeritve zahodne civilizacije in pravzaprav je večina aplikacij umetne inteligence taka. Mnogo je potrdile ali zavrgle hipotezo, da je za zaostajanje kriva tudi še drugih področij, kjer ljudje žanjemo koristi od izjemne trenutna oblika globalizacije, kjer se tovarne selijo na Kitajsko, sposobnosti sistemov umetne inteligence, recimo pri izmenjavi srednji razred v Evropi in Ameriki stagnira ali nazaduje, zato organov v ZDA. S pojavom superinteligence pa se bodo razmere upada potrošnja in se pojavlja negativna spirala. Brez tega za ljudi še bistveno izboljšale [1, 3, 4, 15, 17, 19]. Ali pa znamo obstajajo samo dokaj močni indici, formalno pa ne moremo biti spoznanja na področju demografije konstruktivno uporabiti v povsem prepričani. praksi v Sloveniji, Evropi in svetu? 2. UGOTOVITVE ZADNJIH 10 LET Zadnjih 10 let se avtor intenzivneje ukvarja z demografskimi analizami, pa tudi ekonomskimi [3-14]. Poglejmo si najprej ekonomske trende. 2.1 Ekonomske razvojne značilnosti Na kratko povzeto: geografsko širjenje Evropske unije je doživelo dva pomembna udarca: izstop Grenlandije in Velike Britanije. Za oba lahko rečemo, da sta nastala v določeni meri tudi zaradi togosti vodilnih evropskih politikov, ki se manj kot s svetovno Slika 2: Delež realnega GDP v svetu. Vir: dominacijo ukvarjajo s prehitrim notranjim poenotenjem https://emergingmarketfdi.wordpress.com/2013/06/20/share-of- multikulturnega kontinenta. the-worlds-gdp-since-1820/. Drug očiten pojav je počasna ekonomska rast Evrope in ZDA verjetno predvsem zaradi globalizma in ponovno zaradi Formalno oz. nominalno je GDP v ZDA in EU še vedno precej globalizma verjetno hitra rast predvsem Kitajske, pa tudi drugih večji, kar nakazuje slika 3. Verjetno pa je realnejši prikaz na sliki držav kot Indije ali Vietnama, kamor se seli proizvodnja. Cenena 2, še posebej če upoštevamo, da Kitajska že sedaj daje največ delovna sila in interes kapitalskih elit sta prinesli stagnacijo ali denarja za znanost, da postavlja svojo vesoljsko postajo, da celo nazadovanje domačega srednjega razreda, kjer se hitro kupuje strateško najbolj inovativna podjetja v Evropi, ki tovrstne povečuje socialna neenakost, medtem ko je samo na Kitajskem dirigirane akcije spremlja kot neoliberalno odprto trgovino. srednji razred porastel za 400 milijonov, prinesel večjo potrošnjo, Medtem ko se realni ali nominalni GDP v ZDA ali EU suče okoli rast notranjega trga itd. [18]. 2% zadnjih nekaj deset let, se Kitajski med 5 in 15%. Druga Na sliki 2 vidimo po letih, kako se je povečeval delež Kitajske in pomembna komponenta je, da je Evropejcev okoli pol milijarde, zmanjševal delež Evrope (brez širitev) in ZDA v realnem GDP v ZDA dobrih 300 milijonov in Kitajcev v domovini milijardo in svetu (PPP). Sedaj so si vsi trije bloki blizu, medtem ko Rusija 300 milijonov, torej milijardo več kot Američanov. Morda za glede GDP ostaja na nivoju večjih evropskih držav. Čeprav slika 2 lažje razumevanje prikažimo še delež prispevkov na največji prikazuje le statistične oz. empirične podatke, se je treba zavedati, konferenci za umetno inteligenco, IJCAI 2017 v Melbournu, da je vrsta slovenskih in svetovnih ekonomistov trdila, da se bo Avstralija. Slika 4 pokaže, da je bilo na prestižno znanstveno Evropa zaradi večje globalizacije sila hitro razvijala [18]. Slika 2 konferenco poslanih toliko kitajskih referatov kot ameriških in jasno kaže, da to ne drži, torej so klasične ekonomske analize pod evropskih skupaj. Od kod torej ideja, da bosta EU in Amerika vprašajem. Čeprav avtor tega prispevka ni analiziral svetovnih dolgoročno obdržali svojo raziskovalno in tehnološko premoč v ekonomskih trendov z uporabo metod umetne inteligence, smo pri svetu? predmetu »Poslovna inteligenca« sistematično uporabljali metode Kitajska ima največ spletnih uporabnikov, največ kilometrov umetne inteligence za analizo poslovnih pojavov. Ta predmet hitrih vlakov, zadnje leto je podvojila investicije in število temelji na pogledu tekmovanja (angleško competitive turistov v Afriki v moderni legalni »kolonizaciji« Afrike oz. intelligence) in se ukvarja z vprašanjem, kako uporabiti umetno »globalnem sodelovanju«. 34 V zaključku: Ta prispevek vidi rešitev za manj uspešno rast Leta 2000 je imel Egipt nekaj čez 60 milijonov prebivalcev. Sedaj Evrope v odsotnosti uporabe metod umetne inteligence, ki bi jih ima nad 90 milijonov. Število Evropejcev se je v tem obdobju razkrile slabosti sedanjih strategij in s tem omogočile nove minimalno povečalo. Zaradi tega so se že, še bolj pa se bodo pristope. Upadanje deleža Evrope in Amerike v svetu v več razmerja v svetu močno spremenila, kar prikazuje slika 6. pogledih (ekonomsko, raziskovalno, pa tudi demografsko, kar Zahodna civilizacija bo imela nekaj odstotkov svetovnega bomo videli kasneje) ni dober znak za prebivalce teh držav. prebivalstva leta 2100, medtem ko bo v Afriki živela skoraj polovica vsega svetovnega prebivalstva. Tudi na tem področju avtor prispevka predlaga analizo dogajanj s pomočjo metod umetne inteligence, čeprav je hkrati potrebno povedati, da so večino analiz izvedli s klasičnimi metodami od globalnega segrevanja do izumiranja vrst. Splošne ugotovitve so dokaj znane v svetovni literaturi in je v prvi meri potrebno znane ukrepe realizirati: zmanjšati pretirano rast prebivalstva predvsem v Afriki in ponekod v Aziji, ustaviti padanje prebivalstva v razvitem svetu, zmanjšati je treba uničevanje narave, flore in favne, oz. v seštevku: potrebno je preiti na trajnostni razvoj. Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da podobno kot skušamo preprečiti izumrtje živalskih in rastlinskih vrst, da obdržimo biodiverziteto, je potrebno skrbeti tudi za demografsko in kulturno raznolikost. Podatki o dogajanjih so namreč močno zaskrbljujoči. Slika 3: Rast Kitajske napram ZDA in EU po letu 2000 v nominalnem GDP. Vir: http://www.whythings.net/europe.html. Slika 5: Eksponentna rast prebivalstva zadnje stoletje sovpada s podobno eksponentnim uničevanjem živalstva in okolja. Vir: Slika 4: Delež sprejetih referatov na najslovitejši konferenci http://www.biologicaldiversity.org/programs/population_and_sust umetne inteligence IJCAI 2017. Vir: IJCAI 2017. ainability/extinction/. 2.2 Svetovne demografske razmere Svetovne trende pokaže slika 5. Vidimo, da se svetovno prebivalstvo v zadnjih stotih letih povečuje skoraj eksponentno. Podobno eksponentno pa izumirajo tudi živalske vrste, prikaz uničevanja okolja. Taka rast je očitno nevzdržna na daljše obdobje, saj bo prej ko slej prišlo do velike degradacije okolja in posledično verjetno najprej do stagnacije posameznih civilizacij in nato morebiti celo do stagnacije človeštva. V zadnjih 40 letih je upadlo število živali (ali število njihovih kilogramov) za polovico, hkrati pa je v razvitem zahodnem svetu v istem obdobju število semenčic pri mladih moških upadlo za 60% in trend se nadaljuje. Zgodba o propadu Rimskega cesarstva, po eni teoriji zaradi svinčenih cevi, zaradi katerih se je prebivalstvo zastrupljalo, ne da bi zaradi pomanjkljivega znanja in znanosti to znalo ugotoviti, po drugi teoriji pa zaradi propada družbenih sprememb, recimo vrednot, se morebiti ponavlja po tisočletju in pol z Zahodno civilizacijo. Najverjetneje gre za določene kemikalije, vendar Sika 6: Spreminjanje števila prebivalstva po celinah Vir: sodobna znanost še ni sposobna odkriti, katere, podobno kot tudi pri izumiranju čebel ne. Hkrati pa se število semenčic http://www.demographics.at/. v nerazvitem svetu ne spreminja. Ponovno je potrebno uporabiti Lahko zaključimo, da eksponentna rast človeštva ogroža tako najbolj napredne klasične metode in metode umetne inteligence, kvaliteto okolja kot tudi človeško civilizacijo, kratkoročno pa ki v določenih pogojih presegajo tako ljudi kot klasične metode. predvsem demografsko občutljive združbe, kot je evropska. 35 Eksponentna rast predvsem v Afriki in dejstvo, da Evropa nima svetovnem nivoju [3-14]. Teh metod in analiz je preveč za primerne geografske pregrade z Azijo in Afriko daje misliti, da povzetek v prispevku, naj navedemo le, da so metode pokazale obstaja resna nevarnost, da bodo demografski pritiski zablokirali veliko ujemanje s svetovnimi analizami in precejšnjo razliko in morda celo zadušili evropsko civilizacijo, če ne bo odločno glede na mnenje slovenske javnosti in glede analize koristnosti ukrepala. slovenskih nacionalnih strategij. Nekaj primerov: Otok Mavricijus so po letu 1500 odkrili Glede časovnega razvoja se je pokazalo, da so naše predikcije zelo Evropejci in se nekaj časa borili med seboj za prevlado. Danes je podobne EUROSTATovim, kar pomeni, da je ob sedanjih Hindujcev / Indijcev 40%, Kreolov (Afro, Afro-Indijcev) 22%, predpostavkah prihodnost precej predvidljiva. Seveda lahko pride indijskih muslimanov 16%, Tamilcev (južnih Indijcev) 4.5%, do spremembe razmer, kar vpliva na dejanska dogajanja, a pri drugih Kreolov 3%, Kitajcev 2%, belih Francozov 1%, belih približno nespremenjenih trendih je možno približno Južnoafričanov 1.5%. napovedovati tudi skoraj 100 let vnaprej. Osnovne slovenske analize smo predstavili na sliki 8. Število Slovencev po narodnosti smo zasnovali glede na obstoječe podatke, tj. zadnjega popisa po narodnosti. Potrebno je napisati, da so najnovejši popisi brez vpisovanja narodnosti, kar je močno vprašljivo tako s stališča stroke kot vprašanj o hiper-globalni miselnosti, ki namenoma degradira lokalno prebivalstvo [3]. Projekcije kažejo, da bo okoli leta 2100 v Slovenji le še pol Slovencev po narodnosti. Podrobnejše analize so dokaj decidivno odgovorile, kaj so ključni vzroki za upadanje rojstev in s kakšnimi ukrepi bi lahko povečali število slovenskih rojstev oz. preprečili izumrtje Slovencev [3- 14]. Poleg teg so analize pokazala ali vsaj nakazale, da so nekateri ukrepi kot povečanje porodniškega dopusta draga in neučinkovita Slika 7: Upadanje deležev svetovna populacije evropskega izvora. metoda, če je namen povečanje rodnosti. Recimo analize v [13] so Vir: pokazale, da bi padec domicilnega prebivalstva lahko učinkovito https://www.reddit.com/r/POLITIC/comments/2h9tf6/percentage_ ustavili z idealom treh otrok na žensko v roku nekaj deset let, tako of_world_population_of_european_descent/. pa so npr. na Švedskem postavili idealno rodnost na 1, na Norveškem pa poročajo, da je pritok migrantov že ogrozil Kolumb je odkril Ameriko leta 1492, v celoti naseljeno z genetsko sliko Norvežanov. domorodnimi Indijanci. Danes je Indijancev manj kot 2 milijona v deželi s skoraj 330 milijoni, tretji najštevilčnejši državi sveta. Avstralijo je odkril James Cook leta 1770, poseljeno z aborigini, ki so tam živeli 65.000 let in govorili okoli 250 jezikov. Danes je aboriginov okoli 2% celotne populacija skoraj 25 milijonov. Morda bi kdo mislil, da se zgodovina ponavlja in da se belcem, ki so izrinili Indijance iz Amerike in aborigine iz Avstralije dogaja izrinjanje s strani Azijcev in Afričanov. Recimo pred nekaj desetletji je bila večina ljudi na ulicah Londona evropskega izvora, danes pa jih je približno polovica. Matere brez državljanstva v evropskih državah rodijo od 10% do 30% otrok (Avstrija), ta delež pa je v zadnjih 10 letih zrasel za nekaj odstotkov. Kljub temu je večinsko prebivalstvo od 70-90% v večini razvitih zahodno usmerjenih držav (ZDA, Evropa, Avstralija) evropskega izvora. Proces zmanjševanja deleža prebivalstva evropskega prebivalstva bo s takim tempom (brez izrazitega povečanja deleža beguncev) pripeljal do manjšinskega deleža šele v grobo rečeno dvesto letih in brez sprememb do Slika 8: Projekcija prebivalcev Slovenije in Slovencev po marginalizacije kot v primeru Mauritiusa v nekaj sto letih. V svetu narodnosti znotraj Slovenije. pa se delež potomcev evropejskega izvora giblje približno tako, kot to nakazuje slika 7. Je pa ta slika morda rahlo zavajajoča, saj so npr. mešano črnski-belci šteti kot nebelci. 3. DISKUSIJA Po drugi strani pa se svetovna rast prebivalstva ustavlja. Število otrok zadnjih 10 let je precej konstantno. Svetovno prebivalstvo se povečuje predvsem Umetna inteligenca je po izkušnjah avtorja [3-14] in po svetovnih zaradi rasti na določenih geografskih poročilih, tako strokovnih kot laičnih, izredno močno orodje, ki lokacijah in zaradi vztrajnosti. omogoča analize in predikcije na nivoju, ki je bil še pred leti 2.3 Slovenski demografski trendi znanstvena fantastika. Vsako leto v medijih odmeva kar nekaj fantastičnih dosežkov umetne inteligence, o katerih smo še leto ali Slovenska demografska gibanja in relacije smo analizirali v vrsti dve nazaj le sanjali. Žal slovenska javnost in tudi odločujoči o tem lastnih programov in npr. napovedovanja smo nato primerjali s kaj dosti ne vedo, zato – žal – ne morejo tako kvalitetno voditi in programi EU in EUROSTAT. Poleg tega smo izvedli tudi vrsto upravljati, kot jim omogoča stroka. Še več, zdi se, da smo priča demografskih analiz za analizo odvisnosti in relacij, nekaterih določenem zamegljevanju znanstvenih dosežkov v javnosti in relativno preprostih in nekaterih z vrhunskimi metodami na politiki z namenom uveljavljanja določenih strateških ciljev. 36 Postavlja pa se vprašanje, zakaj bi slovenska politika namenoma [6] Gams, M. 2015. Begunci 2015 - vrh evropske demografske uvajala demografske in druge strategije, ki po projekcijah ledene gore. V: MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, Matjaž nesporno vodijo v marginalizacijo slovenskega naroda? (ur.). Soočanje z demografskimi izzivi : zbornik 18. Za vsak slučaj je potrebno navesti, da je trajnostna rast povezana z mednarodne multikonference Informacijska družba - IS določenim migriranjem, vendar bistveno bolj uravnoteženim in 2015 , Ljubljana, str. 12-14. skrbnim. Za razliko od Kitajske, ki sistemsko vodi demografsko [7] Gams, M., Grabnar, J., Vidulin, V. 2013. Vpliv pravic politiko, ni jasno, kakšno strategijo ima Evropa, iz številk pa je istospolno usmerjenih na stopnjo rodnosti. V: MALAČIČ, razvidno, da se demografsko zmanjšuje in hkrati prehitro dopušča Janez (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Soočanje z demografskimi preveč migriranja. V javnosti pa je o tem težko pisati, ne da bi bil izzivi : zbornik 16. mednarodne multikonference avtor hitro deležen ideološko-političnih napadov o nacionalizmu, Informacijska družba - IS 2013, 7.-8. oktober 2013, izolacionalizmu in podobno. Ljubljana, str. 13-17. Poglejmo samo problem migracije – vsako leto iz Slovenije odide nekaj tisoč najsposobnejših v populaciji, ki ima manj kot 20.000 [8] Vidulin, V., Gams, M. 2012. Slovenske demografske otrok. Pa se glede tega le malo razburjamo, veliko pa je govora o projekcije in analize. V: MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, tem, da je potrebno biti odprt v svet, da ne smemo ljudi nasilno Matjaž (ur.). Soočanje z demografskimi izzivi : zbornik 15. zadrževati in podobno. Ampak, če gre pomemben del mednarodne multikonference Informacijska družba - IS najsposobnejših mladih v tujino, to vsakemu normalnemu 2012, str. 14-18. posamezniku pomeni siromašenje bazena mladih prodornih in [9] Gams, M., Krivec, J. 2011. Slovenske demografske pametnih, polnih energije in poleta. Jih bodo nadomestili projekcije in analize. V: MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, upokojenci? Matjaž (ur.). Soočanje z demografskimi izzivi v Evropi : Neka čudna ideologija, predvsem v smeri globalizma in zbornik 14. mednarodne multikonference Informacijska hiperglobalizma, je omrežila tako evropsko vodenje kot družba - IS 2011, str. 14-18. slovensko, pri čemer so posledice za Evropo spričo njene velikosti (približno pol milijarde [10] Gams. M., Krivec. J. 2008. Demografski pojavi in vzroki prebivalcev) bistveno manj boleče kot za nekoliko drugače. V: MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, Matjaž Slovenijo, ki je po površini in po prebivalstvu manj kot 0.5% (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja : Evrope. zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska Zakaj slovenski politiki, mediji, množice ne začnejo biti plat družba - IS 2008. zvona zaradi migracije, premalo rojstev, grozeče marginalizacije Slovencev kot narodnosti? Jasnega odgovora avtor v nekaj letih [11] Gams. M., Krivec. J. 2007. Analiza vplivov na rodnost. V: raziskav še vedno nima. Najbolj verjetno se zdi, da so ljudske MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Slovenija pred mase in politiki tako pod vplivom ideoloških pogledov, da niso demografskimi izzivi 21. stoletja : zbornik 10. mednarodne sposobni razumeti, kaj je za Slovenijo in Slovence dobro in kaj ne multikonference Informacijska družba - IS 2007, str. 18-23. [3]. Da ne sprejemajo/razumejo, kakšne neverjetne možnosti nudi [12] Gams, M. 2007. Ekonomski in demografski samomor stroka, predvsem umetne inteligenca, se delno razume, saj Slovenije. Finance, ISSN 1318-1548, 9.03.2007, št. 47, str. ideologija ne želi stroke, še zlasti, kadar je v nasprotju z njenimi 12. cilji. [13] Gams, M. 2007. Trije otroci bi nas rešili : demografska gibanja Slovencev. Znanost : štirinajstdnevna znanstvena 4. LITERATURA priloga časnika Delo, 04.10.2007, letn. 49, št. 229, str. 19. [1] Bostrom, N. 2014. Superintelligence – Paths, Dangers, [14] Gams, M. 2007. Osnovna demografska gibanja. V: Strategies. Oxford University Press, Oxford, UK. MALAČIČ, Janez (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Slovenija pred [2] Eye Scans to Detect Cancer and Alzheimer’s Disease, 2017. demografskimi izzivi 21. stoletja : zbornik 10. mednarodne https://spectrum.ieee.org/the-human- multikonference Informacijska družba - IS 2007, str. 24-27. os/biomedical/diagnostics/eye-scans-to-detect-cancer-and- [15] IJCAI conference, 2017. https://ijcai-17.or alzheimers-disease [16] Kosinski, M., Wang. Y. 2017. Deep neural networks are [3] Gams, M. 2017. Globalizem in prednosti superinteligence za more accurate than humans at detecting sexual orientation Republiko Slovenijo, Prenova Evrope, Posvetovanje from facial images. Prispevki za slovenski nacionalni program II, urednik Tine Hribar, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 118- [17] Kurzweil, R. 2006. T he Singularity Is Near: When Humans 128. Transcend Biology, Sep 26, Penguin Books. [4] Gams, M. 2001. Weak intelligence: through the principle [18] Stiglitz, J.E. 2013. The Price of Inequality: How Today's and paradox of multiple knowledge. Nova Science. Divided Society Endangers Our Future, W.W. Norton & Co. [5] Gams. M., Krivec. J. 2008. Demographic analysis of fertility [19] Yampolskiy, R.V. 2016. Artificial Superintelligence. CRC using data mining tools. Informatica : an international Press. journal of computing and informatics, 2008, vol. 32, no. 2, str. 147-156. 37 Družinska in druga neformalna oskrba kot nenadomestljiv dejavnik humanega obvladovanja demografske krize KSENIJA RAMOVŠ, Inštitut MARTA RAMOVŠ Inštitut VERONIKA MRAVLJAK Antona Trstenjaka za Antona Trstenjaka za ANDOLJŠEK, Inštitut Antona gerontologijo in medgeneracijsko gerontologijo in medgeneracijsko Trstenjaka za gerontologijo in sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 medgeneracijsko sožitje, Resljeva Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 93 Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 93 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, 01, e-mail: 01, e-mail: marta@inst- ksenija.ramovs@guest.arnes.si antonatrstenjaka.si tel.št.: +386 1 433 93 01, e-mail: veronika.andoljsek@inst- TINA LIPAR, Inštitut Antona ANA VUJOVIĆ, Inštitut Antona antonatrstenjaka.si Trstenjaka za gerontologijo in Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Resljeva medgeneracijsko sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 93 01, e-mail: tel.št.: +386 1 433 93 01 tina.lipar@inst-antonatrstenjaka.si _______________________________________________________________________ V Sloveniji za več kot 75 % onemoglih in bolnih sick elderly people. Informal carers provide unpaid starejših ljudi skrbijo družinski oskrbovalci, to so care for at least 5 hours weekly. They are one of the svojci in drugi neformalni oskrbovalci, ki najmanj most burdened population groups, since they often pet ur tedensko brezplačno oskrbujejo starejše ljudi. care for their aging parents while supporting their Družinski oskrbovalci so ena izmed najbolj own children and still being full time employed. obremenjenih skupin prebivalstva, saj pogosto poleg skrbi za odraščajoče otroke in službenih In Slovenia, the system of long-term care obveznosti, oskrbujejo še svojce. V Sloveniji sistem significantly lags behind similar EU systems, since dolgotrajne oskrbe bistveno zaostaja za tovrstnimi the country is faced by the 2 emerging needs: the sistemi v EU in smo po razvitosti mreže storitev need for developed public home care services and pomoči na domu med manj razvitimi v EU. Pri nas the need for support measures for family carers. velika večina družinskih oskrbovalcev ne prijema nobene izmed oblik pomoči javnih služb. Na Using a representative sample of the representative reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije research The standpoints, needs and potentials of (Inštitut Antona Trstenjaka, 2010) smo raziskovali Slovenian population aged 50+ (Antona Trstenjak kdo neformalno oskrbuje starejše ljudi, vrste in Institute, 2010), we analysed the profile of family stopnjo težav, s katerimi se družinski oskrbovalci carers, the types and levels of issues that family pri oskrbovanju spoprijemajo in kaj jih motivira za carers deal with and their motivation for caregiving. oskrbovanje. Na podlagi teh podatkov smo Using the acquired data, the Institute’s support dopolnili model podpore družinskim oskrbovalcem, model for family carers has been upgraded. ki ga razvijamo na Inštitutu. KEY WORDS KLJUČNE BESEDE Family carers, long-term care, humanity of care, družinski oskrbovalci, dolgotrajna oskrba, integral care, family carers training humanost oskrbe, integrirana oskrba, tečaj za družinske oskrbovalce 1 UVOD Slovensko prebivalstvo je med najstarejšimi na Family and other informal care is an svetu. Potreba po oskrbovanju starejših se povečuje irreplaceable part of humane zaradi hitrega staranja prebivalstva. Eksplicitno management of demographic crisis jasno je, da bi bili sistemi oskrbe starejših, brez prispevka družinskih oskrbovalcev, nevzdržni. Zato In Slovenia, family or other informal carers provide postajajo družinski oskrbovalci znotraj novih help and support for more than 75 % of fragile and sistemov dolgotrajne oskrbe v EU integralni del 38 celostne dolgotrajne oskrbe, vendar v Sloveniji s pokrajinah je pripravil Statistični urad RS, z strani države niso ustrezno podprti. Reprezentativna dvostopenjskim vzorčenjem, tako da je obsegal 200 raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 anketnih okolišev po 9 ljudi. Vzorec je štel 1800 let starih prebivalcev Slovenije kaže, da v Sloveniji ljudi, pri izvedbi raziskave smo pridobili 1047 oskrbuje 19 % ljudi, starejših od 50 let, oskrbo pa veljavno izpolnjenih anket, s čimer smo dosegli prejema 13,5 % ljudi, starejših od 50 let (Ramovš, visok delež uspešnih anket – nad 58 % vzorca. 2013). Številne študije izpostavljajo, da je družinska oskrba feminizirana, in sicer naj bi kar 2.2. Metoda dve tretjini oskrbe zagotavljale ženske, ta delež pa še narašča z odvisnostjo oskrbovane osebe. Za Metodično izhodišče je bilo zbrati raziskovalne oskrbovanje so v glavnem odgovorne ženske podatke do skrajnih možnosti kakovostno, z srednjih let (stare od 50 do 60 let). V raziskavi Hvalič Touzery (2007) o slovenskih družinskih osebnim terenskim anketiranjem reprezentativnega oskrbovalcih je bilo ugotovljeno naslednje: večji slovenskega prebivalstva, ki je staro 50 let in več. del družinske oskrbe opravijo otroci (prevladujejo Anketiranje, ki so ga izvajali usposobljeni anketarji, hčere) in partnerji starega človeka, pomembno je na enega človeka iz vzorca trajalo v povprečju 2 vlogo v oskrbi pa imajo tudi snahe. Kot močna uri. Raziskovalni vprašalnik je bil kombinacija razloga za oskrbovanje je Hvalič Touzery (2007) zaprtih vprašanj za kvantitativno obdelavo in izpostavila: občutek dolžnosti in moralne odprtih vprašanj za bolj poglobljeno kvalitativno odgovornosti in čustveno vez (ljubezen in analizo večine področij, za katere smo zbirali navezanost). Nacionalna poročila nekaterih evropskih držav kažejo, da partnerji najdejo moč in podatke. Celoten vprašalnik, ki je bil razdeljen na motiv za oskrbovanje v drži, da so skupaj v dobrem 13 področij, je obsegal 183 vprašanj; precej jih je in slabem, otroci pa omenjajo recipročnost. Garcés imelo po več podvprašanj. Vprašanja, ki so se in sodelavci (2010) so ugotavljali, da ko nanašala na oskrbo (V66 – V74), so bila del oskrbovanje preraste oskrbovalčevo telesno in področja Medgeneracijsko sožitje in solidarnost. duševno zmožnost, pride do kroničnega stanja stresa, zaradi katerega oskrbovalci pogosteje zbolevajo za duševnimi in telesnimi boleznimi (depresija; anksioznost; psihosomatske, imunološke 3 REZULTATI IN DISKUSIJA in srčno-žilne bolezni idr.), pri oskrbovancih pa se poveča tveganje za premestitev iz domače oskrbe v institucijo, za slabšo kakovost oskrbe, Vsak peti prebivalec Slovenije (19,3 %), ki je star 50 let in več, nekoga oskrbuje. Spodnja tabela zanemarjanje, zlorabo in nasilje. Hvalič Touzery prikazuje , da je med starejšimi oskrbovalci dve (2007) je v raziskavi ugotovila, da slovenski tretjini žensk. družinski oskrbovalci ob oskrbovanju najpogosteje Najpogosteje oskrbujejo zakonski partnerji in hčerke , sinov je že za dobro tretjino čutijo telesni napor (npr. kronično utrujenost), sledi mu duševni napor (malodušje, nebogljenost, strah manj, vendar pa nikakor ne malo, saj tudi pri vsaki pred prihodnostjo, čustvena izčrp drugi od navedenih kategorij družinskih anost idr.). Oskrbovalci se mnogokrat počutijo osamljene in oskrbovalcev (vnuki, snahe, sestre in bratje) ocena presega število 20.000. Isto velja tudi za sosede. preobremenjene, često jih spremljajo številni strahovi. V razbremenilno pomoč za oskrbovalce na prvem mestu sodita varstvo za oddih ter Tabela 1 : Ljudje, stari 50 let in več, ki (ne) usposabljanje za lažje in boljše oskrbovanje, oskrbujejo sestavljajo pa jo tudi skupine za samopomoč in M (f) Ž (f) Skupaj (f) M (%) Ž (%) Skupaj (%) razne sprostitvene dejavnosti ter ne nazadnje razporeditev oskrbovalnih vlog med družinskimi člani, torej vse, kar razbremeni svojce pri Da 68 134 202 15,8 22,0 19,3 oskrbovanju in preprečuje njihovo izgorelost (Ramovš, 2015). Ne 338 447 785 78,2 72,6 75,0 2 VZORČENJE IN METODA Brez 26 34 60 6,0 5,4 5,7 odgovora 2.1. Vzorčenje Populacija raziskave so bili prebivalci Slovenije, ki Skupaj 432 615 1047 100 100 100 so bili 1. maja 2009 stari 50 let in več. Načrtovani vzorec populacije po starosti, spolu in statističnih 39 Vir: Inštitut Antona Trstenjaka, 2010 4 IMPLEMENTACIJA Na podlagi raziskovalnih rezultatov te raziskave Tistih 19,3 % raziskanega vzorca, (202 smo dopolnili model usposabljanja za družinske anketiranca), ki so zadnjega pol leta nudili pomoč oskrbovalce in druge neformalne oskrbovalce, ki ga in oskrbo kakemu staremu, invalidnemu ali na Inštitutu Antona Trstenjaka razvijamo in dolgotrajno bolnemu človeku, smo vprašali tudi, dopolnjujemo že več kot 10 let. Model združuje 3 »katera je bila njihova največja težava pri področja: oskrbovanju onemoglega človeka?« Na vprašanje ni odgovorilo 25 anketirancev, vsebinsko - navezovanje stikov z lokalno skupnostjo; neustreznih in neveljavnih odgovorov je bilo 64 (njihovi odgovori so: da nima težav (46), 0 (14), ne, - tečaj za družinske in druge neformalne navedba dobre izkušnje). Obdelali smo torej 113 oskrbovalce, ki se izvaja v skupini 12 – 25 vsebinsko ustreznih odgovorov, ki vsebujejo 132 oskrbovalcev in zavzema10 srečanj po različnih izkušenj. Rezultati so predstavljeni v Sliki dve uri in pol (Slika 2); 1. - klub družinskih oskrbovalcev (skupina za samopomoč) + redna srečanja za voditelje Slika 1: Težave oskrbovalcev pri oskrbovanju klubov svojcev. 5 ZAKLJUČKI Družinska in druga neformalna oskrba sta hrbtenica sistemov dolgotrajne oskrbe v Evropi in po svetu. S staranjem prebivalstva pa se bodo potrebe po oskrbi še povečevale. Raziskovalni podatki kažejo na veliko motivacijo za oskrbovanje bolnih in onemoglih svojcev, ob tem pa opozarjajo na težave in izzive s katerimi se oskrbovalci srečujejo. Ob Motivacijo oskrbovalcev za oskrbovanje smo tem, da je tako v Sloveniji kot v Evropi profil raziskali širše in posredno preko vprašanja V68: oskrbovalcev dobro raziskan, veliko podatkov pa je »Kaj vam je ostalo v lepem spominu ob tem, ko ste tudi o njihovih potrebah in željah, bi bilo potrebno kdaj v življenju nudili pomoč ali nego bolnemu ali raziskati še modele za podporo neformalnim onemoglemu človeku?« so odgovarjali vsi oskrbovalcem. Na Inštitutu Antona Trstenjaka anketiranci. Nanj je odgovorilo 89,1 % celotne vseskozi združujemo teorijo s prakso, zato smo tudi raziskane populacije, to je 933 anketirancev. Iz raziskovalne ugotovitve iz reprezentativne odgovorov najbolj odseva etična motivacija pri raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 oskrbovanju bližnjih, oskrbovančevo dobro počutje let starih prebivalcev Slovenije vpletli v nadgradnjo modela za družinske in druge neformalne in zadovoljstvo in da je oskrbovanec lahko ostal oskrbovalce. do konca doma. 40 Slika 2: Tečaj za družinske in druge neformalne oskrbovalce REFERENCE 1. Jorge Garcés, Stephanie Carretero, Francisco Ródenas in Carmen Alemán, 2010. A review of programes to alleviate the burden of informal caregivers of dependent persons. V: Archives of Gerontology and Geriatrics, letnik 50, str. 254–259. 2. Ramovš Jože ur., 2013. Staranje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. 599 str. 3. Ramovš Ksenija, 2015. Razbremenitev družinskih oskrbovalcev z vidika ZDA in nekaterih evropskih držav. V: Kakovostna starost, letnik 18, številka 2, strani: 22–33. 4. Hvalič Touzery Simona (2007). Družinska oskrba starih družinskih članov: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. 522 str. 41 Krepitev socialne inteligentnosti ob staranju – prispevek za izboljševanje medgeneracijskega sožitja v času staranja prebivalstva AJDA SVETELŠEK JOŽE RAMOVŠ Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 93 01, e-mail: ajda.svetelsek.institut@gmail.com 93 01, e-mail: joze.ramovs@guest.arnes.si Eden izmed pomembnih dejavnikov uspešnega soočanja z KEY WORDS demografsko krizo je spoznavanje pozitivnih vidikov staranja in oblikovanje uspešnih programov za krepitev funkcioniranja Ageing, social intelligence, emotional intelligence, group social starejših oseb. Raziskave kažejo, da lahko z višjo starostjo postaja learning funkcioniranje na emocionalno-socialnem področju vedno bolj učinkovito, čeprav funkcioniranje na kognitivnem in telesnem 1 UVOD področju upada. Nedavno smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracisjko sožitje izvedli raziskavo V razvitem svetu se krepi zavedanje demografskega staranja prebivalstva in s tem tudi potreba po gerontološkem emocionalno-socialnih sposobnosti v starosti, v kateri smo merili emocionalno (ESCQ) in socialno (TSIS) inteligentnost pri raziskovanju. Ena od pomembnih strategij soočanja s problemom udeležencih širokega starostnega razpona (N = 219; 18 – 92 let; staranja prebivalstva je spoznavanje pozitivnih vidikov staranja 65% žensk) ter posameznika in družbe. Preusmeritev fokusa raziskovanja iz primerjali razlike med različnimi starostnimi skupinami. Rezultati so pokazali statistično pomembno naraščanje starostnih izgub na pozitivne vidike staranja lahko pripomore k boljšemu razumevanju dejavnikov, socialne inteligentnosti s starostjo. To spoznanje nam služi kot ki so odločilni za avtonomno vsakodnevno funkcioniranje, za zadovoljstvo s svojim življenjem, smerokaz pri oblikovanju programov skupinskega socialnega učenja za lepše medgeneracijsko sožitje. za kakovost oskrbe v onemoglosti ipd. Boljše razumevanje teh dejavnikov je pogoj za oblikovanje programov za njihovo krepitev. KLJUČNE BESEDE Osrednjega pomena za blagostanje starejš ih Staranje, socialna inteligentnost, emocionalna inteligentnost, posameznikov so dobri medosebni odnosi in bivanje v skupinsko socialno učenje medgeneracisjkem sožitju (Ramovš, 2013). Bistveno za dobre odnose starejših posameznikov pa je učinkovito funkcioniranje na emocionalnem in socialnem področju. Razvoj socialnega in Social intelligence strengthening in old-age – contribution for emocionalnega funkcioniranja v odraslosti je postal bolj jasen šele the improvement of intergenerational relations in the times of v zadnjem času. Razlog za to je v prepričanju, ki je veljalo v demographic crisis preteklosti in je povzročilo zanemarjanje vseživljenjskega vidika razvoja. Gre za prepričanje, da tako telesni, kot tudi psihični raz Getting knowledge about positive aspects of aging and using that voj ljudi obsega zgolj otroštvo in obdobje mladostništva, skozi zgodnjo knowledge for the creation of social programs, that would help the in srednjo odraslost pa ostane stabilen, ter nato v obdobju pozne elderly to function better, is one of the most important solutions for odraslosti postane rigiden in dereguliran (Bromley, 1990). Kasneje overcoming the demographic crisis successfully. Research is so raziskave pokazale nasprotno, namreč da se razvoj nadaljuje showing, that one of the positive aspects of ageing could be socio- skozi celotno obdobje posameznikovega življenja (Lawton, Kleban emotional functioning. Unlike the physical and cognitive in Dean, 1993; Diener in Diener, 1996; Mroczek in Kolarz, 1998). functioning, socio-emotional functioning seems not to be affected Dandanes se psiho-socialna stroka zelo dobro zaveda, da je by ageing. Recently we did a research on socio-emotional abilities kontinuiran razvoj izjemnega pomena, saj omogoča osebnostno rast and ageing at the Anton Trstenjak institute for gerontology and posameznika, le-ta pa veliko prispeva k njegovemu zdravju (Ryff intergenerational relations. We measured emotional intelligence in Singer, 2000). (ESCQ) and social intelligence (TSIS) of wide age range Raziskave kažejo, da se funkcioniranje na socialnem in emocionalnem področju kljub kognitivnim in telesnim starostnim participants (N = 219; 18 – 92 years old; 65% females) and upadom, dobro ohranja (Hess, 2006; Carstensen in Mikels, 2005). compared the differences between various age groups. The results Nekatere raziskave kažejo celo porast v socialnih in emocionalnih have shown statistically significant growth of social intelligence sposobnostih pri starejših osebah (Staudinger in Pasupathi, 2000; with age. We are using this finding in the creation of group social Charles in Carstensen, 2007; Carstensen, Pasupathi, Mayr in learning programs for quality ageing and quality intergenerational Nesselroade, 2000). Ta naj bi bil povezan predvsem z izkušnjami, relations. . 42 ki jih posameznik z leti pridobiva v interakciji s svojim socialnim znotraj socialnih, po drugi strani pa je širši, saj vključuje tudi okoljem. zasebne, notranje emocije posameznika. Zanimanje za nekognitivne faktorje inteligentnosti je na Emocije so vsekakor osrednji del posameznikovega področju teoretičnega in empiričnega raziskovanja prisotno že kar doživljanja in vodijo tako njegove misli, kot tudi njegovo vedenje, precej časa. Začelo se je z Gardnerjevo uvrstitvijo interpersonalne sposobnosti na emocionalnem področju pa se kažejo v njegovem in intrapersonalne inteligentnosti v svojo teorijo mnogoterih socialnem funkcioniranju. Emocije namreč koordinirajo socialno inteligentnosti (Gardner, 1999) in nadaljevalo s preučevanjem interakcijo. Posredujejo neverbalne informacije o posameznikih in konstruktov socialne inteligentnosti in emocionalne inteligentnosti. njihovih občutkih, spodbujajo različne odzive pri sogovornikih V tem okviru je izjemno pozornost požela emocionalna (npr. simpatijo), ter služijo za spodbujanje socialnega vedenja inteligentnost, ki se je sprva intuitivno, kasneje pa tudi empirično drugih posameznikov (npr. smeh). izkazala kot zelo uporaben konstrukt pri napovedovanju uspešnega Skozi odraslost se s staranjem življenjske okoliščine funkcioniranja posameznika na vseh življenjskih področjih ljudi nenehno spreminjajo in zahtevajo od njih prilagajanje. (Salovey in Mayer, 1990; Petrides in Furnham, 2001; Bar-On, Prilagojeno socialno funkcioniranje lahko pojasnimo v povezavi z 2006). Salovey in Mayer (1997) sta emocionalno inteligentnost razvojem ekspertnega socialnega znanja (Hess, 2006; Hess in definirala kot sposobnost točnega prepoznavanja emocij pri sebi in Blanchard-Fields, 1999; Blanchard-Fields, Jahnke in Camp, 1995; pri drugih ljudeh, sposobnost izražanja emocij, sposobnost uporabe Blanchard-Fields, Chen in Noriss, 1997). Razvoj ekspertnega emocij pri mišljenju in usmerjanju vedenja, sposobnost znanja se odvija, ko se posameznik tekom življenja vključuje v razumevanja emocij, ter sposobnost učinkovitega uravnavanja raznolike socialne situacije in pri tem pridobiva informacije o tem, emocij. na kakšen način lahko optimalno socialno funkcionira. Sčasoma Silvera, Martinussen in Dahl (2001) so pri lahko kopičenje tega socialnega znanja pripelje do socialne operacionalizaciji konstrukta socialne inteligentnosti izhajali iz ekspertnosti. To pomeni, da lahko socialne izkušnje oblikujejo dejstva, da obstajajo osebe, za katere se zdi, da se v socialnih bogato bazo podatkov o socialnem svetu. Na podlagi kopičenja tega situacijah znajdejo precej bolje od drugih. Na podlagi raziskave znanja lahko posameznik razvije vedno bolj učinkovite socialne implicitnih teorij socialne inteligentnosti strokovnjakov s področja strategije, s katerimi se lahko bolje prilagaja svojemu socialnemu psihologije, so oblikovali definicijo socialne inteligentnosti kot okolju. sposobnosti razumevanja drugih ljudi in njihovih odzivov v Pred nedavnim smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli različnih socialnih situacijah. Ta sposobnost se nanaša na tri ugotoviti, ali se socialna inteligentnost in emocionalna področja – procesiranje socialnih informacij, socialne spretnosti in inteligentnost, kot pokazatelja socialno-emocionalnega socialno zavedanje. Sposobnost procesiranja socialnih informacij funkcioniranja, s starostjo spreminjata v pozitivni smeri. Ker gre pomeni učinkovitost posameznika pri uporabi socialnih informacij, pri oblikovanju ekspertnega socialnega znanja za proces ki jih dobi skozi socialno interakcijo, za razumevanje drugih in prilagajanja na podlagi akumuliranja izkušenj, smo predpostavili, predvidevanje njihovih odzivov. Procesiranje socialnih informacij da se s starostjo socialno znanje in razumevanje socialnih situacij se pravzaprav nanaša na sposobnost zaznavanja in prepoznavanja izboljšuje. Prav tako smo na podlagi predhodnih raziskav neverbalne komunikacije, obraznih izrazov in vedenja drugih predpostavili, da se bo tudi emocionalna in teligentnost s starostjo posameznikov. Socialne spretnosti, ki pomenijo učinkovitost izboljševala. posameznika pri vstopanju v socialne interakcije z drugimi posamezniki, tudi nepoznanimi, ter njegovo prilagajanje socialnim 2 METODA situacijam, se nanašajo na vedenjsko področje socialne kompetentnosti. Tretje področje pa je socialno zavedanje, pri 2.1 Udeleženci katerem gre za posameznikovo razumevanje in predvidevanje vedenja in odzivanja drugih posameznikov, ter razumevanje in V raziskavi je sodelovalo 219 udeležencev, od tega 77 predvidevanje vplivanja lastnega vedenja na druge posameznike. moških (35 %) in 142 žensk (65 %). Njihov starostni obseg je od To področje socialne inteligentnosti se nanaša na kognitivni vidik 18 do 92 let (M = 42,44; SD = 19,78). Vzorec glede na starost zavedanja socialnega dogajanja, ki se kaže v tem, kako pogosto zajema razvojna obdobja mladostništva (18–30 let; 27 %), zgodnje posameznika socialno dogajanje preseneti. Dobro socialno odraslosti (31–45 let; 38 %), srednje odraslosti (46–65 let; 17 %) in zavedanje omogoča posamezniku večjo občutljivost za zahteve pozne odraslosti (66–92 let; 18 %). Izobrazbena struktura socialnega okolja in socialno primerno vedenje. udeležencev je raznolika, večja deleža sta visoko (42 %) in srednje Vendar pa se teoretično koncept socialne inteligentnosti izobraženih (32 %), manjši delež udeležencev pa ima poklicno ali v določeni meri prekriva s konceptom emocionalne inteligentnosti, osnovnošolsko izobrazbo (26 %). Večina udeležencev je delovno zaradi česar prihaja med različnimi avtorji do različnih opredelitev aktivna (48 %), manjša deleža pa sta šolajočih (18 %) in delovno in poimenovanj the medosebnih vidikov osebnosti. Mnogi avtorji neaktivnih (34 %) udeležencev. Prav tako je večina udeležencev so zaradi tega prekrivanja oba konstrukta združili v konjunkcijo glede na zakonski stan poročena ali drugače vezana (67 %), manjši socialno-emocionalne inteligentnosti (Nagler, Reiter, Furtner in delež je nevezanih, samskih oziroma ovdovelih (33 %). Vzorec je Rauthmann, 2014). Mayer in Salovey (1993) sta emocionalno slučajni, udeležence smo vzorčili priložnostno in po metodi inteligentnost sprva uvrstila v okvir socialne inteligentnosti, snežene kepe. kasneje pa sta odnos med tema vrstama inteligentnosti razmejila (Mayer, Salovey in Caruso, 2000). Emocionalno inteligentnost sta pri tem opredelila kot koncept, ki je po eni strani ožji kot socialna inteligentnost, saj se nanaša predvsem na emocionalne aspekte 43 2.2 Pripomočki df1 df2 F p Emocionalna inteligentnost 2.2.1 Emocionalna inteligentnost. Pri merjenju 1. Prepoznavanje in razumevanje emocij 3 215 0,112 0,953 emocionalne inteligentnosti smo uporabili samoocenjevalni 2. Izražanje in poimenovanje emocij 3 215 1,856 0,138 vprašalnik emocionalne inteligentnosti ESCQ (Emotional Skills 3. Upravljanje z emocijami 3 215 0,905 0,439 and Competence Qustionaire; Takšić, Mohorić in Duran, 2009). Socialna inteligentnost Obsega 26 postavk, ki se nanašajo na tri podlestvice – 4. Procesiranje socialnih informacij 3 215 1,960 0,121 prepoznavanje in razumevanje emocij (10 postavk), izražanje in 5. Socialne spretnosti 3 215 3,246 0,023 6. Socialno zavedanje 3 215 3,320 0,021 poimenovanje emocij (8 postavk) ter upravljanje z emocijami (8 Opombe. N=219, min postavk). Udeleženci postavke ocenijo s pomočjo 5 starost = 18, max.starost = 92; Nmladi = 61, Nzg.odraslost = 84, Nsr.odraslost = -stopenjske 36, Npoz.odraslost = 38; df = stopnje svobode, MS = sredina kvadratov, F = vrednost na F distribuciji, ocenjevalne lestvice Likertovega tipa. Avtorji poročajo o dobrih p = statistična pomembnost. Statistično pomembni vplivi so označeni z okrepljenim tiskom. psihometričnih karakteristikah (Takšić idr., 2009). Vprašalnik je v slovenščino iz hrvaškega jezika prevedla A. Avsec (2005; Takšić idr., 2009). Koeficienti zanesljivosti ESCQ, dobljeni na našem Smer starostnih razlik nam bolje pojasni Tabela 2. Iz nje vzorcu, so visoki – za skupni rezultat 0.93, za lestvico je razvidno, da aritmetične sredine pri socialni inteligentnosti s prepoznavanje in razumevanje emocij 0.88, za lestvico izražanje in starostjo naraščajo. S starostjo povezane razlike so se pokazale pri poimenovanje emocij 0.93 ter za lestvico upravljanje z emocijami dveh komponentah socialne inteligentnosti – pri socialnih 0.81. spretnostih in pri socialnem zavedanju. Pri socialnih spretnostih je 2.2.2 Socialna inteligentnost. Socialno očiten predvsem velik porast iz mladostništva v odraslost, medtem inteligentnost udeležencev smo izmerili z vprašalnikom socialne ko v različnih obdobjih odraslosti socialne spretnosti ostajajo enako inteligentnosti TSIS (Tromso Social Intelligence Scale; Silvera, izražene. Pri socialnem zavedanju pa se je pokazal očiten in Martinussen in Dahl, 2001). Vprašalnik sestavlja 21 postavk, na enakomeren porast sposobnosti s staranjem. katere so udeleženci podajali odgovore na 7-stopenjski ocenjevalni lestvici . Postavke merijo tri lestvice – procesiranje socialnih Tabela 2. Aritmetične sredine socialno-emocionalnih spremenljivk informacij, socialne spretnosti in socialno zavedanje. Avtorji za različne starostne skupine poročajo o dobrih merskih karakteristikah (Silvera idr., 2001). Pri M izdelavi slovenskega prevoda vprašalnika sta sodelovali dve zgodnja srednja pozna Mladi odraslost odraslost odraslost psihologinji, ki sta vprašalnik neodvisno prevedli v slovenski jezik, (18 – 30) (31 – 45) (46 – 65) (66 – 92) opravljen pa je bil tudi povratni prevod v angleški jezik, pri čemer Emocionalna inteligentnost 1. Prepoznavanje in razumevanje e. 35,20 35,73 35,22 35,58 je bila potrjena ustrezna vsebinska skladnost (Vidmar in Avsec, 2. Izražanje in poimenovanje e. 29,13 31,17 29,86 31,45 2011). Koeficienti zanesljivosti, ki smo jih dobili na našem vzorcu, 3. Upravljanje z emocijami 29,55 30,31 30,49 29,16 so ustrezno visoki in kažejo na dobro zanesljivost – 0.85 za skupni Socialna inteligentnost rezultat, za lestvico procesiranje socialnih informacij 0.79, za 4. Procesiranje socialnih inf. 31,95 33,51 30,86 33,29 5. Socialne spretnosti 30,92 34,48 33,39 33,71 lestvico socialne spretnosti 0.76, za lestvico socialno zavedanje pa 6. Socialno zavedanje 27,75 29,49 29,75 32,61 0.81. Opombe. N=219, Nmladi = 61, Nzg.odraslost = 84, Nsr.odraslost = 36, Npoz.odraslost = 38; M = aritmetična sredina; statistično pomembne razlike v aritmetičnih sredinah so označene z okrepljenim tiskom. 2.3 Postopek Iz gerontološkega vidika je bolj pomembna komponenta Pri zbiranju podatkov za raziskavo je bil uporabljen enoten vprašalnik, ki je vključeval vse prej navedene instrumente. socialne inteligentnosti socialno zavedanje, pri kateri se je pokazal pomemben porast te sposobnosti skozi staranje. To kaže na Mlajši udeleženci so bili povabljeni k sodelovanju na spletnem socialnem omrežju in v različnih izobraževalnih ustanovah, starejši povezanost te kognitivne komponente socialne inteligentnosti z izkušnjami. udeleženci pa na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in Tako je razlika v nivoju socialnega zavedanja v mladostništvu in nivoju socialnega zavedanja v pozni odraslosti kar medgeneracijsko sožitje. Ker so bili udeleženci starostnega obdobja precejšnja. Glede na to, da smo se za to študijo odločili zato, da bi pozne odraslosti težje dostopni, smo vse starejše udeležence prosili poiskali morebitno 'močno področje' funkcioniranja navkljub za pomoč pri dostopu do njihovih starejših sorodnikov, prijateljev staranju, lahko kot enega izmed takih področij gotovo izpostavimo in znancev. socialno zavedanje. V pozni starosti očitno pridobimo veliko boljšo občutljivost na zahteve socialnega okolja. Socialno dogajanje nas 3 REZULTATI IN INTERPRETACIJA le redkokdaj preseneti, veliko bolje razumemo vedenje drugih ljudi Tabela 1 prikazuje rezultate naše študije. S postopkom in ga lahko tudi bolje predvidimo. To nam omogoča manj vznemirjanja in lažje reševanje konfliktov. analize variance smo ugotavljali, pri katerih spremenljivkah so se Pridobivanje izkušenj v pokazale statistično pomembne razlike med različnimi starostnimi odnosih z drugimi igra, kot kaže, zelo pomembno vlogo pri skupinami. Vidimo lahko, da je prišlo do pomembnih razlik socialnem funkcioniranju v odraslosti. (okrepljen tisk) pri dveh komponentah socialne inteligentnosti, Nobena od komponent emocionalne inteligentnosti v naši raziskavi s staranjem ni naraščala. Razlike med starostnimi medtem ko pri emocionalni inteligentnosti do pomembnih starostnih razlik ni prišlo. skupinami niso bile pomembne, kar kaže, da je emocionalna inteligentnost stabilnejši konstrukt. Do rezultatov smo pri naši študiji prišli na podlagi Tabela 1. Rezultati enosmerne analize variance za socialno- samoocenjevanja udeležencev, samoocena pa ima poleg določenih emocionalne razlike med starostnimi skupinami. 44 prednosti, tudi svoje pomanjkljivosti. Po eni strani nam omogoča Mayer, J. D., Salovey, P. in Caruso, D. R. (2000). Models of emotional enostaven introspektivni dostop do notranjega doživljanja intelligence. V R. J. Sternberg (Ur.), Handbook of intelligence posameznika, po drugi pa je podvržena različnim pristranostim. Še (str. 396–420). Cambridge, England: Cambridge University Press. ena omejitev naše raziskave je v raziskovalnem pristopu. Za raziskave, ki skušajo odkrivati s starostjo povezane spremembe, je Mroczek, D. in Kolarz, C. M. (1998). The effect of age on positive and negative affect: A developmental perspective on happiness. namreč najustreznejši longitudinalni pristop – preučevanje istih Journal of Personality and Social Psychology, 75, 1333–1349. udeležencev v različnih starostnih obdobjih. Prednost naše Nagler, U. K., Reiter, K. J., Furtner, M. R. in Rauthmann, J. F. (2014). Is raziskave pa je predvsem vključitev razvojno-prilagoditvenega there a »dark intelligence«? Emotional intelligence is used by vidika emocionalnega in socialnega funkcioniranja, ter vključitev dark personalities to emotionally manipulate others. Personality udeležencev vseh starostnih obdobij, tudi pozne starosti. Večina and Individual Differences, 65, 47-52. raziskav socialnega in emocionalnega funkcioniranja je bila Ramovš, K. (2013). Medgeneracisjo sožitje in solidarnost. V: J. Ramovš (Ur.), Staranje v Sloveniji – Raziskava o potrebah, zmožnostih narejena na mlajših udeležencih, saj so le-ti najlažje dostopni. in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije (str. 63-97). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. 4 ZAKLJUČKI Ryff, C. D. in Singer, B. (2000). Interpersonal flourishing: A Positive Raziskava je pokazala, da se nekateri vidiki socialne inteligentnosti Health Agenda for the New Millennium. Personality and Social s starostjo krepijo, kar posredno kaže na pomemben vpliv Psychology Review, 1, 30-44. akumuliranja socialnih izkušenj za učinkovitejše socialno Silvera, D. H., Martinussen, M. in Dahl, T. I. (2001). The Tromso Social funkcioniranje. Boljša socialna Intelligence Scale, a self-report measure of social intelligence. prilagodljivost pa ima velik pomen Scandinavian Journal of Psychology, 42, 313–319. za oblikovanje lepih medosebnih odnosov in medgeneracijskega Staudinger, U. M. in Pasupathi, M. (2000). Life-span perspectives of self, sožitja. Na Inštitutu Antona Trstenjaka delamo v smeri krepitve personality, and social cognition. V: F. I. M. Craik in T. A. socialne inteligentnosti s pomočjo socialnih programov, Salthouse (Ur.), The handbook of aging and cognition (str. 633– utemeljenih na metodi skupinskega socialnega učenja. Skupinsko 688). Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum. socialno učenje namreč odpira udeležencem veliko možnosti za Takšić, V., Mohorić, T. in Duran, M. (2009). Emotional skills and pridobivanje lastnih socialnih izkušenj, ter tudi veliko možnosti za competence questionaire (ESCQ) as a self-report measure of učenje iz socialnih izkušenj drugih udeležencev v skupini. emotional intelligence. Psihološka obzorja, 18, 3, 7-21. Vidmar, M. in Avsec, A. (2011). Socialna inteligentnost, empatija in agresivno vedenje: je stereotipna predstava agresivnega človeka kot socialno nekompetentnega zavajajaoča? Psihološka obzorja, 20, 4, 59-71. VIRI IN LITERATURA Bromely, D. B. (1990). Behavioral gerontology: Central issues in the psychology of aging. New York: Wiley. Carstensen, L. L. in Mikels, J. A. (2005). At the Intersection of Emotion and Cognition: Aging and the Positivity Effect. Current Directions in Psychological Science, 14, 117–121. Blanchard-Fields,F., Chen, Y. in Norris, L. (1997). Everyday problem solving across the adult life span: Influence of domain specificity and cognitive appraisal. Psychology and Aging, 12, 684-693. Blanchard-Fields, F., Jahnke, H.C. in Camp, C. (1995). Age differences in problem solving style: The role of emotional salience. Psychology and Aging, 10, 173-180. Carstensen, L. L., Pasupathi, M., Mayr, U. in Nesselroade, J. R. (2000). Emotional Experience in Everysay Life Across the Adult Life Span. Journal of Personality and Social Psychology, 79, 644– 655. Charles, S. T. in Carstensen, L. L. (2007). Emotion regulation and aging. V: J. J. Gross (Ur.), Handbook of Emotion Regulation. New York: Guilford Press. Diener, E. in Diener, C. (1996). Most people are happy. Psychological Science, 7, 181–185. Gardner, H. (1999).Intelligence reframed: Multiple intelligences for zhe 21st century. New York: Basic Books. Hess, T. M. (2006). Adaptive aspects of social cognitive functioning in adulthood: Age-related goal and knowledge influences. Social Cognition, 24, 279–309. Hess, T. M. in Blanchard-Fields, F. (1999). Social cognition and aging. San Diego: Academic Press. Lawton, M. P., Kleban, M. H. in Dean, J. (1993). Affect and age: Cross- sectional comparison of structure and prevalence. Psychology and Aging, 8, 165–175. Mayer, J. D. in Salovey, P. (1993). The intelligence of emotional intelligence. Intelligence, 17, 433–442. 45 Demografske spremembe: potrebne so ključne reforme družbenih (pod)sistemov Ljudmila Novak Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Šubičeva 4 1000 Ljubljana 00 386 (0)1 478 95 52 ljudmila.novak@dz-rs.si POVZETEK Demografske spremembe imajo številne implikacije v globalni družbi in posameznih državah. V članku se osredotočamo na glavne izzive, ki jih demografske spremembe prinašajo in na bistvene socialne reforme, kot so pokojninska, zdravstvena (dolgotrajna oskrba), ki lahko odgovorijo nanje tako, da preprečijo veliko škodo v prihodnjih desetletjih. Ključne besede Demografska politika, staranje prebivalstva, pokojninska reforma, zdravstvena reforma, reforma trga dela, družinska politika. 1. UVOD nič kaj spodbudno, trendi pa so še bolj zaskrbljujoči. Slovenija se stara. V tem nismo nič drugačni kot druge razvite zahodne družbe. Vendar pa mora vsaka odgovorna politika iskati rešitve Statistika in demografija sta precej eksaktni za vzdržnost vseh naših družbenih sistemov. znanosti, saj lahko zelo natančno napovesta Staranje prebivalstva zagotovo pomeni večje trende v prihodnosti. Napovedi Statističnega stroške za pokojninski in zdravstveni sistem urada Republike Slovenije kažejo, da bomo ter sistem dolgotrajne oskrbe. Politika je zato imeli čez 60 let, to je leta 2076, v Sloveniji dolžna poiskati rešitve, ki bodo omogočile 681.791 prebivalcev, ki bodo starejši od 60 delovanje teh sistemov tudi v okviru let, tistih med 18 in 59 let pa bo 963.559. Če napovedanih in neizogibnih sprememb. ta dva podatka primerjamo s sedanjimi številkami, lahko ugotovimo, da se bo delež starejšega prebivalstva povečal za 30 % v 2. DEMOGRAFSKI TRENDI primerjavi z danes, medtem ko se bo delež VZBUJAJO SKRB potencialno aktivnega prebivalstva zmanjšal za 19 %. Četudi država nemudoma ukrepa z Danes (2016) nas v Sloveniji živi nekaj več učinkovito demografsko politiko, smo že kot dva milijona. Po podatkih Statističnega pozni. Naši družbeni in socialni sistemi, urada Republike Slovenije v državi živi zlasti pokojninski in zdravstveni sistem, 1,181.953 državljanov, starih med 18 in 59 takšnih neravnovesij ne morejo vzdržati. let, in 525.388, ki so stari 60 let in več. Če ocenimo čez palec, bi lahko rekli, da je četrtina prebivalcev potencialnih upokojencev, polovica prebivalcev potencialno delovno aktivnih državljanov, ostalo pa šolajoča se mladina. Razmerje ni 46 Tabela 1: Delež prebivalcev po starostnih izzivi, v Sloveniji še bolj izraženo ter pereče razredih 1990 - 2060 vprašanje. Po podatkih Statističnega urada RS bo leta 2060 predvidoma skoraj vsak 70 tretji Slovenec star 65 let ali več. V letu 2015 60 %i, je bila skoraj petina prebivalstva v Sloveniji calv 50 stara 65 let in več. Med njimi so skoraj tri i prebi 40 em petine žensk. s v ed 30 m ežel 20 Staranje prebivalstva ima velike D 10 socialnoekonomske posledice, ki vplivajo na Prebivalci 0-19 let Prebivalci 20-64 let Prebivalci 65+ let 0 vse vidike življenja družbe, zato Evropska 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050 2060 komisija opozarja države članice, da morajo Če poslušate nekatere bolj izpostavljene prilagoditi različne sisteme, kot je politike, dobite občutek, da je vse v zdravstveni, pokojninski, sistem dolgotrajne najlepšem redu in da Slovenija ne potrebuje oskrbe, izobraževanja in trg dela. V nobenih prilagoditev. Ti politiki s tem nadaljevanju izpostavljamo tri prednostna ustvarjajo lažna pričakovanja, ki državi področja, ki so pomembna za povzročajo dolgoročno škodo. Razmere so medgeneracijsko solidarnost in zagotavljanje alarmantne, vendar ne šele čez 60 let, ampak kakovostne starosti. S spremembami na že danes. Statistični urad napoveduje, da področju zdravstvenega varstva in bomo imeli že leta 2026, to je čez deset let, zdravstvenega zavarovanja moramo 628.874 državljanov, ki so starejši od 60 let. omogočati ustrezno zdravljenje in nego ter V desetih letih je to 103.486 starejših oseb hkrati ohraniti finančno vzdržnost več kot danes. Nekaterim so to nepomembna zdravstvene blagajne. V povezavi s matematična in suhoparna preračunavanja, v prilagoditvijo sistemov za pokojninsko resnici pa te številke zgovorno govorijo o zavarovanje imajo oziroma bodo imele izzivih, ki nas čakajo. demografske spremembe tudi velik vpliv na trg dela v Sloveniji. Demografski podatki kažejo, da se slovenska družba hitro stara. Hitra rast starejšega 3.1 Pokojninska reforma prebivalstva se napoveduje prav v prihodnjih Potrebno je omiliti pritiske na izdatke desetih letih, potem naj bi se nekoliko pokojninske blagajne. Nanje na eni strani umirila in stabilizirala (Tabela 1). Da bo vpliva staranje prebivalstva, v Sloveniji pa pretres v družbi še večji, je potrebno k na finančno nevzdržnost pokojninskega staranju prebivalstva v zadnjih letih dodati še sistema vpliva tudi nizka rodnost. Relativno odseljevanje mladih. Od izbruha visoka brezposelnost in slabo stanje gospodarske in finančne krize Slovenijo gospodarstva le še povečujeta pritiske na letno v povprečju zapusti okrog 15.000 državljanov, pokojninsko blagajno. Zaradi vsega polovica teh, ki zapustijo navedenega je slovenski pokojninski sistem Slovenijo, je mlajših od 35 let. Gre za klasičen eden od najmanj vzdržnih v Evropi. beg možganov, ki pa ga zaenkrat še Razlogov za to je več, med njimi pa je glavni ne občutimo tako intenzivno, saj se v ravno demografija. Danes imamo razmerje Slovenijo vsako leto priseli približno isto število med zavarovanci in upokojenci približno ljudi, kot se jih iz nje odseli. 1,37 zavarovanca, leta 2060 pa naj bi število upokojencev že preseglo število 3. POTREBNE SO KLJUČNE zavarovancev (Tabela 2). REFORME Zaradi specifičnih značilnosti naše države je staranje prebivalstva, in z njim povezani 47 Tabela 2: v zviševanje upokojitvene starosti in nižanje odmernih odstotkov. Ti ukrepi pa so omejeni in se ne dajo prilagajati v nedogled. Delež 1.100.000 javnih izdatkov za pokojnine se bo povečeval, hkrati pa tudi proračunska 900.000 doplačila v pokojninsko blagajno, s katerimi se pokriva razlika med vplačanimi prispevki 700.000 in izplačanimi pokojninami (Tabela 3). 500.000 3.2 Dolgotrajna oskrba 300.000 V Sloveniji dolgotrajna oskrba še ni 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 0 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 sistemsko urejena, pač pa se zagotavlja v 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 okviru različnih zakonodaj oz. preko ločenih sistemov socialne varnosti (zaščite). Zakon, število upokojencev SKUPAJ ki bo urejal to področje, je v pripravi že število zavarovancev vrsto let, zadnji osnutek zakona pa je bil po podatkih UMAR v javni razpravi leta 2010. Vir: Inštitut za ekonomska Dolgotrajna oskrba je področje, ki je v raziskovanja velikem porastu in se bo v prihodnosti še dodatno širilo. V UMAR-jevi publikaciji o dolgotrajni oskrbi avtorji izpostavljajo vsaj Težava Slovenije je po ocenah štiri razloge za nadaljnjo rast: strokovnjakov, da tudi gospodarska rast, Prvič, demografske spremembe bodo katere oživljanje se kaže, ne more odpraviti povečale povpraševanje po storitvah strukturnih neskladij našega pokojninskega dolgotrajne oskrbe v vseh družbah, torej ne sistema. glede na različno hitrost staranja prebivalstva po državah. Drugič, vzporedno s Tabela 3: Delež pokojnin v BDP spreminjanjem družbenih modelov, kot sta 2010 - 2060 npr. krčenje družinskih struktur in porast vključevanja žensk na trg delovne sile, bomo 20% Delež pokojnin v BDP verjetno priča pomanjkanju neformalnih oskrbovalcev, kar bo posledično vplivalo na 15% povpraševanje po plačani oskrbi. Kot tretji razlog izpostavijo vedno večje bogastvo družb, potrebo ljudi po večji 10% kakovosti in bolj odzivnih ter k uporabniku usmerjenim sistemom socialne zaščite. 5% delež pokojnin v BDP Četrtič, tehnološke rešitve povečujejo možnosti zagotavljanja velikega dela 0% dolgotrajne oskrbe doma, na domu, kar pa 0 5 0 5 0 5 0 5 0 5 0 ž posledično zahteva reorganizacijo oskrbe. 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Dele 3.3 Dvig rodnosti Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji Vir: Inštitut za ekonomska vsako leto v povprečju rodilo okrog 30.000 raziskovanja otrok, kar je bila številka, ki je omogočala ohranjanje števila prebivalstva. V začetku Zaenkrat se ukrepi za vzpostavitev vzdržnega osemdesetih se je začel viden trend pokojninskega sistema usmerjajo upadanja. Do osamosvojitve so se generacije 48 otrok zmanjšale za tretjino, na okoli 20.000. Najslabše je bilo v letih 1998–2004, ko so se generacije gibale okrog 17.000 otrok na leto. Od 2004 se številčnost generacij postopoma zvišuje in je danes nekaj malega nad 20.000 rojenih otrok na leto (Tabela 4). Današnje generacije so še vedno bistveno manjše kot tiste pred tremi desetletji. Tabela 4: Gibanje števila živorojenih otrok v Sloveniji v obdobju 1955 - 2013 V času gospodarske in finančne krize, to je od leta 2008 dalje, se je na leto rodilo več otrok kot v primerljivih letih pred tem. Na videz nenavaden podatek, vendar resničen. Razloge za več otrok v času krize je najverjetneje potrebno iskati v podpornih ukrepih države. Starševska nadomestila oziroma porodniške, subvencionirano varstvo predšolskih otrok in drugi družinski prejemki so zagotovo orodja, ki so se staršem Rodnost je ključna za preživetje naroda. V v času krize zdela zanesljivejša kot Sloveniji se v zadnjih nekaj letih rodi v nepredvidljive službe. Po pogovorih z nekaj povprečju 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. mladimi družinami je moja temeljna Stopnja rodnosti je v Sloveniji pod ugotovitev, da so številni zaradi karierne poti povprečjem držav odlagali načrtovanje družine v prihodnost, EU. Za obnavljanje ko pa se je ekonomska situacija poslabšala in prebivalstva bi Slovenija potrebovala stopnjo ko se je večal pritisk v službah, so prioritete rodnosti, ki bi bila višja kot 2,1. Povprečna spremenili in se odločili za otroke prej, kot starost matere ob rojstvu zadnjega otroka se bi se sicer, če kariera ne bi bila ogrožena ali v zadnjem obdobju giblje okrog 30 let prekinjena. (Tabela 5). Omenjeni podatki govorijo o tem, da se pari odločajo za otroke zelo Zgornja ugotovitev bo morda marsikoga pozno, posledično pa načrtujejo vse manjše družine. napeljala k razmišljanju, da materialno stanje Velikih družin s tremi ali več otroki para ni pomembno pri odločanju za otroke. je vse manj. V določenem delu ta teza zagotovo drži. Pri odločitvi za otroke sta ključna vzgoja in Tabela 5: Gibanje povprečne starosti ženske ob porodu v Sloveniji v obdobju okolje, v katerem sta odraščala zakonca, vsekakor pa ni nepomembno tudi materialno 1955 - 2013 stanje. Ko se mladi pari odločajo za otroke, je seveda velika olajševalna okoliščina, če imajo zagotovljeno stanovanje, varstvo in seveda službo. Če imamo v Sloveniji še vedno enega najboljših sistemov starševskega varstva, pa je država popolnoma odpovedala pri ukrepih, ki bi mladim družinam zagotovili stanovanje. Ne govorim, da bi mladim država podarila stanovanje, govorim pa, da bi država morala 49 oblikovati mehanizme in vzvode, s katerimi bi si mlade družine lahko privoščile stanovanja. Pri podpornih ukrepih v korist družine je v zadnjem času vse bolj moteče, da je podpora države vezana na vključenost v sistem, ne pa na otroka. O čem govorim? Poglejmo samo primer vrtca. Kot eden izmed pomembnih ukrepov družinske politike je zagotovo zagotovljeno in dostopno varstvo predšolskih otrok. Problem pa nastane pri Zagovarjamo svetost življenja vse od financiranju, saj država (in občine) prispeva spočetja do naravne smrti. Življenju oziroma samo za tiste otroke, ki obiskujejo javne in spočetim otrokom slovenska ustava ne koncesijske vrtce, ne prispeva pa staršem, priznava pravic od samega spočetja. Ne katerih otroci obiskujejo privatne vrtce ali pa nameravamo se spuščati v pravne polemike, so v varstvu starih staršev. Vse pravice iz ki so lahko izrazito ideološko obremenjene, naslova družinske politike bi morali vezati želimo pa kot politiki storiti vse, da bi čim na otroka, ne pa na njegovo vključenost v več žensk splav zavrnilo svobodno in ne sistem. zato, ker bi jim ga prepovedala država. Naj jasno povemo, da pri vprašanju splava ne Obstoječe podporne sisteme v korist vidim rešitve v zakonski prepovedi splava. V družine je potrebno izboljšati in jih naši družbi bodo vedno obstajale ženske, ki nadgraditi z novimi. Izboljšati je potrebno se bodo odločale za splav, zato bi bila dostopnost mladih do stanovanj in služb. zakonska prepoved splava zgolj pilatovsko Najbolj koristno za mlade starše bi bilo umivanje rok. Ženske bi izvajalce tovrstnih povečanje davčnih olajšav na posegov iskale preko naših meja ali morda v posameznega otroka, kar z drugimi nekvalificiranih, nelegalnih in mazaških besedami pomeni, da bi si država od plače ordinacijah. Prizadevati si moramo, da mladih staršev odrezala manj denarja. ženskam pokažemo drugo možnost. Davčna in socialna politika morata biti družini prijazni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo samo leta 1990 opravljenih Slovenska družba se stara. Za dolgoročno več kot 15.000 dovoljenih umetnih splavov. preživetje naroda potrebujemo višjo rodnost. Do danes se je ta številka ves čas zniževala Če bi želeli, da bi bila rodnost vsaj 2,1 in je leta 2008 prvič padla pod 5.000 (Tabela otroka na mater v rodni dobi, kolikor je 7). Zavedamo se, da je odločitev za splav potrebno zgolj za obnavljanje prebivalstva, izjemno travmatična, saj človeku pusti trajne potem bi se moralo letno roditi vsaj 30.000 posledice. Z nekoliko bolj trdimi besedami otrok. To je približno 10.000 več kot danes sem želel povedati, da gre v primeru splava (Tabela 6). Za dvig rodnosti so seveda za življenje, ki ga nasilno prekinemo, zato pomembni podporni sistemi, ki jih država moramo vsi skupaj storiti vse, da bi čim več zagotavlja staršem, vsekakor pa ni otrok ugledalo luč tega sveta. zanemarljivo število umetnih splavov. Tabela 7: Število dovoljenih splavov, Slovenija, letno (1990 – 2014) Tabela 6: Gibanje stopnje celotne rodnosti (število otrok, ki jih ena ženska rodi tekom svoje rodne dobe ob rodnosti iz proučevanega leta) v Sloveniji v obdobju 1955 - 2013 50 http://ec.europa.eu/health/ageing/policy/ index_sl.htm. 2. Tonin, Matej. 2016. Upanje za Slovenijo. IJEK. Slovenija. 3. Odgovori za prihodnost, program Nove Slovenije, NSi – krščanski demokrati. 2014. http://nsi.si/wp- content/uploads/2015/01/odgovorZApri hodnost_IN_Programske_izjave.pdf. 4. Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Vprašanje splava je v Sloveniji zelo 2014. ideologizirano, zato se je o njem težko http://www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=476. racionalno pogovarjati. Vse se velikokrat osredotoči zgolj na klišejski spopad med 5. 2015 Ageing report – EU, Economic konservativci, ki splavu nasprotujemo, in and budgetary projections for the 28 EU liberalnimi feministkami, ki poudarjajo Member States (2013-2060), svobodo žensk, da same odločajo o svojem EUROPEAN ECONOMY 3|2015. telesu. Pri tovrstnih spopadih se pozablja na http://ec.europa.eu/economy_finance/pu pomembne nianse, ki povzročajo bolečino blications/european_economy/2015/pdf/ tistim, ki so se za splav odločili. Tem ljudem ee3_en.pdf. visokooktanski politični in ustavno-pravni 6. Dolgotrajna oskrba - uporaba spopadi ne pomagajo, ker s polariziranjem mednarodne definicije v Sloveniji, družbe glede tega vprašanja ne rešujemo Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII, njihovih travm. Zbirka Delovni zvezki UMAR. Junij 2014. 4. VIRI IN LITERATURA http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_ upload/publikacije/dz/2014/DZ_02_14p. 1. Horizon 2020. Health, Demographic pdf. Change and Wellbeing. 51 Razlogi za starševstvo in pomen otrok pri slovenskih materah Jana Krivec, Adela Černigoj Fakulteta za uporabne družbene študije Gregorčičeva 19, 5000 Nova Gorica, Slovenia jana.krivec@fuds.si POVZETEK norme glede spolnosti; Primarna povezanost in naklonjenost znotraj družine; Stimulacija, poživitev, novost in zabava; Dosežki, Odločitev za starševstvo lahko izhaja iz psiholoških, socialnih ali sposobnosti in ustvarjalnost; Moč, vpliv in učinkovitost; Socialna ekonomske razlogov. Pomen otrok je odvisen od številnih primerjava in tekmovanje; Ekonomska korist. Kasneje je bilo s dejavnikov makrosistema, kot so kultura, družbene norme in pomočjo faktorske analize teh devet kategorij strnjenih v tri večje vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma skupine, to so: psihološki pomen, ekonomski/utilitaren pomen ter individualistična usmerjenost kulture in drugo. V raziskavi smo socialni/družbeni pomen otrok [6]. preverili kakšen pomen pripisujejo otrokom slovenske matere. Ekonomski oz. utilitaren pomen se nanaša na materialno korist, ki Rezultati so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok jo družina/starši p psihološki pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen ridobijo s tem, ko imajo otroke. Gre za pomoč nizka, pri čemer je najnižje vrednoten ekonomski pomen ot pri gospodinjskih opravilih ali pri delih, s katerimi se družina rok. ukvarja (npr. kmetijska opravila, družinski posli), ter skrb za Pokazale so se določene razlike v vrednotenju pomena otrok glede starše v njihovi starosti [6] iz perspektive potomcev pa gre za na kraj bivanja. Pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam visoko lojalnost svojim staršem in družini razkrivajo, kje in kakšno je mesto otroka v družini ter družbi, kar [11]. je ključ do razumevanja spreminjajoče se družinske strukture, Psihološki pomen vključuje občutja zadovoljstva, ki jih starši medgeneracijskih dinamičnih odnosov ter predvidevanja doživljajo, ker imajo otroka. Ta občutja so lahko ponos, moč in svetovnih trendov populacijske rasti. občutek dosežka ter napredka v življenju, otrok lahko za starše predstavlja poživitev, družbo, novost, doprinese k svežini in Ključne besede dogajanju v družini [6]. Dodatno ima otrok lahko vpliv na to, da Razlogi za starševstvo, pomen otrok, medkulturna psihologija, se partnerja zbližata. makrosistem, psihološki ekonomski in socialni razlogi. Socialni pomen predstavlja občutja splošne sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. V 1. TEORETIČNO OZADJE bolj tradicionalnih družbah posameznik pridobi status »odrasle Pripisovanje pomena otrokom ima močan vpliv na motivacijo, da osebe«, ko dobi otroke. Predvsem materinstvo je v nekaterih se posameznik odloči, da bo imel otroke. Hoffman in Hoffman [3] kulturah pojmovano kot glavno poslanstvo ženske ter njena pravita, da je potrebno raziskovati pomen otrok, ker na osnovi glavna vloga v življenju, zato so lahko ženske brez otrok deležne tega lahko razberemo motive, ki vplivajo na rodnost oziroma družbenega neodobravanja. Družba lahko ženske, ki so usmerjene število otrok, predvidimo načine, kako doseči družine z manj k lastni karieri in ne izražajo želje po družini in otrocih, označijo otroki, s pomočjo motivov za starševstvo predvidimo populacijske kot sebične ter njihove vrednote kot izkrivljene. Imeti otroke tako trende ter razumemo vpliv pomena otrok na odnos med starši in predstavlja neko družbeno obveznost, saj otroci predstavljajo otroki. Avtorja pravita, da se »pomen otrok nanaša predvsem na prispevek k družbi. Med socialni pomen otrok spada tudi to, kakšno funkcijo bo otrok v družini prevzel ter na to, katere »nadaljevanje družine« ali »nadaljevanje družinskega imena«, da potrebe starši zadovoljujejo preko otrok« [3]. bo otrok, predvsem sin, poskrbel, da se status ali ime družine ne izgubita [6]. Pomen, ki ga starši pripisujejo otrokom, oziroma razlogi, zakaj se odločajo za starševstvo, so odvisni od različnih dejavnikov. V 1.2 Vpliv makrosistema na pomen otrok ospredju so individualni dejavniki, kot so vrednote, interesi, cilji Makrosistem posredno ali pa neposredno vpliva na oblikovanje in želje posameznika. Le-ti pa se razvijajo v širšem kontekstu, ki posameznikovih vrednot, stališč, mišljenja in delovanja preko ga Bronfenbrenner [1] imenuje makrosistem in se odraža preko socialnih dejavnikov iz okolja, kot so družbene norme in oblikovanja družinskih struktur in odnosov, ki se spreminjajo vrednote, socializacija znotraj določene kulture, stališča in skupaj s spreminjajočo se družbo in se razlikujejo med različnimi ideologija kulture, politični in ekonomski vzorci, zgodovina kulturami. Iz tega razloga je te razloge za starševstvo potrebno naroda, individualistične ali kolektivistične usmerjenosti kulture, obravnavati znotraj določene kulture, torej z vidika kulturne in ipd.. [1]. medkulturne psihologije [1,6]. Družbene vrednote: Pomen, ki ga družba pripisuje otrokom, 1.1 Pomen otrok določa njihov položaj v družbi, izobraževanje, pričakovanja do Hoffman in Hoffman [1] sta kategorizirala pomen otrok v devet otrok, ravnanja z njimi (npr. “otroško delo”), ipd..[6]. skupin: Status odraslosti in socialne identitete; Razširjanje sebstva; Moralnost: religija, altruizem, delovanje v dobro skupine, 52 Stopnja razvitosti: se odraža predvsem v treh dimenzijah: ali je Anketni vprašalnik je bil anonimen in prostovoljen, razdeljen med območje ruralno ali urbano; socialno-ekonomski status (SES) ženske, ki imajo vsaj enega otroka in prebivajo v Sloveniji. družine znotraj tega območja; izobrazba in poklic staršev. Za Vzorec predstavlja 125 slovenskih mater, starih med 22 in 64 let. manj razvite države, ruralna območja, družine z nižjim SES-om Starost ter z nižjo izobrazbo staršev je značilen velik vpliv utilitarnih Povprečna starost je bila 38,5 let (SD 10,8). Udeleženke smo za vrednot na odločitev za starševstvo [6]. namene analize razvrstili v dve starostni skupini: od 22 do 35 let Individualizem – kolektivizem: se odraža v pojmovanju (mlajša odrasla doba ali »mlajše matere«, 46,5% vseh udeleženk) povezanega/ločenega sebstva od ostalih ljudi oziroma družinskih ter od 36 do 64 let (srednja leta ali »starejše matere«, 53,5% vseh članov [6]. Ločenost in neodvisnost se povezujeta z zahodnim udeleženk). svetom, individualističnimi kulturami, razvitejšimi državami in Število otrok urbanim življenjem. Povezanost in soodvisnost pa sta bolj prisotni v nezahodnem svetu, v kolektivističnih družbah, povezujemo jih z Največje število otrok med anketiranimi je tri, tri otroke ima 18% državami v razvoju in ruralnim življenjem. Vpliva tudi na različne vseh vprašanih. Prevladuj ejo matere z dvema otrokoma (42%), modele družin. Kağıtçıbaşı [6] opredeljuje tri družinske modele: sledijo matere z enim otrokom (40 %). Aritmetična sredina je 1,8. a.) model družinske neodvisnosti (individualistični model): Ljudje Izobrazba v gospodinjstvu živijo z ožjo družino oz. zgolj s člani primarne Večina anketiranih ima univerzitetno ali visokošolsko raven družine. Značilno manjše število otrok. Avtonomnost je visoko izobrazbe (63,2 %), sledijo anketiranci s srednješolsko izobrazbo cenjena, zato se manjši pomen pripisuje materialni in čustveni oz. poklicnim izobraževanjem (31,2%), le nekaj jih ima dokončan soodvisnosti. Ker so v takšni družbi po navadi urejeni sistemi študij magisterija ali doktorata (4%), najmanj anketiranih pa ima socialne varnosti (predvsem pokojnina), ni ekonomskih razlogov izobrazbo nižjo od srednje šole (1,6%). Srednja šola ali manj v za odločanje za otroke, zato prevladujejo psihološki. nadaljnji analizi predstavlja »nižjo izobrazbo« (33% vseh b.) model družinske soodvisnosti (kolektivistični model): Tu so anketiranih), ostalo pa »višjo izobrazbo« (66% vseh anketiranih). posebej izpostavljene družine nezahodnih držav, iz ruralnih Zaposlitveni status območij z nižjo stopnjo socialno-ekonomske razvitosti. Značilno je večje število otrok, Med anketiranimi je 78,5 % zaposlenih, sledijo jim brezposelni z in vključevanje članov razširjene družine ter močna materialna 10,5 %, upokojenih anketiranih je 5,5 %, 5 % pa je dijakinj ali in čustvena soodvisnost članov. Razlogi za študentk. Ena oseba ima status kmeta starševstvo so . pogosteje utilitarni kot psihološki [6,8]. c.) model družinske psihološke soodvisnosti, ki vsebuje elemente Zakonski status prvega in drugega modela ter ponazarja spreminjajočo se Večina anketiranih glede zakonskega statusa opredelila za družinsko strukturo v nezahodnih državah, ki se socialno- poročene (58 %) ali da živijo v zunajzakonski skupnosti (29,5%). ekonomsko hitro razvijajo. Čustveni soodvisnosti je še vedno Nekaj jih je razvezanih (8%), ovdovelih (3%) in samskih (1,5 %). pripisan velik pomen, upade pa pomen materialne soodvisnosti ter Socialnodemografski položaj tradicionalne družinske hierarhije (upad utilitarnih vrednot), Največ anketiranih živi v srednje velikem naselju s številom osebna avtonomnost pa pridobiva na pomenu [6,8]. V takšnih družinah se otrokom pripisuje predvsem psihološki pomen. prebivalcev med 3.000 in 15.000 (31 %), sledijo jim anketirani iz manjših naselij/vasi z od 500 do 3.000 prebivalci (22,5%). Iz Ljubljane ali Maribora (naselje nad 50.000 prebivalcev) prihaja 20 % anketiranih, 18,5 % anketiranih prihaja iz majhnih vasi z 2. CILJ manj kot 500 prebivalci, 8 % anketiranih pa prihaja iz mest, ki Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen slovenske matere imajo med 15.000 in 50.000 prebivalcev. pripisujejo otrokom, torej, zakaj se odločajo za materinstvo in Finančni status kateri socialni, ekonomski in kulturni dejavniki vplivajo na te odločitve. 63 % anketiranih prejme med 1000 € in 2.500 € mesečih neto prihodkov na gospodinjstvo. Prihodke med 2.500 € in 5.000 € ima 22,5 % vprašanih, najmanj anketiranih je odgovorilo, da ima 3. METODOLOGIJA njihovo gospodinjstvo neto prihodke do 1.000 € (14,5 %) Izvedena je bila kvantitativna anketna raziskava s pomočjo spletnega anketiranja, pri čemer so bile anketirane osebe naključno izbrane po metodi snežne kepe. Anketa je bila 4. REZULTATI oblikovana na podlagi vprašanj iz originalnega strukturiranega Najprej smo preverjali, koliko so pri slovenskih izraženi intervjuja, ki je bil uporabljen v raziskavi VOC 2, in sicer psihološki, ekonomski in socialni razlogi za starševstvo. Vprašalnik za matere (ang. »Value of Children Project: Questionnaire for Mothers with a Target Child«) avtorjev Na Sliki 1 so prikazane aritmetične sredine odgovorov, ki se nanašajo na psihološki pomen otrok. Iz Slike 1 lahko razberemo, Trommsdorff, Nauck, Schwarz, Chakkarath in Schwenk [11]. Iz originalnega vprašalnika je bilo izluščenih, prevedenih (iz da sta najpogosteje naveden razlog za starševstvo »Ker se med angleščine v slovenšči otrokom in staršem razvije posebna ljubezen” ter »Ker mi je v no) in uporabljenih 15 vprašanj. zadovoljstvo gledati, kako otroci odraščajo«. Kot pomemben Uporabljena je 5-stopenjska Likertova lestvica (os 1-se ne psihološki razlog so se izkazale tudi trditve: »Ker starševstvo strinjam, do 5- se strinjam s trditvijo). poveča občutek odgovornosti in pripomore k osebnostnemu 3.1 Vzorec razvoju«, »Ker dojenček prinaša radost«), »Ker me vzgajanje otrok nauči veliko o življenju in o sebi« ter »Da imam nekoga rada in skrbim zanj«. 53 anketiranih, njihovo izobrazbo ter njihovim socialnodemografskim položajem. Mlajše anketirane matere pri vseh trditvah (z izjemo trditve 2) odgovarjale z višjimi vrednostmi (M=3,9, SD=0,66) kot starejše matere (M=3,6, SD=0,69). Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna razlika med mlajšimi in starejšimi materami pri vrednotenju trditev “Ker dojenček prinaša radost.” (t(1,98)=2,26, p<0,05), ter “Ker se med otrokom in staršem razvije posebna ljubezen” (t(1,98)=3,60, p<0,05) pri čemer so mlajše matere bolj pozitivno vrednotile psihološki pomen otrok. Rezultati so pokazali da ni statistično značilnih razlik med odgovori anketirank z nižjo ali višjo izobrazbo ter med odgovori anketirank glede na kraj bivanja. Nadalje smo preverjali, ali je večje število otrok povezano z ekonomskim pomenom otrok. Tudi v tem okviru ni bilo zaslediti Legenda: 1- Ker me otrok zbliža s partnerjem.; 2- Ker starševstvo poveča občutek odgovornosti in pripomore k osebnostnemu razvoju.; 3 - Ker dojenček prinaša radost.; statistično značilnih razlik v odgovorih. 4- Ker je zabavno imeti majhne otroke pri hiši.; 5-. Ker mi je v zadovoljstvo gledati, kako otroci odraščajo.; 6 -. Ker se med otrokom in staršem razvije posebna ljubezen.; Preverili smo tudi, ali sta socialni in ekonomski pomen otrok bolj 7- Ljudje, ki imajo otroke, imajo manj možnosti, da bodo osamljeni v starosti.; 8- Ker prisotna pri anketiranih s podeželja oziroma iz ruralnih naselij. me vzgajanje otrok nauči veliko o življenju in o sebi.; 9- Da imam nekoga rada in skrbim zanj. Slika 1. Aritmetične sredine odgovorov, ki odražajo psihološke razloge za starševstvo. Kot pomembni psihološki razlogi za starševstvo se niso izkazale trditve kot so: “Ker me otrok zbliža s partnerjem«, »Ker je zabavno imeti majhne otroke pri hiši« ter »Ljudje, ki imajo otroke, imajo manj možnosti, da bodo osamljeni v starosti«. Vse navedene trditve, ki nakazujejo na psihološki pomen otrok, imajo povprečno vrednost na 5-stopenjski lestvici enako ali višjo od 2,6, kar pomeni, da se anketiranci v povprečju niso negativno opredelili glede nobene od trditev oziroma niso izrazili nestrinjanja z določeno trditvijo. To nakazuje na visok psihološki pomen otrok med anketiranimi materami. Legenda: glej Sliko 2 Slika 3. Aritmetične sredine odgovorov, ki odražajo ekonomske in socialne razloge za starševstvo glede na kraj bivanja. Iz Slike 3 vidimo, da sta tako ekonomski kot socialni pomen otrok nekoliko bolj prisotna pri anketirankah iz ruralnih naselij. Statistično značilna razlika med skupinama se je pokazala pri trditvah “Ker otrok pomaga pri hišnih oravilih” (t(1,99)=2,92, p<0,05), “Ker več otrok pripomore k boljšemu finančnemu stanju družine.” (t(1,99)=3,21, p<0,05), “Ker starševstvo izboljša moj položaj in ugled med sorodniki.” (t(1,99)=2,33, p<0,05), in “Ker se nekaterim starejšim sorodnikom zdi, da bi morala imeti več otrok.” (t(1,99)=3,09, p<0,05). Legenda: 1 - Ker otrok pomaga pri hišnih opravilih.; 2 - Ker (več) otrok pripomore k 5. ANALIZA REZULTATOV boljšemu finančnemu stanju družine.; 3- Ker bi mi otroci lahko pomagali na stara leta.; Rezultati so pokazali, da slovenske matere otrokom pripisujejo 4- Ker z vsakim novim družinskim članom družina pridobi na pomembnosti.; 5 Ker otroci krepijo stike s sorodniki.; 6- Ker starševstvo izboljša moj položaj in ugled med predvsem psihološki pomen. Ugotovitev se sklada z rezultati sorodniki.; 7- Ker se nekaterim starejšim sorodnikom zdi, da bi morala imeti več raziskav v drugih državah v Evropi, Aziji in Afriki, ki so pokazali otrok.; 8- Ker preko otrok kujem nova poznanstva.; 9- Da nadaljuje družinsko ime. na prevladujoč psihološki pomen otrok v vseh družbah [9]. Slika 2. Aritmetične sredine odgovorov, ki odražajo ekonomske in Ekonomski pomen otrok se pri slovenskih materah ni izkazal za socialne razloge za starševstvo. pomembnega ne glede na število otrok, ki jih imajo. Rezultti so Iz Slike 2 opazimo, da je povprečna vrednost vseh trditev, ki se skladni z ugotovitvami raziskave v Nemčiji in Češki. V Sloveniji nanašajo na ekonomskim pomenom otrok (1-3) manjša ali enaka kot razviti državi imamo vzpostavljen sistem socialnega varstva, 2,5, kar nakazuje na nizek ekonomski pomen otrok. Izmed šestih ki prebivalcem zagotavlja materialno varnost za primer bolezni, trditev, ki se nanašajo na socialni pomen otrok (4-9), imajo štiri brezposelnosti, starosti, invalidnosti, materinstva, preživljanja aritmetično sredino nižjo od 2,5, kar pomeni, da se anketirane otrok in drugo, zato se starši jmanj zanašajo na svoje otroke v osebe s trditvijo ne strinjajo. smislu materialne pomoči in je posledično otrokom pripisan nižji utilitarni pomen kot v državah z nižjo stopnjo razvitosti in visoko Nadalje nas je zanimalo nas ali je mogoče odkriti povezavo med pripisovanjem psihološkega pomena otrokom ter starostjo stopnjo rodnosti. V teh državah je zastopan individualistični družinski model, kjer je finančna pomoč usmerjena k otroku v 54 nasprotju s kolektivističnim modelom, kjer je materialna pomoč Slovenije so otroci kasneje prenehali biti pojmovani kot usmerjena k staršem [6]. Ekonomski pomen otrok je najbolj »ekonomska dobrina staršev«, kot se je to zgodilo v mestih. Z prisoten v Indoneziji, Gani, Indiji, Palestini in Južni Afriki, kar razvojem, urbanizacijo in modernizacijo so se zabrisale jasne gre pripisati nižjemu življenjskemu standardu, nižji blaginji in razlike med življenjskim stilom na podeželju in življenjskim izobrazbi ter odsotnosti ali slabo razvitemu sistemu socialnega stilom v mestu, kar ima v sedanjosti za posledico dokaj enotno varstva [5]. Da medgeneracijska materialna odvisnost družinskih pojmovanje otrok in otroštva. Kljub temu pa je otroško delo še članov upada s socialno-ekonomskim razvojem države ter vedno bolj sprejemljivo v družinah na podeželju kot za starše iz urbanizacijo območja, je pokazala primerjava turških študij VOC urbanih naselij [5,6]. 1 in 2 iz leta 1975 ter 2003 iz katere je opaziti izrazit padec ekonomskega pomena otrok, in izrazit porast psiholoških vrednot 6. ZAKLJUČEK [4,6]. V okviru ekonomskega pomena je zanimiva analiza trditve Slovenske matere otrokom v veliki meri pripisujejo psihološki »Ker bi mi otroci lahko pomagali na stara leta«, kjer se je 39 % pomen, medtem ko sta se ekonomski in socialni pomen izkazala udeleženk opredelilo nevtralno, 43 % se jih ni strinjalo s trditvijo za nizkega. To je značilno za zahodne kulture, kjer je prisoten in le 18 % anketiranih se je strinjalo s trditvijo. Ta rezultat se zelo individualistični družinski model, v katerem je avtonomnost razlikuje z državami kot so Indonezija, kjer je pomembnost te visoko cenjena in urejeni sistemi socialne varnosti, zato se manjši trditve izrazilo 93 % udeleženk v raziskavi, na Filipinih 89 %, na pomen pripisuje materialni in čustveni soodvisnosti. Rezultati Tajskem in Tajvanu 79 %, v Turčiji 77 %, v Nemčiji in ZDA pa je potrjujejo trend prehoda iz modela družinske soodvisnosti v strinjanje izrazilo le 8 % udeleženk. Slovenski vzorec je torej model družinske psihološke soodvisnosti, spremembe vrednot pri pokazal nizko stopnjo pričakovanja do otroka, da pomaga staršem mlajših generacijah (neodvisnost in avtonomnost) ter spremembo na stara leta, kar je značilno za nezahodne razvite države [5]. položaja starostnikov v družini in družbi [7,8,9]. Še vedno pa Ugotovili smo, da slovenske matere otrokom ne pripisujejo ostajajo določene razike med mestnimi in ruralnimi okolji. Pri velikega socialnega pomena. Rezultate lahko razložimo s teorijo slednjih je socialni in ekonomski pomen otrok bolj izražen. Naucka in Klausa [9], ki pravita, da otroci služijo kot statusni Poznavanje spreminjajoče se medosebne družinske dinamike in simbol v primeru, da so zanesljiv vir materialne pomoči. vrednotenja otrok nam tako nudi vpogled v spreminjajoče se Predpostavka povezanosti med ekonomskim ter socialnim trende vzdrževanja medgeneracijske solidarnosti na katero pomenom otrok, pomeni, da v razvitejših državah z upadom poskuša vplivati država z aktivno družinsko politiko v najširšem ekonomskega pomena otrok posledično upade tudi socialni smislu [10]. pomen otrok. V primerjavi enajstih držav je bil najvišji socialni pomen otrok v tistih državah, kjer se je tudi ekonomski pomen 7. LITERARATURA IN VIRI otrok izkazal za visokega (Indoneziji, Gani, Indiji, Palestini in [1] Bronfenbrenner, U. (1976). The Experimental Ecology of Education. Južni Afriki). V državah z nizko stopnjo rodnosti, kot so Kitajska, Paper presented at the American Educational Research Association Koreja in Nemčija, kjer je ekonomski pomen otrok že izzvenel, pa annual meeting, San Francisco, California, 19.–23. je bil socialni pomen otrok v manjši meri še vedno prisoten [9]. [2] Rezultati naše raziskave kažejo, da je vrednotenje socialnega European Values Study (2015). http://www.europeanvaluesstudy.eu/page/family.html. Dostopno pomena otrok vseeno višje kot vrednotenje ekonomskega pomena 1.9.2017 otrok. Čeprav v evropskih državah družine niso več tipično [3] sestavljene iz moža, ki je odgovoren, da preskrbi družino, ter Hoffman, L. W., in Hoffman, M. L. (1973). The value of children to parents. V J.T. Fawcett (ed.), Psychological perspectives on education žene, ki ima vlogo gospodinje, pa je kljub temu najbolj zaželen in (pp. 19–76). New York: Basic Books. sprejet način življenja »poročen z otroki«, zato socialne vrednote [4] Kağıtçıbaşı, Ç . (1982a). The changing value of children in Turkey. glede otrok ostajajo višje kot ekonomske [2]. (Pub. No. 60-E). Honolulu, HI: East-West Center. Rezultati o povezanosti pomena otroka s starostjo anketiranih [5] Kağıtçıbaşı, Ç. (1982b). Old-age security value of children: Cross- mater potrjujejo ugoovitve predhodnih raziskav, da s starostjo national socio-economic evidence. Journal of Cross-cultural Psychology staršev upada ekonomski in socialni pomen otrok, psihološki pa 13, 29–42. pridobiva na pomembnosti. S tem ko je treba otroka čedalje dlje [6] Kağıtçıbaşı Ç. (2007). Family, Self, and Human development Across preživljati in vzdrževati (podaljšana leta šolanja, kasnejša Cultures: Theory and applications. (2nd ed.). Hillsdale, NJ: Erlbaum. odselitev od doma ter kasnejša finančna osamosvojitev), mora ta staršem predstavljati psihološko dobrino, sicer se ne bi odločili [7] Kağıtçıbaşı, Ç. in Ataca B. (2015). Value of children, Family Change, and Implications for the Care of the Elderly. Cross-cultural Research imeti družine [6,11]. 49(4), 374–392. Rezultati niso pokazali razlik glede na različne izobrazbene [8] Mayer, B., Trommsdorff, G., Kağıtçıbaşı, Ç. in Mishra, R. C. (2012). profila, kot je zaslediti v VOC 1 študiji [4]. V tem primeru naj Family models of independence / interdependence and their izpostavimo potencialno omejitev ugotovitev zaradi premajhnega intergenerational similarity in Germany, Turkey, and India. Family števila udeležencev posameznih izobrazbenih skupin. Science, 3, 64–74. [9] Primerjali smo tudi odgovore glede na kraj bivanja (urbani, Nauck, B. in Klaus, D. (2007). The Varying Value of Children: Empirical Results from Eleven Societies in Asia, Africa and Europe. ruraqlni). Izkazalo se je, da sta ekonomski in socialni pomen Current Sociology 55(4), 487–503. otrok nekoliko bolj prisotna pri anketiranih iz ruralnih naselij, medtem ko pri psihološkem pomenu ni bilo pomembnih razlik. [10] Rakar, T., Stropnik, N., Boškić, R., Dremelj, P., Nagode, M., Kovač, N. (2010). Raziskava o vplivih veljavnih ukrepov družinske politike na Pripisovanje ekonomskega in socialnega pomena otrokom je torej odločanje za otroke. bolj prisotno pri anketiranih iz podeželskih naselij. Zaradi načina življenja, ki je bil prisoten skozi zgodovino na Slovenskem, še [11] Trommsdorff, G., Nauck, B., Schwarz, B.,Chakkarath, P. in Schwenk O. vedno obstajajo razlike med življenjem na podeželju ter G. (2001). Value of Children Project: Questionnaire for Mothers with a Target Child. Neobjavljen vir. življenjem v mestih. V podeželskih in agrarnih območjih 55 Mortality by Causes of Death in European Countries Aleša Lotrič Dolinar Jože Sambt Simona Korenjak-Černe University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana Faculty of Economics Faculty of Economics Faculty of Economics Kardeljeva pl. 17 Kardeljeva pl. 17 Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana alesa.lotric.dolinar@ef.uni-lj.si joze.sambt@ef.uni-lj.si simona.cerne@ef.uni-lj.si ABSTRACT We calculate death rates by those four causes of death, both sexes In this paper, we analyse characteristics of European countries and seven age groups (0-14 years, 15-34 years, 35-54 years, 55-64 from the mortality point of view, taking causes of death into years, 65-74 years, 75-84 years, 85 years or more). account. We identify clusters of countries with similar mortality To ensure cross-country comparability we apply these country patterns. This knowledge can serve as a source of information for specific death rates to a standard population, calculated for our policy makers from various areas (e.g. demography, health care). purpose from the actual total population of our analysed countries. We divide the number of people in each sex-age group by the total Keywords population and multiply by 100000 (our standard population is Cause of death, mortality, clustering, European countries normalized to 100000). Next, we multiply the previously calculated sex-age-cause specific death rates for each country with 1. INTRODUCTION the number of citizens in the corresponding sex-age group of our Different health problems across countries result in different sex- standard population. In such a way we convert the death rates into age specific mortality. Consequently, countries with different (sort of) absolute numbers of deaths for each country, that are mortality level and/or structure face different demographic issues controlled for different population sex-age structure. Our as well as health costs that both have important implications for underlying data are thus the number of deaths (for a standard labour market, social security, health care system and related population) by four groups of causes of death within 14 sex-age development strategies [6]. For implementing proper health policy groups (2 sex groups for each of the 7 age groups) for 32 and improving health cost management it is important to know European countries for the year 2014. where a certain country is positioned among other countries in a sense of sex-age-cause specific mortality, and what are the 3. METHODS differences between groups of countries. For grouping similar countries based on the described data we use Traditionally, the countries’ health and development status is the classical Ward clustering with the squared Euclidean distance analysed and compared through life expectancy at birth ( e as the measure of dissimilarity. Clustering is performed 0), that is considered one of the main demographic indicators of country component-wise, where a component is mortality by each cause of development. However, the e death in each sex-age group combination. 0 concept is based on mortality level only, without taking causes of death into account. We compare the clustering result based on the sex-age-cause One possibility for an investigation of differences from the causes specific mortality to the one obtained from the life expectancy at of death point of view is to compare the countries on the basis of birth data that can be considered as a benchmark. Life expectancy mortality level by cause of death in sex-age groups at birth is a hypothetical length of life that a newborn can expect if simultaneously, and form clusters of similar countries. the mortality pattern remains unchanged in the future. As it is calculated on the basis of a demographic model (a life table) it is 2. THE DATA not affected by the age distribution and is therefore comparable The data on the number of deaths by different causes of death, age geographically and through time [5] and thus often used as a and sex, as well as the data on the number of population by age demographic indicator of country development. and sex were taken from the Eurostat database [1, 2]. The most Once the countries are partitioned into clusters it is interesting to recent Eurostat data referring to year 2014 are available for 32 know what are those sex-age-cause combinations that European countries (28 European Union countries, and discriminate the most between the resulting clusters. For the Switzerland, Norway, Liechtenstein, and Serbia). We use the 3- partition into two clusters we compare pyramids of structural year average number of deaths in order to reduce the random shares for each cause separately, whereas for the lower-level effect. partition into four clusters we apply the Bonferroni correction in We focus on three main groups of causes of death (according to ANOVA post-hoc testing. ICD-10 [4]) that represent over 70% of all deaths in the analysed countries in 2014 [3]: diseases of the circulatory system, 4. RESULTS neoplasms, and diseases of the respiratory system, along with the In the first subsection we present the dendrogram (i.e. graphic last group of causes of death (called ‘Other’) consisting of all representations of hierarchical clustering) for our data and other causes of death. compare it to the benchmark dendrogram based on life expectancy at birth. In the second subsection we describe the two main clusters and in the last subsection we identify the most 56 discriminative sex-age-cause combinations considering lower- When comparing this result with the clustering based on life level partition into four clusters. expectancy at birth (dendrogram presented in Figure 2) we can see that the partitions into two clusters are exactly the same for both 4.1 Clustering Results approaches. However, lower level partitions reveal substantial The dendrogram for clustering 32 European countries based on changes for the ‘western’ cluster. sex- age-cause specific mortality data is presented in Figure 1. 4.2 Description of the Two Main Clusters Figure 1. Dendrogram for clustering 32 European countries In this section we describe the differences in mortality between based on sex-age-cause specific mortality the two distinctive geographically separated clusters of countries. The differences in the overall mortality level (the number of all deaths calculated from the standard population) within sex-age groups are presented in Figure 3. From Figure 1 two well separated groups of countries can be clearly observed. The right-hand side cluster consists of 11 countries from the eastern Europe and the left-hand side cluster consists of 21 middle- and western-European countries. Figure 2. Dendrogram for clustering 32 European countries based on life expectancy at birth 57 As far as structural shares of deaths due to neoplasms are concerned, we notice that they are slightly higher in the west, especially for women.1 The structural shares of deaths from the diseases of the respiratory system are much higher in the western cluster in the older age groups, whereas they are very large for children of both sexes in the eastern cluster. For the remainder of the causes (‘Other’) the structural shares are notably higher in the western cluster for older age groups, when the most common ‘Other’ causes of death are various dementias [3] . 4.3 Identification of the most discriminative sex-age-cause combinations As the partition into only two clusters of countries is rather Figure 3. Pyramids for the overall mortality level for the general we were interested also in the more detailed analysis of eastern and the western cluster of countries the partition into four groups of countries. The clustering based on sex-age-cause specific mortality results in Comparison of the two pyramids reveals higher mortality levels in the following four groups: two groups of eastern European the eastern group of countries for both sexes of all age groups, countries (CZ, EE, HR, HU, PL, SK and BG, LT, LV, RO, RS) except for the oldest men. and two groups of western European countries (AT, DE, EL, MT, SI and the last group of 16 remaining western countries).2 For cause-by-cause comparison between the two clusters we use similar pyramids, although instead of the number of deaths in Using the ANOVA test with the post-hoc Bonferroni procedure certain sex-age group they represent structural shares of deaths we identify those sex-age-cause combinations that discriminate from the analysed cause within all deaths in that sex-age group. the most between the four clusters. In Table 1 we list those combinations for which all pairwise mean differences are The pyramids for eastern and western cluster representing statistically significant. structural shares of deaths due to the diseases of the circulatory system are shown in Figure 4. Table 1. The most discriminative sex-age-cause combinations for partition into four clusters Sex Age Cause F W 65-74 Circulatory 263.3 M 75-84 Circulatory 195.3 W 75-84 Circulatory 125.6 W 85+ Circulatory 118.5 M 85+ Circulatory 83.0 Clearly, the deaths due to the diseases of the circulatory system are the main source of differences between the four clusters of countries. Figure 4. Pyramids representing structural shares of deaths due to the diseases of the circulatory system for the eastern and the western cluster of countries 1 Pyramids for neoplasms, diseases of the respiratory system, and other causes of death are not shown here. They are available In the eastern group of countries the structural shares of the deaths upon request from the authors. due to circulatory diseases are substantially higher than in the 2 western group, especially in the older ages. Different from that, the clustering based on life expectancy at birth results in the following four groups of countries: the two groups of eastern European countries are quite similar with only HU switching positions (CZ, EE, HR, PL, SK and BG, HU, LT, LV, RO, RS), whereas the partition of the western primary cluster into two groups is very different (CH, CY, ES, FR, IT, LU and the 15 remaining countries). 58 5. CONCLUSION by themes  Population and social conditions  Health  The aim of our study is to provide some evidence-based support Causes of death  General mortality  Causes of death - to the experts and decision makers in the field of health care deaths by NUTS 2 region of residence and occurrence, 3 system. years average [2] Data (retrieved form Eurostat on 15 May 2017): It is probably indisputable that the main goal is lowering the http://ec.europa.eu/eurostat  Data  Database  Database general level of mortality. However, with limited health funds it is by themes  Population and social conditions  essential to distribute them properly among different diseases. Demography and migration  Population  Population on We upgrade the traditional comparison based on life expectancy 1 January by age and sex at birth by incorporating the causes of death into the analysis. We [3] Data (retrieved form Eurostat on 15 May 2017): identify the main groups of countries with similar mortality http://ec.europa.eu/eurostat  Data  Database  Database distributions over sex-age-cause of death, as well as the main by themes  Population and social conditions  Health  separation/discrimination factors for these groups. Causes of death  General mortality  Causes of death - As mortality in certain age from certain cause is usually a deaths by country of residence and occurrence consequence of morbidity of the same cause in preceding age [4] International statistical classification of diseases and Related group(s), our analysis can help identify those issues that need to Health Problems 10th Revision be addressed most urgently by appropriate prevention and cure (http://apps.who.int/classifications/icd10/browse/2010/en ) programmes. Our findings suggest that the differences in [5] Kintner, H. J. 2003. The life table. In: The Methods and mortality between groups of similar countries arise mainly from Materials of Demography, D. A. Swanson, J. S. Siegel, Eds. differences in mortality due to the diseases of the circulatory Elsevier Science, San Diego, CA. system in older age groups. [6] Lotrič Dolinar, A., Došenović Bonča, P., and Sambt, J. 2017. Longevity in Slovenia: Past and potential gains in life 6. REFERENCES expectancy by age and causes of death. Zdr. Varst. 52, 2, 124-130. [1] Data (retrieved form Eurostat on 15 May 2017): http://ec.europa.eu/eurostat  Data  Database  Database 59 Komentar in predlogi za izboljšanje predloga Resolucije o družinski politiki 2018 – 2028 Tomaž Merše Društvo za družini naklonjeno družbo, Stara Oselica 18, 4225 Sovodenj, e-mail: druzinska.pobuda@gmail.com Ministrstvo, pristojno za družino, je pripravilo in dalo v Žal pa v nekaterih konkretnih predlogih (tudi v že javno razpravo predlog Resolucije o družinski politiki pripravljenem predlogu novele ZSDP) predlaga ravno 2018 – 2028 z naslovom »Vsem družinam prijazna nasprotno od spoštovanja avtonomije družine in družba«. naklonjenosti vsem družinam. Starši smo različni in vsaka družina ima svoj slog življenja, zato si vsem Dokument je po daljšem času pretežno omejevanja in družinam prijazno ali naklonjeno družbo predstavljamo podaljševanja veljavnosti omejevalnih ukrepov na kot družbo, ki podpira družine v različnih življenjskih področju družinske politike dobrodošla in pozitivna slogih in jim pri ukrepih družinske politike daje čim več novica, saj se po dolgem času spet pogovarjamo o tem, svobode in izbire. Predlagatelji resolucije in novele kako bi družinsko politiko izboljšali in obogatili. ZSDP pa predlagajo zmanjševanje izbire in uniformno V predlogi resolucije je kar nekaj dobrih usmeritev in usmerjanje družin s podporo točno določenih storitev in predlogov, žal pa tudi kar nekaj takih, ki niso niti v dobrin. pravem soglasju z naslovom niti z nekaterimi njegovimi Premalo konkretnega najdemo glede povečane skrbi za temeljnimi usmeritvami. velike družine, za izboljšanje možnosti za usklajevanje Dobro je, da gre za medresorski dokument, ki nalaga poklicnega in družinskega življenja, izboljšanje delo in odgovornost vsem vladnim resorjem in tako v stanovanjskih možnosti mladih in še posebej mladih primeru sprejetja dokumenta lahko upamo, da se bo družin. Pogrešamo predloge za izboljšanje štipendiranja celotna vlada vsaj malo trudila, da bi ga tudi uresničila. in čim bolj enakih možnostih izobraževanja za vse. Prikazi stanja in učinkov bližnje zgodovine Nekaj poudarkov Predlog resolucije v podrobnem prikazu stanja in učinkov bližnje zgodovine na posameznih področjih Predlog resolucije predlaga nekaj dobrih temeljnih veliko omenja in kritizira ZUJF kot največji škodljiv usmeritev družinske politike, kot so: ukrep na področju družinske politike v zadnjih letih. Pri - Da bo država skozi družinsko politiko tem pa je besedilo selektivno in enostransko, saj spoštovala avtonomijo družine. izpušča še druge podobno negativne posege na področje družinske politike. Tako niti z besedo v tem - Da je temeljna naloga države je, da ustvarja smislu ne omeni Svetlikove ti. »Nove socialne politike«, primerne pogoje za doseganje visoke ravni ki je začela veljati nekaj mesecev pred ZUJF in je kakovosti življenja družin … ter pripravlja merjeno v masi sredstev v proračune mnogih družin spodbudno okolje za odločanje za družino. zarezala celo bolj kot kasneje ZUJF. - Da želi država spodbuditi pozitiven odnos delodajalcev do izrabe očetovskega in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je: starševskega dopusta, - Ukinil otroški dodatek za polnoletne otroke in - Da naj bi ustvarjali pogoje za lažje ga le delno nadomestil z državno štipendijo. usklajevanje poklicnega in družinskega Tako so študenti, ki so presegali dokaj nizek življenja, cenzus za državno štipendijo ob izgubi - Izboljšanje materialnega položaja družin ob otroškega dodatka ostali brez vsakršne rojstvu otroka, državne podpore, pa tudi mnogi, ki so ohranili - Dodatna skrb za velike družine in družine z štipendijo, so dobili manj, kot prej v obliki otrokom/otroki, ki potrebujejo posebno nego in otroškega dodatka in štipendije skupaj. varstvo. - Namen različnih pravic je predvsem poskrbeti, - Ukinil državne štipendije za mladoletne dijake. da se družinam zaradi rojstva otroka ne To je bilo kasneje deloma popravljeno. poslabša materialni položaj. - Uvedel vrstni red prejemkov, zaradi katerega - Univerzalnost družinske politike in ločevanje lahko študent ali dijak ostane brez štipendije družinske politike od socialnega varstva. zaradi otroškega dodatka za mlajše otroke v družini. Ta diskriminacija kljub rednim 60 opozorilom (tudi s strani IRSSV) pristojni enakopravni, da smo enakovredni, predlagatelji ministrici velja še danes. resolucije tega očitno ne razumejo, saj na mnogih mestih uporabljajo besedne zveze kot »enakost - Uvedel upoštevanje premoženja v obliki spolov«, »enakost med moškimi in ženskami« itd. fiktivnih dohodkov. Angleška beseda »equality« ne pomeni samo enakosti, - Udaril predvsem po družinah z nižjimi dohodki ampak tudi enakopravnost (Cambridge slovar daje celo in velikih družinah, kar je gotovo tudi eden prednost tej razlagi), zato je v slovenščini uporaba izmed razlogov, da se je v krizi stopnja pojmov, kot so »enakost spolov« in podobno nepravilna tveganja revščine otrok ravno v Sloveniji in nesmiselna, saj imamo za prevod angleške povečala bolj kot v drugih evropskih državah. »equality« na voljo veliko boljše slovenske besede s pravimi pomeni. Da se otroci ne bodo smejali tem Predlog resolucije ob vsej upravičeni kritiki ZUJF (s tem nesmiselnim stavkom, predlagamo, da se v resoluciji zakonom je Slovenija med vsemi državami EU raje govori o enakopravnosti in enakovrednosti moških najostreje zarezala v ukrepe družinske politike) nikjer in žensk ter o enakih možnostih žensk in moških. jasno ne pove, da so bili ti ukrepi v ZUJF opredeljeni kot začasni, in da so bili že leta 2014 izpolnjeni pogoji, da bi Nekateri deli besedila malo dišijo po ideoloških z letom 2016 prav vsi prenehali veljati, večina pa še floskulah, ki lahko pomenijo tudi kaj takega, s čimer se večina populacije ne bi strinjala. Včasih pa je obravnava danes velja zaradi zakonov, ki jih je prav za podaljšanje veljavnosti teh ukrepov sprejela aktualna vlada. nekoliko stereotipna, kar ne povečuje verodostojnosti dokumenta. Nekatere zadeve so zapisane nekoliko Če naj resolucija predstavlja stanje in razloge zanj, naj nedorečeno, tako da dopuščajo različne interpretacije. to naredi celovito in verodostojno. Glede na to, da smo konec avgusta izvedeli, da so izpolnjeni tudi visoki pogoji te vlade za ukinitev veljavnih omejitev ukrepov družinske politike, se lahko kar nekaj besedila o nujnem vračanju na stanje pred ZUJF izpusti in se raje posveti bolj inovativnim rešitvam in Univerzalnost in spodbudno okolje za kakšnega odgovorom na izzive vedno globlje demografske krize otroka več oziroma ukrepom, ki bi lahko prispevali k bolj Predlog resolucije na veliko področjih predvideva, da bi spodbudnemu okolju za odločanje za družino in za pravice nekoč v prihodnosti postale univerzalne, kar je kakšnega otroka več. kot usmeritev dobro. Glede na to, da je utopično pričakovati, da bi v državi že kmalu lahko temu področju namenili tako velika sredstva, in glede na to, da bomo Usmeritev od transferjev k podpornim storitvam ob trenutnem klavrnem demografskem stanju za Ministrica za družino je na prvi seji Sveta RS za otroke preživetje naših družbenih sistemov nujno potrebovali in družine kot eno izmed usmeritev resolucije in nekaj več otrok oziroma več družin, ki si bodo upale prihodnje družinske politike predstavila obrat od imeti še vsaj tretjega in morda četrtega otroka, transferjev družinam v smer zagotavljanja več predlagamo inovativno postopno uvajanje podpornih storitev družinam. To se morda lepo sliši, univerzalnosti. Predlagamo, da bi pri večini ukrepov, za vendar v obliki sofinanciranja od države izbranih katere se predvideva univerzalnost, le-to v prvem programov in ponudb ter hkrati nepodpore drugim koraku in čim prej uvedli za vse tretje in nadaljnje otroke programom in ponudbam za zakonce in družine pomeni v družini in tako starše pri teh otrocih razbremenili zmanjševanje avtonomnosti družin in njihovo nekaterih večjih stroškov kot so vrtec, šolska prehrana, usmerjanje v uporabo ponudb in storitev od države šolanje na višjih ravneh brez štipendije, … izbranih izvajalcev, kar odpira možnosti klientelizma in Kot eno temeljnih usmeritev resolucije predlagamo korupcije ter neoptimalne izrabe sredstev, saj ni nujno, usmeritev, da bi bili otroci od tretjega v družini naprej v da bi država podprla ravno tiste ponudbe in storitve, ki smislu osnovnih družbenih storitev (še posebej vzgoja jih starši prepoznavajo kot zanje najboljše. Če bi že in izobraževanje) za starše čim bolj brez stroškov. To hoteli delovati v predlagani smeri, bi to moralo biti v pomeni, da bi bil vrtec za tretjega in nadaljnje otroke v obliki nekakšnih vavčerjev za različna področja, ki bi jih družini brezplačen ne glede na to, kdaj jih imajo in družine lahko izkoristile ali pa ne (enako kot lahko koliko jih istočasno obiskuje vrtec. Enako velja za izkoristijo subvencionirano od države izbrano storitev ali šolsko prehrano, strošek bivanja v dijaškem domu. Za pa ne, le da se v tem primeru storitve subvencionirajo družine s tremi in več otroki bi moral biti dostop do ne glede na to, ali jih starši želijo ali ne), tako da bi državne štipendije olajšan z ugodnejšim cenzusom, družine same avtonomno izbirale katera ponudba ali tako da bi bili do nje upravičeni tudi dijaki in študenti z storitev je zanje najboljša. dohodkom do 99% povprečne plače na družinskega Če naj bi bila resolucija namenjena temu, da bo člana (Tako bi vsaj za te družine uresničili trditev ob Slovenija vsem družinam prijazna družba, bi morala sprejemu ZUPJS, da za polnoletne otroke otroški malo manj favorizirati samo določene oblike vse dodatek nadomešča državna štipendija). prisotne in vsevedne države in staršem dopuščati več Glede na to, da je družin s tremi n več otroki manj kot izbire in jih v tem podpirati. 10% družin, to ne bi smel biti pretiran izdatek, država pa bi pokazala, da ceni nadpovprečen demografski prispevek teh družin in jih zato temu primerno podpira. Jezikovne in verjetno tudi ideološke težave resolucije Staršem še manj možnosti izbire kot doslej Čeprav vsak otrok ve, da moški in ženske nismo enaki, ve pa tudi, da moramo imeti enake možnosti in biti Čeprav bi na podlagi naslova pričakovali, da bo predlog resolucije zaradi različnosti družin prinesel zanje čim 61 več možnosti izbire, a žal ni tako in prinaša kar nekaj predlogov, ki možnost izbire zmanjšujejo. Vse te predloge odločno zavračamo. Neizdelane rešitve za stanovanjsko osamosvajanje mladih in mladih družin Resolucija sicer predvideva nekaj ukrepov za lažje osamosvajanje mladih in mladih družin na stanovanjskem področju, a ocenjujemo, da niso zadostni in bi bili za mnoge mlade na začetku poklicne poti še vedno nedosegljivi. Zato predlagamo dodaten ukrep, ki bi ga lahko poimenovali »prvo stanovanje« kot izrazito neprofitna najemna stanovanja za mlade in mlade družin za določen čas, ki bi bil odvisen od števila otrok v družini.. Izboljšati skrb za študentske družine V predlogu resolucije pogrešamo več pozornosti do študentskih družin. Mnogi starši namreč ugotavljajo, da so med študijem imeli mnogo boljše pogoje za očetovstvo in materinstvo kot v prvih letih zaposlitve. Zato bi morali razmisliti tudi o boljši podpori študentskim družinam tako v smislu stanovanjskih možnosti zanje kot v smislu boljšega dohodkovnega položaja (ta del je v predlogu resolucije nekoliko pokrit pri predlogih za izboljšanje starševskega dodatka, a žal ne dovolj). Ločevanje družinske politike in socialnega varstva Podpiramo predlagano načelo ločevanja družinske politike in socialnega varstva, ki se v predlogu resolucije kaže predvsem v nekaterih predlogih univerzalnih ukrepov za vse otroke. Pogrešamo pa predloge za ločitev na zakonodajni ravni, kot bi bila npr. odprava vrstnega reda pravic iz javnih sredstev pri državni štipendiji, zaradi katerega otroški dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev in odmero štipendije za starejše otroke v družini. 62 Podrobnejši komentarji k posameznim delom »pozitivna diskriminacija najbolj ranljivih besedila družin« brez pojasnila, katere družine naj bi to bile). Brez jasne razlage se lahko poraja - Naslov: "Vsem družinam prijazna družba" občutek, da gre morda za prikrit poskus Kako naj razumemo ta naslov? Če to pomeni vključevanj različnih ideološko spornih obrat družinske politike k večji univerzalnosti pristopov. (se pravi usmeritev k vsem družinam ne glede na dohodek) in k večjemu razumevanju in - 2. Stanje na področju družinske podpori večjim družinam, kar bi bilo v problematike, demografska slika ter smernice oziroma ključne usmeritve demografskem smislu nujno, je naslov razvoja družinske politike sprejemljiv, sicer pa bi veliko raje predlagali splošnejši naslov "Slovenija družinam Zanimivi statistični podatki. Zanimivo bi bilo naklonjena družba". izvedeti še, kakšna je statistika med družinami, ki prejemajo otroški dodatek? Kakšen je tam Naklonjenost pomeni podporo tudi v dejanjih, delež enostarševskih družin? prijaznost pa je lahko tudi samo navidezna. Sicer pa se pojavi vprašanje, katerim družinam Kako se je ta delež spremenil od uvedbe domneve o zunajzakonski skupnosti, če naj Slovenija v tem trenutku ne bi bila prijazna, saj to v samem predlogu resolucije nikjer ni obstaja skupen otrok? Na kakšen način v pojasnjeno, čeprav bi bilo dobro, da bi bilo in bi primeru privzetega obstoja zunajzakonske skupnosti (skupen otrok) družina dokazuje, da tako naslov postal bolj jasen. Brez tega pa lahko daje tudi prostor za različne za večino te skupnosti ni? Kako CSD ali ministrstvo to neželene ideološke interpretacije, s katerimi preverja? Koliko je takih primerov? smo se v preteklosti že srečevali. Glede na zelo velik delež družin s samo enim - Uvod otrokom bo v prihodnosti potrebno razmišljati Trditev, da »je bila Slovenija edina država na že o posebnih spodbudah za drugega otroka, svetu, ki je imela 100 % nadomestilo plače.«, zagotovo pa so ob dejstvu, da so družine s ne drži. Hvalisanje z delnimi resnicami nikoli ni tremi in več otroki redke, z demografskega verodostojno in pomembno zmanjšuje vidika takoj nujne večje spodbude vsaj za verodostojnost celotnega dokumenta. V tretjega in nadaljnje otroke. Estoniji starševski dopust lahko traja do 435 dni in zagotavlja možnost vrnitve na isto Na 13. strani lahko preberemo: »v letu 2016 se delovno mesto do tri leta po porodu. 100% je višina otroškega dodatka z uveljavitvijo nadomestilo v času materinskega dopusta Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o imajo še nekatere druge države. uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS- E) za vse otroke (približno 97.000 otrok) v 5. in Ne držijo tudi trditve glede omejitve 6. dohodkovnem razredu vrnila na raven pred nadomestil. Nadomestilo med starševskim uveljavitvijo ZUJF;« dopustom je bilo v SLO že pred ZUJF omejeno na manj kot 2,5 kratnik povprečne plače Ta stavek je čisto zavajanje in neresnica. (ZUTGP). Več držav, ki imajo sicer manj kot Omenjeni zakon ni ničesar vrnil na pred krizno 100% nadomestilo, ima možnost izbire precej raven, saj bi se vse omejitve ZUJF odpravile daljšega starševskega dopusta. brez njega. Ta zakon je predvsem ohranil večino omejitev ZUJF. - 1.1 Namen in cilji Na 14. strani lahko preberemo: »Slovenija Družina ne predstavlja samo »primarni socialni zasleduje strateški cilj EU 2020, ki predvideva prostor za (emocionalni in socialni) razvoj v vrtec vključenih 95 % otrok drugega otrok«, ampak tudi »primarni socialni prostor starostnega obdobja.« za spočetje, rojstvo ter emocionalni in socialni razvoj otrok«. Morda pa ta cilj sploh ni tako pomemben in je bolj pomembno, da damo staršem več Med temeljnimi cilji manjka: Zagotavljanje možnosti izbire in jim to izbiro v praksi primerljive življenjske ravni družine ne glede omogočimo, s tem da jo podpremo na enak na število otrok, oziroma preprečevanje način, kot se sedaj podpira ena sama zniževanja blaginje in kakovosti življenja privilegirana oblika vzgoje in varstva v javnih družine, kadar se ta poveča za novega člana. vrtcih. Predlagamo, da se uvede subvencija za - 1.2 Temeljna načela starše, ki sami poskrbijo za vzgojo in Tu najdemo kar nekaj floskul brez pravega varstvo svojih otrok prvega starostnega pomena ali brez jasne razlage (npr. »integralni obdobja vsaj v višini najnižje subvencije pri in vključujoč pristop«, »usmerjenost k vsem plačilu vrtca, ki jo dobijo ne glede na dohodek družinam« brez pojasnila, h katerim družinam prav vsi starši otrok v vrtcih. danes družinska politika ni usmerjena, 63 Taka ureditev bi bila za javne blagajne  Stopnja univerzalnosti cenejša, saj se je v nekaterih občinah, ki so to ukrepov. naredile, pokazalo, da se s tem opazno zmanjša potreba po prostoru v vrtcih, - 3.1 Programi v podporo družini subvencija pa je tudi znatno nižja od povprečne subvencije za vključenost v vrtec. Na strani 19 najdemo: »Programi so prednostno namenjeni otrokom, mladostnikom S tem bi tudi zmanjšali obolevnost otrok v ter njihovim družinam« tem starostnem obdobju. Pediatri staršem v prvem letu otrokovega življenja močno Kje pa so programi, ki so prednostno priporočajo, da v tem času starejšega otroka namenjeni staršem in staršem kot zakoncem, saj je znano, da je ravno živ, ljubeč in zvest vzamejo iz vrtca in zanj skrbijo doma, da bi bila oba bolj zdrava, a starši odnos med očetom in mamo daleč najboljše k temu niso prav okolje za zdrav razvoj otrok? nič spodbujeni, zato se za to odločajo le bolj ozaveščeni. V oceni stanja na strani 20 predlagatelji resolucije ugotavljajo: »… in je to področje Na 17. strani lahko preberemo: »Raziskave razmeroma dobro urejeno.« kažejo, da imajo najbolj razvite družbe Koliko je to res dobro urejeno, naj povedo inkluzivno oziroma neizključevalno družinsko očetje in mame, ki se soočajo s težavami pri politiko, kar pomeni, da spoštuje oziroma uveljavljanju pravic na tem področju. naslavlja potrebe vseh tipov in oblik družin ter se osredotoča na pozitivne, družinam prijazne ukrepe oziroma ukrepe za lažje usklajevanje Nadalje lahko beremo: »mreža programov se postopno zgoščuje in lahko govorimo o družinskega in poklicnega življenja.« razmeroma visoki stopnji pokritosti Slovenije s Ta navedba potrjuje naš komentar k besedilu o tovrstnimi programi.« vključevanju v vrtce na strani 14 in državi priporoča, da bi v tem kontekstu bolj Zanima nas, kolikšna je udeležba staršev in spoštovala različne izbire staršev glede otrok v teh programih? Koliko je zaposlenih in življenjskega sloga in zaposlitvenega statusa, koliko je uporabnikov programov? Kako so ter bolj podprla in ovrednotila tudi izbiro, ko je zadovoljni z njimi? eden izmed staršev (najpogosteje mama) doma, saj imajo ravno take družine običajno Med ukrepi na strani 21 je navedeno: tudi več otrok in tako vsaj malo blažijo »ohranjati brezplačen dostop uporabnikov do katastrofalno demografsko vedenje večine. programov v podporo družini« Danes so te družine v mnogočem prikrajšane (domače varstvo otro Kako je to izvedljivo ob le 80% sofinanciranju k ni cenjeno (ne dobijo države? Zakaj država ne sofinancira tudi nobene subvencije kot otroci v vrtcu), manj programov z delno participacijo uporabnikov bolniških nadomestil za nego ni cenjeno, oziroma udeležencev? pokojninsko zavarovanje jim ni naklonjeno, ...). - 3.2 Starševsko varstvo in družinski prejemki - 3. Temeljna prednostna področja ter cilji, Na strani 23 v prvem odstavku med nameni ukrepi in kazalniki manjka ohranjanje življenjske ravni družin ob o Med cilji pogrešamo: dvig življenjske prihodu novega člana. ravni družin, preprečevanje Davčne olajšave za vzdrževane družinske zniževanja blaginje družin ob prihodu člane so opredeljene v Zakonu o dohodnini in novega člana, itd. Kje so sploh kakšni ne v ZSDP. cilji, ki se nanašajo na družine? o Med kazalniki pogrešamo kakšne Pri ciljih: kazalniki, ki bi merili učinkovitost o Pohvalimo predlog: »izvzem pravic in izvedenega: prejemkov iz morebitnih varčevalnih  Zadovoljstvo staršev z ukrepov« ukrepi. o Manjka: Poenostavitev postopkov in  Število rojenih otrok. zmanjšanje števila postopkov, saj so  Stopnja rodnosti. nekateri povsem nepotrebni in  Delež družin z več otroki. pomenijo nesmiselno birokratsko  Stopnja uporabe različnih breme staršev in CSD. ukrepov (še posebej za usklajevanje poklicnega in - 3.2.1 Pravice in prejemki, vezani na rojstvo družinskega življenja). in zgodnja leta otrokovega življenja  Število splavov. V poglavju pogrešamo usmeritev k večji možnosti izbire za starše. Tako bi tudi ob 64 tako opevani ureditvi starševskega dopusta o Anketa med starši glede težav pri lahko pogledali v še v kakšno drugo državo in delodajalcih pri uveljavljanju teh tudi na tem področju dali staršem več izbire. pravic. Kar nekaj držav daje staršem na izbiro krajše obdobje odsotnosti z dela z višjim ali polnim nadomestilom plače ali pa daljše obdobje odsotnosti z dela z nižjim nadomestilom. - 3.2.2 Pravice in prejemki, vezani na preživljanje, skrb in varstvo otrok Podpiramo predlog o možni izrabi starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti Med cilji manjka preprečevanje zniževanja z dela v daljšem obdobju. življenjske ravni družine ob prihodu novega/novih članov oziroma otrok, ki je Ko je govora o nerazumevanju delodajalcev, sicer kot namen ukrepov družinske politike naj dodamo, da je po izkušnjah mnogih staršev omenjen v odstavku o stanju, vendar pa ta to glavni razlog za manjšo izrabo nekaterih namen zagotovo še ni dosežen v zadovoljivi pravic in tu je naloga države, da delodajalce meri, zato ga je treba uvrstiti tudi med cilje. ozavešča, še bolje pa, da jim dodeli kakšno spodbudo (npr. kakšno davčno olajšavo, če pri Podpiramo in pohvalimo drugi cilj: »posebna njih zaposleni očetje ob rojstvu otroka skrb za velike družine (staršem olajšati skrb izkoristijo svoje pravice). za otroke in zagotoviti, da zaradi velike družine ne bodo prikrajšani), vendar pogrešamo več Podpiramo podaljšanje očetovskega konkretnih predlogov za doseganje tega cilja. dopusta ob rojstvu dveh ali več otrok in dvig V pričujočem dokumentu jih ponujamo kar prispevkov ob delu s skrajšanim delovnim nekaj. časom zaradi starševstva, enako pa mora veljati tudi za enega izmed staršev, ki zaradi Otroški dodatek: Všeč nam je predlagana skrbi za štiri ali več otrok zapusti trg dela. usmeritev k večji univerzalnosti ureditve Ker dvig na odmero od povprečne plače otroškega dodatka in širitev pravice tudi nad verjetno ne bo možen zelo kmalu, predlagamo, obstoječi osmi dohodkovni razred. Ker pa pri da se ti prispevki takoj začnejo odmerjati vsaj družinah z višjimi dohodki vlogo otroškega od dejanske minimalne plače in ne od neke dodatka precej dobro pokrijejo davčne administrativno določene bistveno nižje olajšave, in je tako na tem področju minimalne plače, kot to velja sedaj. zagotovljena dokaj dobra univerzalnost, ocenjujemo, da bolj kot širitev otroškega Predlagana ureditev pomoči ob rojstvu dodatka v še višje dohodkovne razrede otroka je neprimerna in v nasprotju z potrebujemo večja vlaganja v spodbude za načelom spoštovanja avtonomije družine. tretjega in nadaljnje otroke v družinah, zato Namesto zaupanja staršem (ki ga nekateri predlagamo, da bi sredstva, ki bi jih potrebovali morda res zlorabijo, a take redke primere se za ta predlog, raje čim prej usmerili tja. da reševati drugače), bi uvedli obilico Istočasno pa odločno zavračamo predlog, nepotrebnega birokratskega dela in še da bi »del zneska otroškega dodatka starši, možnost za kakšno korupcijo. Povsem ki presegajo 53 % neto povprečne plače na nepotreben predlog. osebo (kar je cenzus za brezplačno malico) Namesto tega bi lahko naredili to pomoč lahko prejeli v obliki subvencionirane progresivno, tako da bi se za drugega otroka malice za otroke v osnovni šoli ali v obliki povečala na 130% osnovnega zneska, za plačila šole v naravi in drugih obveznih tretjega otroka na 200% osnovnega zneska, za taborov.« četrtega in nadaljnje otroke pa bi znašala Ta predlog je v nasprotju s temeljno 300% osnovnega zneska. Progresija bi se usmeritvijo o spoštovanju avtonomije družine, lahko tudi nadaljevala. izraža nezaupanje do staršev in zmanjševanje možnosti njihove izbire ter bi prinesel Podpiramo dvig starševskega dodatka, birokratizacijo in zapletanje ukrepa, ki bi moral vendar opozarjamo, da je 297,53 EUR manj v taki obliki upoštevati tudi kopico izjem, ko kot 55% neto minimalne plače, kar je določal ima otrok npr, posebno dieto ali kakšen drug ZUJF, a je ministrstvo to določbo ves čas razlog da ne želi jesti šolske malice ali mu veljavnosti ZUJF napačno interpretiralo in starši želijo po svojih merilih pripravljati malico starševski dodatek odmerjalo v višini nekaj več doma. kot 250 EUR namesto nekaj več kot 300EUR in ta znesek leta 2014 tudi zapisalo v nov Dodatek za veliko družino ZSDP. Prevara mamic, ki niso zaposlene, se V smislu večkrat omenjene povečane skrbi za še kar nadaljuje. velike družine in povečanja priznanja tem družinam, bi lahko ravno dodatek za velike Med kazalnike dodati še: družine bil progresiven tudi pri večjem številu o Višina nadomestil. otrok. Glede na to, da bi za izboljšanje o Število družin z več otroki. demografske slike nujno potrebovali več družin o Zadovoljstvo staršev z ukrepi za lažje z vsaj tremi in več otroki, bi lahko dodatek od 4 usklajevanje poklicnega in naprej še vedno naraščal za npr 50 EUR za družinskega življenja. vsakega dodatnega otroka. 65 Podpiramo namen in usmeritev, da » sodobnih Predlagana ureditev brezplačnega dostopa na družbah posvojitev v središče postavlja otroka, kulturne in druge prireditve in ustanove za ki potrebuje primerno družinsko okolje, in je velike družine se lepo sliši, a je zasnovana usmerjena predvsem v zagotavljanje varstva in zelo nerodno in neuporabno, ko pravico vzgoje otroka.« in cilj »zagotoviti otrokom, ki omejuje na udeležbo celotne družine. potrebujejo posvojitev, čim bolj primerne Nesmiselna omejitev, ki kaže na veliko nadomestne starše,«, vendar opozarjamo, da nepoznavanje življenja v velikih družinah. je še danes mnogo primerov, pri katerih Zaradi večjega števila otrok so razlike v pristojne službe (predvsem CSD) ne delujejo v starosti velike in se le redko cela družina tem duhu. udeleži istega dogodka. Družinam dajmo možnosti izbire brez nepotrebnih birokratskih Podrobneje tudi tega poglavja žal nismo uspeli ovir in zahtev. Kulturo je treba približati vsem obdelati. družinam. Država naj da možnost cenejšega ali celo brezplačnega dostopa na prireditve in v - 3.4 Socialno varstvo družine ustanove po izbiri družin v odvisnosti od števila Podrobneje tudi tega poglavja žal nismo uspeli otrok, ki se udeležijo dogodka (npr. da polno ceno plačajo le za prvega otroka, za vsakega obdelati. nadaljnjega pa vedno manj, od tretjega ali četrtega udeleženega otroka iz iste družine - 3.5. Trg dela in zaposlovanje naprej pa naj bo povsem brezplačno. Pravica naj bo odvisna od števila prisotnih otrok in ne V splošnem podpiramo usmeritev tega od tega, ali so prišli vsi iz družine. Izvedena naj poglavja, ki žal kljub obsežnemu besedilu podaja razmeroma malo konkretnih rešitev, bo v obliki voucherja in ne v obliki vnaprejšnjega sofinanciranja izbranih prireditev občasno pa zdrsne v področje stereotipnega in ideološkega. in ustanov. Med predlaganimi ukrepi pogrešamo splošno izboljšanje poslovnega okolja z nižjo obdavčitvijo dela, ki bo bolj privlačno za Subvencija vinjet investicije in razvoj gospodarstva v Sloveniji. Pozdravljamo. Približno tako ureditev smo v Družinski pobudi predlagali že ob pripravi Za lažje usklajevanje družinskega in novele ZSDP v letu 2014, a ministrstvo ni poklicnega življenja bi potrebovali tudi imelo posluha za to. spodbude delodajalcem za lažje uveljavljanje pravice do dela s skrajšanim delovnim časom Med ukrepi zavračamo spremembo zaradi starševstva. Država bi lahko zagotovila otroškega dodatka v namensko obliko. subvencioniranje dela stroškov delodajalca, ki so neodvisni od obsega delovne obveznosti Podpiramo zvišanje zneska delnega plačila (prevoz, malica, regres), da taki delavci ne bi za izgubljeni dohodek na znesek minimalne bili za delodajalce sorazmerno dražji kot tisti, ki plače po predpisu, ki ureja minimalno plačo, pri delajo s polnim delovnim časom. čemer mora enako veljati tudi za prispevke pri delu s skrajšanim delovnim časom Pri zaposlenih starših bi lahko bili prispevki zaradi starševstva in pri prispevkih za enega delodajalca za pokojninsko zavarovanje izmed staršev štirih otrok, ki zapusti trg odvisni od števila otrok, za katere zaposleni dela. skrbi. Tako bi bili starši z več otroki za delodajalca cenejši. Podpiramo zvišanje starostne meje izrabe pravice do plačila prispevkov v primeru štirih Med kazalniki manjka število staršev, ki delajo ali več otrok na 10 let starosti najmlajšega s skrajšanim delovnim časom. otroka, kar smo že imeli, a smo kljub nasprotovanju družinskih organizacij z novelo - 3.6.1 Porazdelitev skrbstvenih in družinskih ZSDP v letu 2014 izgubili. Lepo, da starši, ki jih obveznosti med ženske in moške to zadeva, morda dobila nazaj. Izvedba mora biti enaka, kot je bila v prvih letih, ko je pravica Namesto da bi se ukvarjali s stereotipi in dejansko trajala do 10, leta starosti slabšalnimi pomeni tradicionalnega, bi morali najmlajšega otroka. več energije posvetiti vzgoji in spodbujanju ljubečih in spoštljivih partnerskih odnosov med - 3.3 Nadomestno varstvo otrok zakonci, saj v takem ozračju oba iščeta poti, - 3.3.1 Rejništvo kako se medsebojno podpirati in drug drugemu lajšati bremena. Poglavja o rejništvu v tem komentarju nismo uspeli podrobneje obdelati, zato odsotnost Sicer pa zelo podpiramo spodbujanje bolj komentarjev na to poglavje ne pomeni niti da dejavnega očetovstva in večje prisotnosti ga v predlagani obliki podpiramo, niti da mu očetov v družinah. nasprotujemo. - 3.7.1 Zdravstveno varstvo odraslih - 3.3.2 Posvojitev 66 Kako je lahko zagotavljanje dostopnosti do Še bolj kot spolno vzgojo (ki je nikakor vnaprej brezplačne kontracepcije, splava in oploditve z ne zavračamo) bi bilo treba v šolski program biomedicinsko pomočjo navedeno prednostno vključiti vsebine za pripravo na osrečujoče pred storitvami v času nosečnosti, poroda in zakonsko in družinsko življenje kot so osnovne poporodnega obdobja ter zgodnjim značilnosti, zakonitosti in razlike med moško in odkrivanjem bolezni reproduktivnega sistema? žensko naravo (ja, nismo enaki), osnovne Kaj je tisto, kar je prednostno in v službi zakonitosti dobrih medsebojnih odnosov, družine in življenja? komunikacije, ... Kako se sploh odvzem življenja nerojenemu otroku lahko imenuje »reproduktivna« pravica, Med ukrepi manjka pravica staršev do ko gre vendar ravno za nasprotno od bolniškega dopusta za nego, v primeru ko reproduktivnosti? je predšolski otrok hospitaliziran in je za potek in učinkovitost zdravljenja zelo koristno, da je z njim tudi eden izmed staršev ali drug Podpiramo razširitev možnosti za koriščenje bližnji. dopusta za nego družinskega člana (npr. otroka bi lahko negovali tudi stari starši, tete, Med ukrepi manjka tudi okrepitev mreže strici; dopust za nego bi pripadal tudi za nego primarnih pediatrov, saj se nabor storitev in staršev). Upoštevati je treba tudi krušne starše ukrepov, ki jih morajo izvajati, stalno povečuje, v reorganiziranih družinah (nove partnerje kar pomeni njihovo vedno večjo očeta ali mame otroka), četudi otroka niso preobremenjenost in nezmožnost kakovostno posvojili. opravljati svoje delo. Manjka pravica staršev do bolniškega dopusta za nego v primeru ko je predšolski - 3.8 Vzgoja, varstvo in izobraževanje - 3.8.1 Predšolska vzgoja otrok hospitaliziran in je za potek in učinkovitost zdravljenja zelo koristno, da je z Med cilji manjka več možnosti izbire njim tudi oče ali mama ali kdo drug bližnji. staršev, ki bile enako dobro sprejete in podprte kakor javni vrtci. Potrebno je spremeniti ureditev, po kateri morajo pediatri na primarni ravni Kot obliko v predlogu resolucije večkrat ugotavljati statuse in okoliščine, ki določajo, omenjene večje podpore velikim družinam bi ali in do koliko bolniške odsotnosti za nego je lahko uvedli subvencijo za vzgojo in varstvo upravičen kateri zmed staršev. Naloga in za otroke, za katere za to poskrbijo starši pristojnost zdravnika naj bo ugotovitev, ali sami. Taki starši so danes v tem smislu otrok potrebuje nego staršev ali druge odrasle zapostavljeni, saj najnižjo subvencijo za otroka osebe, pravico do bolniške odsotnosti pa naj v v vrtcu dobijo tudi starši z najvišjimi dohodki, nejasnih primerih upravičenci urejajo starši, ki sami poskrbijo za vzgojo in varstvo, neposredno z ZZZS (pooblaščenec za ta pa za ta namen ne dobijo prav nič. namen bi lahko bil v vsakem zdravstvenem domu). Predlagamo, da bi bili starši, ki otrok v prvem starostnem obdobju ne vključijo v vrtec, ampak - 3.7.2 Zdravstveno varstvo otrok in sami poskrbijo za drugo obliko vzgoje in mladostnic oziroma mladostnikov varstva, ki se jim zdi najprimernejša, Podpiramo zdravstveno zavarovanje otrok upravičeni vsaj do najnižje subvencije za neodvisno od zavarovanje staršev, saj plačilo programa prve starostne skupine v zavarovanje otrok naj ne bi bil odvisno od javnem vrtcu v njihovi občini (za poenostavitev zaposlitve staršev in plačilne discipline njihovih bi jo lahko določili tudi pavšalno na podlagi delodajalcev. povprečne cene programov za celotno državo). Med ukrepi ocenjujemo »uvedbo celovitega in interdisciplinarnega programa vzgoje za Če je za določene skupine otrok (npr. zdravo spolnost za mladostnike in priseljenci zaradi jezika in kulture) bolje, da se mladostnice« kot bistveno premalo opredeljen, zanje zaradi integracije in boljše priprave na da bi ga lahko enoumno podprli ali pa ne. šolo zahteva vključenost v vrtec, se to lahko naredi v okviru predpisov, ki se nanašajo Gre za zelo zahtevno področje, kjer bo treba zadevo narediti na moder in premišljen način, nanje, nikakor pa ni potrebno na splošno da ne bo prinesel več škode kot koristi. Zato bi favorizirati samo ene oblike vzgoje in varstva bilo treba to alinejo nekoliko bolje opredeliti, da otrok. bi vsaj vedeli, kaj naj bi predstavljal pojem Prav tako je potrebno zagotoviti enako 100% "zdrava spolnost". Nekatere delavnice na to financiranje programov v zasebnih vrtcih kakor temo v zadnjih letih v šolah nikakor niso bile koristne in bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. v javnih. Oba ukrepa sta za javna sredstva cenejša kot Pozitiven rezultat je lahko samo program, ki bo imel široko podporo med starši vseh nazorov neprestano povečevanje števila oddelkov in in v širši družbi. mest v javnih vrtcih, staršem pa dajeta možnost avtonomne izbire, pri kateri ne bodo 67 ob določeni izbiri prikrajšani v primerjavi z tem, kar ljudje običajno razumemo pod temi drugo. izrazi in kar ti izvorno pomenijo. Zato pričakujemo, da se jih v nadaljnjem razvoju dokumenta razloži, da se bo do njih dalo Načeloma podpiramo predlagano širitev opredeljevati, ali pa se jih opusti. možnosti zniževanja plačila vrtca pri več otrocih, vendar se nam zdi predlagana rešitev Pogrešamo pa cilj, da bi osnovno šolanje toga in pomanjkljiva. Predlagamo, da bi ukrep moralo dati otroku osnovne veščine in nadgradili v smeri večjega spodbujanja znanje za normalno življenje tudi v zakonu oziroma lažje odločitve za kakšnega otroka in družini ter širši družbi. več. Otroci od tretjega v družini naprej bi morali biti v smislu osnovnih družbenih storitev V oceni stanja, kjer je govora o ti. (še posebej vzgoja in izobraževanje) za starše deprivilegiranih družinah, se predlog resolucije čim bolj brez stroškov. omejuje predvsem na materialni položaj družin, manjka pa pogled v nematerialno Tako bi lahko za hitrejše odločanje za otroke stanje teh deprivilegiranih družin. Pogosto ni ponovno uvedli 100% subvencijo za drugega največji problem materialno stanje, ampak otroka, ki je istočasno v vrtcu, poleg tega pa nedelujoče, razpadle družine, čemur se danes 100% subvencijo za vse otroke od tretjega sicer moderno reče "pluralnost družinskih naprej, ne glede na to, kdaj jih starši imajo. oblik", v resnici pa gre za veliko trpljenja, ki je Kot država in družba se lahko še posebej tudi posledica napačnega izobraževanja in veselimo vsake družine, ki ima pogum in vzgoje ter širjenja in spodbujanja za ljudi veselje do življenja, da sprejme tudi tretjega in škodljivih odločitev in vedenjskih vzorcev. še kakšnega otroka, kar je v velikem interesu celotne družbe in države. Zato je prav, da ta Morda bi morali predvsem več narediti za tudi prevzame večji del stroškov za te otroke pomoč ljudem pri vzdrževanju zakonskega kot samo do ravni enostavne reprodukcije, saj odnosa in družinskih odnosov. so njihovi starši v smislu stroškov in drugih vlaganj v otroke obremenjeni bolj kot tisti z Med ukrepi pozdravljamo zagotavljanje manj otroki. brezplačnih učnih gradiv, a se ne strinjamo, da se to začne z uvajanjem ravno pri Odločno zavračamo ukinitev 20% višjega prvošolcih. Zakaj ravno za prvošolce, ki otroškega dodatka za otroke od četrtega leta naprej, če niso v vrtcu potrebujejo najmanj teh gradiv? . Ta dodatek je tako majhen, da nikogar ne destimulira pri Če naj bi se postopno ukrep širil tudi na ostale vpisu v vrtec. Vrtec je za družine z zelo nizkimi razrede, bi bilo medgeneracijsko mnogo bolj dohodki (najmanj izobraženi starši) v resnici pošteno, da bi ga začeli uvajati v 9. razredu, poceni in zato niso destimulirani za saj bi tako bilo ukrepa deležnih največ vključevanje v vrtec. Vrtec je drag za starše od generacij enakomerno. Tako pa bi bila ena tretjega dohodkovnega razreda naprej (30% generacija, s katero se je ukrep začel v prvem povprečne plače na družinskega člana - plačilo razredu, privilegirana v primerjavi z vsemi 20% cene programa, kar je 70 do 90 EUR predhodnimi. mesečno). Ukinitev tega dodatka bi starši doživeli predvsem kot nezaupanje njihovi izbiri. Podpiramo predlog vsem učencem Vprašanje je, ali je v okoljih, kjer je vključenost zagotoviti kakovostno in zdravo brezplačno nizka, to posledica želje staršev ali malico in/ali kosilo. Ker pa se zavedamo, da premajhnega števila prostih mest ali previsoke bo težko v kratkem času najti dovolj denarja za cene vrtca. Ali za starostno obdobje od 4. do tak ukrep v celoti, predlagamo, da bi za 6. leta res ni težav dobiti prosto mesto v začetek univerzalen ukrep sprejeli za vrtcu? tretjega in vse nadaljnje otroke v družini. Tako bi zagotovili, da bi starši nosili stroške izobraževanja za prva dva otroka, za tretjega Podpiramo razvoj oblik varstva, ki bodo in nadaljnje, ki so demografsko za družbo še omogočili varstvo otroka od zaključka posebej pomembni, pa jim teh stroškov ne bi starševskega dopusta do vstopa otroka v vrtec bilo več treba nositi, Tako bi finančno močno (če otrok ne dobi mesta v vrtcu). olajšali življenje velikih družin, ki v demografskem smislu družbi prispevajo več - 3.8.2 Osnovnošolsko izobraževanje kot drugi, in zmanjšali eno oviro pri odločanju Cilje: »vzpostaviti šolsko okolje kot okolje, kjer za kakšnega otroka več, stroški pa ne bi bili je zagotovljena najvišja stopnja enakosti in pretirani, saj gre za manj kot 10% družin in bi nediskriminacije« ter »dvigniti raven znanja na lahko bili samo veseli, če bi se ta delež tudi s področju človekovih pravic, strpnosti in enakih takimi ukrepi sčasoma povečal. možnosti.« ocenjujemo kot ideološke floskule brez prave vsebine, za katerimi pa se lahko skriva tudi vsebina, ki nima nobene zveze s 68 Med ukrepi bi bilo bistveno bolj jasno treba Med ukrepi manjka ukinitev vrstnega reda opredeliti, kaj naj bi se razumelo pod »ukrepi pravic iz javnih sredstev pri državni pozitivne diskriminacije«, saj je tako nejasna štipendiji, tako da otroški dodatek za mlajše formulacij lahko tudi vir zlorab in neupravičenih otroke v družini ne bo več vplival na dodelitev diskriminacije. in odmero državne štipendije starejšim otrokom v družini. Med kazalniki predlagamo črtanje »števila predmetov pri katerih so vključene vsebine in Podpiramo predlog »vsem dijakinjam in koncepti: pravičnost, strpnost, solidarnost, dijakom zagotoviti kakovostno in zdravo nediskriminatornost, enakost, nenasilje idr. ter brezplačno malico«, kot prvi korak v dokaz, obseg teh vsebin.«, ker je bilo v praksi to že da država misli resno, pa predlagamo, da bi doslej pogosto le pretveza za ideološko tak univerzalen ukrep najprej sprejeli za indoktrinacijo otrok, ki s temi pojmi v njihovem tretjega in vse nadaljnje otroke v družini. pravem pomenu nima nobene zveze. Tako bi zagotovili, da bi starši nosili stroške izobraževanja za prva dva otroka, za tretjega - 3.8.3 Srednješolsko izobraževanje in nadaljnje, ki so demografsko za družbo še posebej pomembni, pa jim teh stroškov ne bi Cilj »vzpostaviti šolsko okolje kot okolje, kjer bilo več treba nositi, Tako bi finančno močno je zagotovljena najvišja stopnja enakosti.« olajšali življenje velikih družin, ki v zveni predvsem kot ideološka floskula, za demografskem smislu družbi prispevajo več katero se lahko skriva marsikaj, kar ne kot drugi, in zmanjšali eno oviro pri odločanju otrokom ne družbi ne bi prav nič koristilo. Ali za kakšnega otroka več, stroški pa ne bi bili naj bo razloženo in jasno določeno, da je pretirani, saj gre za manj kot 10% družin in bi mišljeno, kakor to večina dobronamerno lahko bili samo veseli, če bi se ta delež tudi s razume, ali pa naj se črta. takimi ukrepi sčasoma povečal. Tudi bivanje v dijaškem domu je zadeva, kjer Med ukrepi in kazalniki enak komentar kot pri bi poleg obstoječe olajšave v primeru, ko osnovni šoli glede »števila predmetov pri istočasno v dijaškem domu biva več kot en katerih so vključene vsebine in koncepti: otrok, morali velike družine razbremeniti pravičnost, strpnost, solidarnost, stroškov za tretjega in vse nadaljnje otroke ne nediskriminatornost, enakost, nenasilje idr. ter glede na to, ali so v domu istočasno ali obseg teh vsebin.«, ker je bilo v praksi to že posamezno. doslej pogosto le pretveza za ideološko indoktrinacijo otrok, ki s temi pojmi v njihovem Pri državni štipendiji je napačno naveden pravem pomenu nima nobene zveze. trenutni cenzus (64% namesto 56%). Je pa res, da mora s 1.1.2018 začeti veljati cenzus - 3.9 Stanovanjska problematika 64% povprečne plače. - 3.9.1 Osamosvajanje mladih družin Glede na to, da je bilo ob ukinitvi otroškega Med ukrepi pogrešamo uvedbo močno dodatka za polnoletne otroke rečeno, da zanje ugodnih najemnih stanovanj (z izrazito otroški dodatek nadomešča državna neprofitno najemnino) za mlade za določen štipendija, bi bilo treba cenzus za dostop do čas, pri čemer bi imele prednost mlade družine državne štipendije dvigniti na isto raven kot in mladi pari. Bivanje v take stanovanju bi bilo sicer velja za otroški dodatek. Če pa že ne časovno omejeno (npr. na pet let za par brez naredimo tega takoj za vse dijake in študente, otrok z možnostjo podaljšanja za določen čas bi morali ta cenzus takoj dvigniti vsaj za velike za vsakega otroka v družini), tako da bi se družine, tako da bi bil dostop do državne družina lažje materialno okrepila, da bi po štipendije za otroke iz družin s tremi in več izteku te dobe svoje stanovanjsko vprašanje otroki olajšan z ugodnejšim cenzusom, tako lahko reševala na trgu ali z enim izmed da bi bili do nje upravičeni tudi dijaki in študenti preostalih mehanizmov, ki so predlagani v z dohodkom do 99% povprečne plače na predlogu resolucije, a so za mlade takoj na družinskega člana. začetku poklicne poti praviloma vsaj nekaj let nedosegljivi oziroma finančno prezahtevni. 69 Zaposlenost na Švedskem kot zgled za izboljšanje dolgoročne ekonomske vzdržnosti v Sloveniji Jože Sambt Tanja Istenič Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 5892630; fax: +386 1 5892698 Tel: +386 1 5892778; fax: +386 1 5892698 e-pošta: joze.sambt@ef.uni-lj.si e-pošta: tanja.istenic@ef.uni-lj.si POVZETEK stopnja celotne rodnosti v Sloveniji znašala samo 1,2 otroka [5]. To pomeni, da bi ob rodnosti, kot smo jo beležili v letu Slovenija bo v prihodnje deležna hitrega staranja 2003, ena ženska tekom rodne dobe rodila v povprečju 1,2 prebivalstva. Po najnovejših projekcijah Eurostata naj bi otroka, ob predpostavki, da bi dočakala konec rodne dobe. V se delež starih 65 let in več povišal z 18 % v letu 2015 na zadnjih letih se vrednosti gibajo med 1,5 in 1,6 otroka na 31 % vseh prebivalcev Slovenije v letu 2050. Velika žensko. V prihodn večina teh prebivalcev je ekonomsko odvisnih, jih desetletjih bodo te številčno šibke saj je njihova potrošnja večja od tega kar proizvajajo. generacije vstopale na trg dela in v rodno dobo, kar bo Na drugi zniževalo delež delovnega kontingenta. strani se bo delež starih od 20 do 64 let v navedenem obdobju predvidoma znižal s 63 % na 50 %. Gre za prebivalce, katerih proizvodnja večinoma presega Na drugi strani se nam povprečno trajanje življenja hitro njihovo potrošnjo in ki lahko vzdržujejo druge – tako podaljšuje. Leta 1985 je življenjsko pričakovanje ob rojstvu mlajše v starosti 0-19 (predvsem privatni transferji v Sloveniji znašalo 72 let, leta 2015 pa že 81 let [6]. Poleg svojim otrokom) kot tudi prej omenjene starejše v tega, da bistveno dlje živimo, sedaj prestopajo v starostni starosti 65+ (predvsem javni transferji v obliki pokojnin, razred 65+ številčne generacije, rojene po drugi svetovni zdravstva in dolgotrajne oskrbe). V članku omenjene vojni, v obdobju izbruha rodnosti (baby-boom generacije). demografske projekcije povežemo z rezultati Računov nacionalnih transferjev (angl. National Transfer Nadaljnje , neto priseljevanje, ki je v letih 1993–2009 Accounts, NTA), ki prikazujejo, koliko v posamezni znašalo v povprečju 5 starosti trošimo in koliko proizvajamo. Ob obstoječih 000 neto priseljenih letno, je v obdobju 2010–2016 znašalo v povprečju samo še okrog 500 neto starostnih vzorcih potrošnje in proizvodnje bi nastajal vedno večji razkorak priseljenih letno [3]. med celotno potrošnjo in celotno proizvodnjo Slovenije. Ugotovimo, da bi približno polovico tega povečanja lahko izničili, če bi postopoma Projekcije prebivalstva tako kažejo, da bo Slovenija v prevzeli starostni vzorec zaposlenosti Švedske. Na prihodnje deležna hitrega staranja prebivalstva. Po Švedskem namreč posamezniki ostajajo bistveno dalj najnovejših projekcijah Eurostata naj bi se naj delež starih 65 časa na trgu dela. let in več povišal z 18 % v letu 2015 na 31 % vseh prebivalcev Slovenije v letu 2050 [1]. Velika večina teh 1 UVOD prebivalcev je ekonomsko odvisnih, saj je njihova potrošnja večja od tega kar proizvajajo. Na drugi strani se bo delež Na gibanje števila prebivalstva vplivajo trije dejavniki starih od 20 do 64 let v navedenem obdobju predvidoma dinamike prebivalstva: rodnost, smrtnost in selitve. Skupno znižal s 63 % na 50 % [6]. Razmerje med številom odvisnih število prebivalstva in njegova starostna struktura so v (stari 0-19 let in stari 65+) in delovnim kontingentom (stari danem trenutku odvisni od delovanja teh treh dejavnikov v 20-64 let) imenujemo koeficient starostne odvisnosti, ki preteklosti. Hkrati pa je vpliv rodnosti, smrtnosti in selitev kaže, kako je prebivalstvo v delovni starosti obremenjeno z na gibanje prebivalstva v prihodnje odvisen od obstoječe odvisnimi prebivalci. Na ta način dobimo informacijo o tem, starostne strukture prebivalstva. V prihodnjih treh desetletjih ali se zaradi demografskih sprememb (staranje prebivalstva) bodo demografska gibanja z vidika starostne strukture razmere glede ekonomske vzdržnosti v neki državi prebivalstva izrazito neugodna. zaostrujejo inv kolikšni meri. Po letu 1980 se je stopnja celotne rodnosti znižala pod raven Vendar pa pri tem ni določeno, kolikšno odvisnost si lahko 2,1 otroka na žensko, kolikor je potrebno, da se v odsotnosti država privošči, da so razmere še vzdržne. Gre torej za selitev prebivalstvo na dolgi rok obnavlja. V letu 2003 je nekakšen osnovni demografski kazalec, ki predpostavlja, da 1 70 so prebivalci do svojega 20. rojstnega dneva vzdrževani, otroke pa prilive. Zapisano predstavljamo tudi v obliki nato oni vzdržujejo druge, od svojega 65. rojstnega dneva identitete: naprej pa so ponovno vzdrževani. Ob tem se hkrati implicitno predpostavlja, da je raven njihove odvisnosti do C( a)  YL( a)  ( YA a)  S( a)  T  ( a)  T  ( a)  T  ( a)  T  ( a) 20. leta starosti ves čas enaka g g f f in da je enaka tudi po 65. letu starosti. Implicitno se predpostavlja tudi, da je raven Prerazde- Neto posameznikovega presežka proizvodnje nad potrošnjo v Primanjkljaj Neto ljevanje življenjskega javni privatni obdobju od 20. do 64. leta starosti ves čas enaka. iz naslova cikla transferji transferji sredstev V nadaljevanju predstavljamo, da nam metodologija Računov nac Transferji ionalnih transferjev (angl. National Transfer Prerazdeljevanje med star i o z st n n a imi slo v sk a upinami Accounts, NTA) omogoča mnogo bolj natančno analizo sredstev ekonomske odvisnosti – tako glede starostnega obdobja odvisnosti kot tudi glede ravni odvisnosti. Ekonomsko odvisnost (oz. neodvisnost – vzdrževanje drugih) v pri čemer C predstavlja potrošnjo, YL dohodek iz dela, YA posamezni starosti namreč izračunamo kot razliko med dohodek od kapitala, S varčevanje,  T javnofinančne dejansko potrošnjo in dohodkom iz dela v posamezni g    starosti. Obstoječo starostno porazdelitev potrošnje in prilive, T javnofinančne odlive, T privatne prilive, T g f f dohodka iz dela bomo nato povezali z demografskimi pa privatne odlive. Vsaka kategorija ima dimenzijo starosti projekcijami, da bomo dobili informacijo o (ne)vzdržnosti a, ki poteka od starosti 0 do najvišje starosti (običajno 90+ obstoječih starostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje na ali 80+). Navedena identiteta velja za vsak starostni razred. dolgi rok. Porazdelitev posameznih kategorij potrošnje in dohodkov po 2 METODOLOGIJA IN PODATKI starosti se izvede s pomočjo uporabe številnih podatkovnih Računi nacionalnih transferjev (NTA) so usklajeni z virov. Za nekatere kategorije so na voljo agregatni podatki, ustaljenim in široko uporabljanim sistemom nacionalnih ki so že razčlenjeni po starosti, kar pomeni, da imamo računov – System of national accounts (SNA). NTA merijo »starostni profil« teh kategorij že na voljo. V splošnem pa se premike ekonomskih resursov od posameznikov neke starostni profili izračunavajo v dveh stopnjah. Najprej na starostne skupine k posameznikom druge starostne skupine. osnovi anketnih mikro podatkov izračunamo povprečja za Ta realokacija nastane, ker v nekih starostnih skupinah posamezni starostni razred in s tem dobimo relativni posamezniki porabljajo več kot proizvajajo, v drugih pa starostni profil. Tako dobljeni starostni profil nato množimo proizvajajo več kot porabljajo. s številom prebivalstva po starostnih razredih in preverimo, ali smo dobili agregatno vrednost kot je poročana v Sistemu nacionalnih računov. Osrednja kategorija NTA je primanjkljaj življenjskega cikla Dobljena vrednost se seveda praviloma (angl. life cycle deficit), ki predstavlja razliko med potrošnjo razlikuje od dejanskih agregatnih vrednosti iz Sistema nacionalnih računov. posameznega starostnega razreda in njihovim dohodkom iz Z razmerjem med dejansko agregatno dela. Prerazporeditve ekonomskih resursov med vrednostjo in ocenjeno agregatno vrednostjo iz mikropodatkov dobimo skalar, s katerim nato množimo posameznimi starostnimi razredi lahko potekajo v obliki »starostne profile« transferjev ali kot prerazporeditev iz naslova sredstev (angl. (povprečne vrednosti po starosti), asset-based reallocation). Vse navedeno lahko poteka prek dobljene iz mikropodatkov. Pri razporejanju zasebne potrošnje na posameznike moramo sprejeti nekatere zasebnega ali javnega sektorja. Odlivi, ki potekajo preko javnega sektorja predstavljajo plačila posameznikov v obliki predpostavke, saj se v Anketi o porabi gospodinjstev ti raznih davkov in prispevkov, ki so namenjeni za financiranje podatki poročajo samo na ravni gospodinjstva kot celote. Za javnega sistema. Na drugi strani so s strani javnega sektorja zasebne izdatke za zdravstvo in izobraževanje se tako posamezniki deležni raznih prilivov. Ti so lahko v denarni uporablja regresijska metoda. Pri zdravstvu so odvisna ali v nedenarni obliki (angl. in-kind). Slednji so v NTA po spremenljivka izdatki gospodinjstva za zdravstvo, definiciji enaki potrošnji javnega sektorja. pojasnjevalne pa število prebivalcev gospodinjstva v Tokovi zasebnega sektorja lahko potekajo znotraj istega gospodinjstva (angl. posameznem starostnem razredu. Regresijska enačba nima intra-household transfers) ali pa med člani različnih konstante, da se celotni izdatki gospodinjstva razporedijo na gospodinjstev (angl. inter-household transfers), kamor posameznike v gospodinjstvu – teoretično odsotnost konstantnega člena namreč spadajo tudi transferji, ki potekajo preko dobrodelnih pomeni, da gospodinjstvo brez organizacij. Transferji med člani istega gospodinjstva, ki posameznikov nima izdatkov. Pri zasebnih izdatkih za predstavljajo predvsem transferje od staršev k otrokom izobraževanje , so je postopek enak, le da se na desni strani praviloma mnogo pomembnejši kot regresijske enačbe upoštevajo samo posamezniki, ki so transferji med različnimi formalno vključeni v izobraževalni proces. gospodinjstvi. Tako torej izdatki staršev za hrano, obleko Relativne svojih otrok, stanovanje itd. pomenijo za starše odlive, za vrednosti parcialnih regresijskih koeficientov za posamezni 2 71 starostni razred uporabimo pri razporejanju izdatkov 50 gospodinjstva (poročano v Anketi o porabi v gospodinjstvih) ag 45 na posamezne člane. Največjo kat se egorijo zasebne potrošnje re 40 predstavlja »ostala zasebna p potrošnja«, kjer za razporejanje ja 35 šn izdatkov , ki jih poroča gospodinjstvo, uporabimo la tro e o 30 d ekvivalenčn p o lestvico. Otrokom do starosti 4 leta dodelimo a iz g k 25 e utež re 0,4, nato pa uteži linearno naraščajo na vrednost 1,0 v d te oh 20 o starosti 20 let. Od starosti 20 let pa do najvišjih starostnih ka d 15 razredov je nato vrednost uteži na nespremenjeni ravni 1,0. k, zate 10 Za podrobnejši opis NTA metodologije glej Istenič Tanja, stodO Slovenija Švedska Šeme Ana, Hammer Bernhard, Lotrič Dolinar Aleša, & 5 Sambt Jože 0 [2] in United Nations [4]. 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 Leto 3 REZULTATI Slika 2: Presežek celotne potrošnje nad celotnim dohodkom V nadaljevanju bomo predstavljeno metodologijo uporabili iz dela (v %) na primeru Slovenije in Švedske. Rezultate prikazujemo za Bistvena razlika med državama nastane tekom obdobja dva osrednja starostna profila – potrošnjo in dohodek iz dela. projekcij. Če bi v prihodnje ostali vzorci potrošnje in dohodka iz dela po starosti ves čas enaki, bi razkorak med 1,2 potrošnjo in dohodkom iz dela narasel do leta 2050 v la Sloveniji kar na 46 % dohodka iz dela, medtem ko bi na e 1,0 Švedskem narasel samo na 20 %. iz d t kad le o h -49 0,8 o d 30u Za Švedsko bo naraščanje razkoraka med potrošnjo in čje d re re 0,6 z dohodkom iz dela bistveno manjše zaradi 1) počasnejšega vpo ra p m staranja prebivalstva v prihodnje, kot tudi zaradi 2) oblike a e n 0,4 e stn dohodka iz dela. Prvega dejavnika, torej projekcij dle ro g sta prebivalstva za Švedsko podrobneje ne bomo opisovali. o 0,2 v tivn Povejmo samo, da se bo na Švedskem prebivalstvo v laeR 0,0 prihodnje mnogo manj intenzivno staralo kot v Sloveniji. Po 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80+ najnovejših projekcijah prebivalstva [1] naj bi se delež starih Starost 65 let in več na Švedskem povečal z 19,6 % v letu 2015 na Slika 1: NTA rezultati za Slovenijo in Švedsko: povprečna 22,7 % v letu 2050, kar je mnogo nižje povišanje kot v potrošnja in dohodek iz dela po starosti Sloveniji (z 17,9 % v letu 2015 na 30,5 % v letu 2050). V povezavi z drugim dejavnikom pa lahko v Sliki 1 vidimo, da ljudje na Švedskem mnogo dlje časa ostajajo v zaposlitvi – Prikazana starostna profila potrošnje in dohodka iz dela sodeč po sliki za okrog 7 let. Ob tem pa ljudje na Švedskem apliciramo na demografske projekcije prebivalstva - ločeno ne živijo v povprečju nič kaj dosti dlje kot v Sloveniji – v za Slovenijo in Švedsko. V letu 2010 je v obeh državah letu 2015 je razlika v življenjskem pričakovanju ob rojstvu celotna potrošnja presegala celotni dohodek iz dela za nekaj znašala samo 1,3 leta (82,2 leti na Švedskem in 80,9 v manj kot 10 % (Slika 2). Tega samega po sebi ne moremo Sloveniji) [6]. vrednotiti, ali je to na dolgi rok vzdržno ali ne. Da celotna potrošnja presega celotni dohodek iz dela je namreč do določene mere povsem vzdržno, saj se lahko Ne vidimo posebnega razloga, zakaj ne bi mogli v Sloveniji razlika precej dalj časa ostajali v zaposlitvi, če upoštevamo izkušnje financira iz prerazporeditve iz naslova sredstev (dohodek iz iz Švedske. Še več, v projekcijah prebivalstva se pričakuje, kapitala minus varčevanje). Povedano drugače, ker se je v preteklosti akumulirala določena raven kapitala, ki ga sedaj da naj bi že v prihodnih petih letih v Sloveniji dosegli enako življenjsko pričakovanje ob rojstvu imamo na voljo, ta kapital sedaj ustvarja dohodek, ki je višji , kot ga je imela Švedska v letu 2015. od varčevanja, s katerim se obnavlja obrabljeni kapital. Tako se bomo v nadaljevanju vprašali, za koliko bi se v Sloveniji v prihodnje ublažil pritisk na razkorak med celotno potrošnjo in celotnim dohodkom iz dela, če bi postopoma prevzeli Švedsko obliko dohodka iz dela. Pri tem predpostavljamo, da do leta 2019 ne bi bilo nobenih sprememb (kar je v skladu s trenutno politično diskusijo glede prihodnje pokojninske reforme v Sloveniji), nato pa bi 3 72 v letu 2020 pričeli z linearnim prehodom na obliko dohodka LITERATURA IN VIRI iz dela kot ga je imela Švedska v letu 2010. V Sliki 3 smo [1] Eurostat. 2017. Population projections at national level tako glede na Sliko 2 dodali linijo, ki prikazuje rezultate za (2015-2080). Najdeno 5. septembra 2017 na Slovenijo ob opisani konvergenci. http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset =proj_15npms&lang=en 50 [2] Istenič, T., Šeme, A., Hammer, B., Lotrič Dolinar, A.& ag 45 Sambt, J. 2016. The European NTA Manual. AGENTA sere 40 p project report. Najdeno 5. septembra na www.agenta- ja 35 šn project.eu/Jacomo/upload/publications/d-1.4- la tro e o 30 d submitted.pdf pa iz g k 25 e [3] Statistični urad RS. 2017. Naravno in selitveno gibanje re d te oh 20 o prebivalstva / Selitveno gibanje. Najdeno 12. septembra ka d 15 2017 na http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem k, zate 10 _soc/Dem_soc.asp stod Slovenija O 5 Švedska [4] United Nations. 2013. National Transfer Accounts Slovenija, ob predpostavki konvergiranja k dohodku iz dela za Švedsko 0 manual: Measuring and Analysing the Generational 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 Economy. United Nations, New York. Leto [5] Statistični urad RS. 2014. Osnovni podatki o rojenih, Slika 3: Presežek celotne potrošnje nad celotnim dohodkom Slovenija, letno. Najdeno 10. septembra, 2017 na iz dela (v %); postopna konvergenca dohodka iz dela k http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05J1 starostnemu profilu za Švedsko 002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/ 30_Rodnost/05_05J10_rojeni_SL/&lang=2 Ugotovimo lahko, da bi omenjena konvergenca bistveno [6] Database - Eurostat. Najdeno 8. septembra 2017 na zmanjšala razkorak med potrošnjo in dohodkom iz dela v http://ec.europa.eu/eurostat/data/database prihodnje. Ob opisanih predpostavkah bi se prihodnje povečanje razkoraka med potrošnjo in dohodkom iz dela, gledano na sedanje leto (2017), približno prepolovilo. Iz sedanjih 15 % se ne bi povečal na 46 %, temveč na okrog 30%. 4 SKLEP Prebivalstvo Slovenije se hitro stara, delež starejših, ki so ekonomsko odvisni, se bo v prihodnje hitro povečeval, delež delovnega kontingenta pa na drugi strani zniževal. V analizi smo uporabili metodologijo Računov nacionalnih transferjev (angl. National Transfer Accounts, NTA), ki nam med drugim nudi starostno porazdelitev potrošnje in dohodka iz dela. Razkorak med celotno potrošnjo in celotnim dohodkom iz dela se bo v Sloveniji povečeval mnogo hitreje kot na Švedskem. Deloma je to posledica počasnejšega staranja švedskega prebivalstva, deloma pa tega, da se iz zaposlitve umikamo okrog 7 let prej kot na Švedskem. Če za Slovenijo predpostavljamo postopno konvergenco dohodka iz dela k obliki, ki jo je imela Švedska leta 2010, se prihodnje povišanje razkoraka med potrošnjo in dohodkom iz dela približno prepolovi. Morebiti se sliši ostajanje v zaposlitvi za dodatnih 7 let veliko, ampak to Švedi dejansko že sedaj dosegajo ob samo 1,3 leta višjem življenjskem pričakovanju ob rojstvu, ki naj bi ga v Sloveniji dosegli že čez okrog 5 let. Predvsem pa se moramo zavedati, da bodo leta 2050 to precej drugačne generacije kot tiste, ki se upokojujejo sedaj. Najverjetneje bodo bistveno bolj vitalne in v še višjem deležu zaposlene v storitvenem sektorju kot sedaj. 4 73 Hoja in drugo gibanje kot osnovni varovalni dejavnik zdravja v času množičnega staranja JOŽE RAMOVŠ, ANA RAMOVŠ, MAJA RANT, Inštitut Trstenjaka za Inštitut Antona Inštitut Antona Antona Trstenjaka za gerontologijo in Trstenjaka za Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko gerontologijo in gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Resljeva 7, p.p. medgeneracijsko medgeneracijsko sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, sožitje, Resljeva 7, p.p. sožitje, Resljeva 7, p.p. 4443, 1001 Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 93 4443, 1001 Ljubljana, 4443, 1001 Ljubljana, tel.št.: +386 1 433 93 01, e-mail: tel.št.: +386 1 433 93 tel.št.: +386 1 433 93 01, e-mail: maja@inst- tjasa.mlakar.iat@gmail. 01, e-mail: 01, e-mail: antonatrstenjaka.si, com joze.ramovs@guest.arn ana.ramovs.iat@gmail. TJAŠA MLAKAR, es.si, com, Inštitut Antona Walking and other ways of motion as the Na 21. svetovnem kongresu geronologije in geriatrije universal protective factor for a healthy life in julija 2017 v San Franciscu v Kaliforniji se je pokazalo, da je najbolj zaželen pridevnik k besedi staranje times of accelerated ageing »zdravo«. Koncept krepitve celostnega telesnega, As it was presented on the 21st World Kongress of duševnega in socialnega zdravja, ki ga od leta 1946 Gerontology and Geriatrics in San Francisco in July uspešno promovira WHO, je dovolj širok za oblikovanje 2017, the most desirable adjective for the word ageing is programov in politik staranja v času demografske krize. „healthy”. The concept of strengthening the health from Analiza podatkov naše obsežne reprezentativne terenske holistic point of view – physicaly, psychicaly and raziskave (N =1047) Potrebe, zmožnosti in stališča socialy, that WHO has been sucessfuly promoting since prebivalce Slovenije, ki so stari 50 in več let, je pokazala, 1946, is wide enough for the creation of ageing programs da je hoja univerzalen varovalni dejavnik zdravega and ageing politics in times of demographic crisis. staranja. Ljudje, ki so navajeni hoditi peš po opravkih v Analysis of the data from our extensive study (N = 1047) oddaljenosti kilometer v okolici doma, in tisti, ki so Needs, potentials, abilities and standpoints of Slovene navajeni hoditi tedensko na 2-urni pohod imajo boljše population aged 50 years and over showed, that walking parametre telesnega, duševnega, duhovnega in socialnega is the universal protective factor of healthy ageing. funkcioniranja. Podobno velja tudi za druge vidike rednih Individuals, that are used to walk every errand in the gibalnih navad, zlasti kolesarjenje in delo na vrtu. Hoja je distance of one kilometer around their home, and najenostavnejši in najcenejši način gibanja. Sodobna individuals, that are used to go on a 2-hours hike every informacijska tehnologija (npr. pedometer) omogoča week, have got better parameters of phyisical, psychical, merljivo spremljanje gibanja pacientov s kroničnimi spiritual and social functioning. That is also right for boleznimi, obenem pa je dober motivator starejših ljudi other regular motion habits, particularly for bike riding na redno hojo. Inštitut Antona Trstenjaka za and gardening. Walking is the easiest and the chipest way gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki razvija of motion. Modern information technologies (f. e. programe za zdravo staranje in za osvajanje tovrstnih pedometer) enabels us to monitor and measure the navad, vgrajuje vanje navajanje na hojo vzporedno z motion of patients with chronic deseases and at the same navadami za boljše komuniciranje, vadbo mentalnih time they provide an efficient regular motion motivation zmožnosti in vajami za krepitev ravnotežja. for elderly individuals. At the Institute of Anton Trstenjak for gerontology and intergenerational relations we are creating programs for healthy ageing and healthy KLJUČNE BESEDE habits with implementation of walking habit hoja, gibanje, gibalne navade, celostno zdravje, programi developement as a side to efficient communication za zdravo staranje, pedometer habits, mental skills training and balance excercises. KEY WORDS Walking, motion, motion habits, holistic health, healthy ageing programs, pedometer 74 1 UVOD samostojnosti in svobode. Otrok, preden shodi, in človek, ki zaradi onemoglosti ne more več hoditi, sta pri Gibljivost, zlasti zmožnost za hojo, ljudje opravljanju vsakdanjih opravil odvisna od pomoči pogosto enačijo z zdravjem. Zdravje je Svetovna drugih. Zmanjševanje človekove gibljivosti večinoma zdravstvena organizacija (WHO) v svoji ustanovni listin zelo vpliva tudi na pešanje ostalih njegovih zmožnosti; leta 1946 opredelila čim bolj popolno telesno, duševno in ko ne morejo več hoditi, začno mnogi naglo duševno sožitno (socialno) blagostanje vsakega človeka (WHO, pešati. Povezava je tudi v obratni smeri: človek, ki 2005) in s tem postavila enega od učinkovitejših izgublja duševno prožnost, se običajno čedalje manj razvojnih programov v svoji zgodovini. Če torej giblje ter zakrneva in oboleva tudi telesno. Zavestno povežemo definicijo zdravja in doživljanje ljudi, bi lahko osvajanje učinkovitih načinov za ohranjanje in večanje rekli, da je zdravje človekova čim bolj popolna telesna, gibljivosti je torej nepogrešljiva sestavina osebnih duševna in duhovna ter socialna gibljivost. prizadevanj za zdravo staranje. Zdravo staranje pa ostaja Pri govorjenju o gibljivosti imamo običajno konstantno temeljni pojem svetovnih prizadevanj za pred očmi telesno gibljivost in gibčnost. Telesna obvladovanje nalog ob staranju prebivalstva, čeprav ga gibljivost pa je tesno povezana z gibljivostjo v vseh občasno zamegli ta ali oni modni pridevnik k besedi drugih človekovih razsežnostih. Zato jo je smiselno staranje, npr. aktivno staranje; na nedavnem 21. opredeliti z vidika celostne antropologije (Ramovš, svetovnem kongresu geronologije in geriatrije julija 2017 2003): gibljivost je zmožnost za smiselno telesno, v San Franciscu se pojem zdravo staranje spet pokazal za duševno, duhovno, socialno, razvojno in bivanjsko osrednjega. Zaradi povezave med zdravjem in gibanjem premikanje v prostoru in času, tako pri svojem osebnem tudi sodobnega sistema za kakovostno dolgotrajno razvoju kot v povezavi z drugimi ljudmi, življenjskimi oskrbo ni mogoče načrtovati, ne da bi poznali in nalogami in celotno stvarnostjo. Pri tem ni socialna upoštevali podatke o gibljivosti starejših ljudi, »gibčnost« v navezovanju in vzdrževanju lepih odnosov dostopnosti sodobnih pripomočkov pri oslabljeni z ljudmi nič manj pomembna kakor telesna sposobnost za gibljivosti in koliko imajo svoje bivalno okolje hojo. Duhovna prožnost za iskanje smiselnega razvoja v prilagojeno za življenje ob zmanjšani gibljivosti. življenjskih krizah ni nič manj pomembna kakor Pri raziskovanju duševnih motenj med zmožnost za vožnjo avtomobila. starejšimi, zlasti demence in depresije, ugotavljajo, da je Gibljivosti vseh človekovih razsežnostih so telesno gibanje varovalni dejavnik. To povezavo potrjuje med seboj povezane tako, da vsaka od njih tudi raziskava SHARE (Lindwall, 2011). komplementarno dopolnjuje in krepi vse druge; iz te Françoise Forette je v preglednem referatu na izkušnje je nastal latinski rek Zdrav duh v zdravem telesu Globalni konferenci o staranju v Pragi izpostavila (mens sana in corpore sano). Telesno gibanje torej krepi ugotovljeno povezavo med telesno aktivnostjo in tudi duševne zmožnosti (npr. spomin, mišljenje, čustva, ohranjanjem kognitivne funkcije (Ramovš K. in dr., vedrino razpoloženja in pozitivno usmerjenost in 2012). umirjenost), socialne zmožnosti (npr. komuniciranje, Ugotovitve o telesni vadbi kot varovalnem sodelovanje in prevzemanje primernih vlog v sožitju) ter dejavniku pred duševnimi motnjami navaja Tatjana duhovne in bivanjske zmožnosti, zlasti odgovorno Novak v doktorski disertaciji (Berčič, 2012a). svobodo in doživljanje smisla. V primerih, ko telesna V leksikonski razlagi pojma demenca je gibljivost odpoveduje zaradi bolezni ali onemoglosti, zapisano, da redna psihična in telesna aktivnost, ostaja kakovost življenja višja, če je človek gibčen v uravnotežena prehrana, izogibanje škodljivim razvadam višjih razsežnostih, zlasti socialni (v navezovanju in in ohranjanje socialne mreže lahko odložijo ali vzdrževanju medčloveških odnosov, hvaležnosti pri upočasnijo razvoj demence, mogoče pa tudi preprečijo prejemanju oskrbe) ter duhovni in bivanjski (ko npr. njen pojav (Lipar, 2012). kljub telesni omejitvi uspešno išče smisel svoje Epidemiološki podatki podpirajo dejstvo, da preteklosti, sedanjosti in prihodnosti). Izkušnja kaže, da v več aktivne telesne dejavnosti zmanjšuje tveganje za primeru invalidnosti ali kronične bolezni lahko s razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, telesna kakovostnim razvojem v socialni, duševni, zlasti pa vadba pa lahko tudi upočasni njuno napredovanje duhovni in bivanjski razsežnosti dosežemo, da velja (Paillard in sod., 2015). obratno: Zdrav duh v bolnem telesu, kakor se je glasil Rezultati študije o učinku telesne vadbe na naslov razstave izdelkov bolnikov in invalidov ter stopnjo neodvisnosti starejših (Loaiza in sod., 2017) so spremljajočih strokovnih dogodkov. Pri starostnem pokazali, da se je v eksperimentalni skupini, kjer so pešanju se človekovi stiki z drugimi ponavadi redčijo starejši izvajali telesno aktivnost, delež neodvisnih vzporedno z zmanjševanjem gibljivosti, skokovito npr. starejših dvignil za 15,4 %, v kontrolni skupini, kjer upadejo, ko ni več zmožen voziti avtomobila. vadbe niso izvajali, se je ta delež dvignil le za 3,8 %. Gibljivost je temeljna oblika osebne Raziskovalci so ugotovili, da lahko 3-mesečni program 75 telesne aktivnosti pri starejših izboljša njihovo stopnjo Tisti, ki brez težav prehodijo daljše razdalje, samostojnosti. so odgovorili dodatno vprašanje o tem, kako razširjena je Ugoden vpliv telesne vadbe se je potrdil tudi v zdrava navada redne daljše hoje: V zadnjem letu ste raziskavi o biološkem sindromu krhkosti (frailty), s hodili po več kilometrov skupaj približno … krat na katerim je povezana večja stopnja invalidnosti, teden, vsakokrat po približno … ur(e). V zadnjem letu so hospitalizacije in smrti. S programom večkomponentne vsak teden hodili povprečno 2,63 krat na daljši pohod, ki vadbe se je povečala telesna zmogljivost in se izboljšalo je trajal povprečno skoraj dve uri (1,91 ure). Ta podatek kognitivno, čustveno in socialno stanje pri starejših se skoraj povsem ujema s podatkom o daljših pohodih v (Tarazona-Santabalbina in sod., 2016). zadnjem tednu, ki je povprečeno 2,61 krat. Raziskovalna spoznanja in izkušnje se torej stekajo v Drug pomemben podatek za nas so odogovri trditev, da je gibanje med najbolj pomembnimi na vprašanje: Na kakšen način najpogosteje premostite varovalnimi dejavniki zdravega staranja, hoja pa je razdaljo okrog 1 km, ko morate po opravkih? Na izbiro najbolj univerzalen in najenostavnejši način gibanja. Zato so bili odgovori: grem peš, se peljem z avtom, kolesom smo v naši raziskavi ugotavljali količino hoje in njeno itd.. Pri obdelavi smo bili pozorni tudi na odgovore o povezanost z zdravim staranjem. tem, s čim poskrbijo za svoje zdravje in ohranjanje telesnih moči ter na odgovore na različna vprašanja o telesnem, duševnem, duhovnem in socialnem zdravju. 2 NAŠA RAZISKAVA Ugotovitve potrjujejo izsledke sorodnih raziskav, da gibanje krepi vse razsežnosti zdravja; naši rezultati za duševno, socialno in duhovno zdravje kažejo: 2.1 Populacija, merski inštrumenti in izvedba  med tistimi, ki manjkrat pozabljajo, kaj so Reprezentativno raziskavo Potrebe, zmožnosti počeli včeraj, jih relativno več hodi peš, kakor in stališča prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več med tistimi, ki pogosteje pozabljajo; smo opravili na Inštitutu Antona Trstenjaka za  med tistimi, ki se manjkrat počutijo tesnobno, gerontologijo in medgeneracijsko sožitje leta 2010. Z jih relativno več hodi peš, kakor med tistimi, ki osebnim terenskeim anketiranjem je bil zajet vzorec se pogosteje počutijo tesnobno; 1.047 oseb. Njen namen je bil pridobiti široko paleto  med tistimi, ki so manjkrat otožni, jih relativno podatkov o starajoči se slovenski populacije z vidika več hodi peš, kakor med tistimi, ki so pogosteje interdisciplinarne celote telesne, duševne, duhovne, otožni; socialne, razvojne in eksistencialne človeške razsežnosti.  Obsežni vprašalnik zajema zdravstveno stanje, med tistimi, ki se manjkrat počutijo osamljeni, jih relativno več hodi peš, kakor med tistimi, ki uporabo zdravil, varovanje zdravja, izkušnje in stališča se pogosteje počutijo osamljeni; do zdravstvenega sistema, gibljivost in opravljanje  med tistimi, ki se jim manjkrat zdi, da je vse vsakdanjih opravil, stanovanje in njegovo prilagojenost za starost, sožitje z bližnjimi in oskrba v onemoglosti, nesmiselno, jih relativno več hodi peš, kakor duševno počutje, duhovna in bivanjska stališča, staranje, med tistimi, ki se jim pogosteje zdi, da je vse prenos življenjskih izkušenj, medgeneracijski nesmiselno. odnosi in solidarnost, življenje v domačem kraju in selitve, kultura Če povezavo med hojo in navedenimi duševnimi, socialnimi in duhovno-bivanjskimi in materini jezik, informacijsko-komunikacijska zmožnostmi pogledamo v obratni smeri, je ista povezava: tehnologija, poklic, zaposlitev, delo, uporaba svojih zmožnosti, upokojitev in premoženje, otroci in vnuki ter tisti, ki so navajeni hoditi peš, jim relativno bolje delujejo obsežen sklop demografskih vprašanj. duševne zmožnosti (manjkrat pozabljajo, se manjkrat počutijo tesnobno, so manjkrat otožni in nemirni), kakor Raziskava in njeni rezultati so bili predstavljeni v obsežni monografiji (Ramovš, ured., 2013), v več deset tisti, ki se po opravkih v bližnji okolici vozijo; isto velja znanstvenih člankih, referatih na domačih in tujih za socialne zmožnosti (se počutijo manjkrat osamljeni) in duhovno-bivanjske zmožnosti (se jim manjkrat zdi, da je kongresih ter disertacijah in diplomskih nalogah, vse nesmiselno). zdravstvni podatki raziskave so bili predstavljeni z javnozdravstvenim komentarjem (Voljč, 2012), precej aktualnih vsebin pa še čaka na podrobno obdelavo. Slika 1: Kakšna je vaša sposobnost za hojo? – prikaz po starostnih skupinah 2.2 Rezultati in interpretacija Izhodiščni podatki za nas so odgovori na vprašanje: Kolikšna je vaša sposobnost za hojo? Odgovore po starostnih skupinah kaže slika 1. 76 LITERATURA Berčič Herman (2012a). Vpliv telesne vadbe na kvaliteto življenja starostnikov. Prikaz doktorske disertacije Novak Tatjane. V: Kakovostna starost, letnik 15, št. 1, str. 60- 63. Lindwall Magnus (2011). More years to life and life to years through increased motivation for an active life, http://www.alphagalileo.org/ViewItem.aspx?ItemId=1 14155&CultureCode=en (sprejem 10.8.2013). Lipar Tina (2012). Demenca. V: Kakovostna starost, letnik 15, št. 4, str. 68-69. Loaiza L. E., Barranco-Ruiz Y., Villa-González E., Peréz I. G., Lorenzo-Bertheau E., Gafas C. (2017). Effects Of A Physical Exercise Program To Improve The Level Of Independence In Elderly. Medicine and Science in Vir: Inštitut Antona Trstenjaka 2010 Sports and Exercise. 49(5S), 544. https://insights.ovid.com/medicine-science-sports- exercise/mespex/2017/05/001/effects-physical- 3 ZAKLJUČKI exercise-program-improve-level/1604/00005768 Paillard T., Rolland Y., De Souto Barreto P. (2015). Protective Effects of Physical Exercise in Alzheimer's Disease and Parkinson's Disease: A Narrative Review. Journal Vrata do zdravega staranja imamo torej v vseh of Clinical Neurology, 11(3), 212-219. razsežnostih; seveda velja enako, da imamo v vseh https://synapse.koreamed.org/search.php?where=aview razsežnosti tudi vrata za kvarjenje svojega zdravja. &id=10.3988/jcn.2015.11.3.212&code=0145JCN&vm Najbolj prvinska in verjetno najlažja je krepitev zdravja ode=FULL skozi telesna vrata: z gibanjem – zlasti s hojo, z zdravo Ramovš Jože (2003). Kakovostna starost. Socialna gerontologija prehrano, zdravim razmerjem in ritmično menjavo dela in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona in počitka. Ko zavestno krepimo svoje zdravje z zdravimi Trstenjaka in SAZU. telesnimi dejavnostmi, zlasti s hojo in gibanjem, krepimo Ramovš Jože, ured. (2013). Staranje v Sloveniji. Raziskava o obenem s telesnim tudi duševno, socialno in duhovno potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih zdravje. prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut Antona Ta raziskovalna spoznanja uporabljamo na Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in Ramovš Ksenija, Lipar Tina, Slana Mojca, Saražin Klemenčič medgenercijsko sožitje pri razvijanju metod za zdravo Ksenija (2012). Globalna konferenca o staranju. V: staranje ter pri oblikovanju in širjenju programov, ki Kakovostna starost, letnik 15, št. 4, str. 75-82. ljudjem pomagajo osvjati navade za zdravo straranje. Tarazona-Santabalbina F. J., Gómez-Cabrera M. C., Pérez-Ros P., Naša metoda, ki ji pri tem posvečamo največ pozornosti Martínez-Arnau F. M., Cabo H., Tsaparas K., je skupinsko socialno učenje iz dobrih izkušenj članov Salvador-Pascual A., Rodriguez-Mańas L., Vińa J. skupine. To velja tudi za hojo in druge oblike gibianja, (2016). A Multicomponent Exercise Intervention that npr. za redno vadbo krepitve ravnotežja za preprečevanje Reverses Frailty and Improves Cognition, Emotion, and Social Networking in the Community-Dwelling padcev v starosti. V skupini se pod vodstvom Frail Elderly: A Randomized Clinical Trial. Journal of usposobljenih prostovoljcev širiteljev (multiplikatorjev) the American Medical Directors Association, 17(5), in priročnikov za vse člane skupine uvajajo v določeno 426 – 433. obliko zdrave dejavnosti. Tedenski skupinski pogovor o Voljč Božidar (2012). Stališča, potrebe in zmožnosti prebivalcev dobrih izkušenjah pri tem v preteklem tednu utrjuje v Republike Slovenije v starosti nad 50 let na področju ljudeh motivacijo zanjo, večja izkušnje in zadovoljstvo zdravja in socialnega funkcioniranja. Analiza ob uspehih. Ta metoda se je izkazala za zelo dobro pri zdravstvenega dela raziskave. Ljubljana: Inštitut uvajanju v krepitev zdravja z gibanjem, prav tako pa Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko učenju boljših načinov za medgeneracijsko sožitje. komuniciranje in druge oblike zdravega sožitja v http://www.inst- antonatrstenjaka.si/repository/datoteke/projekti/Volj_Z vsakdanjem življenju. DRAVJE_IN_ZDRAVSTVO_- _celota_18.3.2012.pdf#search=%22volj%C4%8D%20 bo%C5%BEidar%22 WHO – World Health Organisation (2005). Basic Documents. 77 STRATEGIJA DOLGOŽIVE DRUŽBE Ključni poudarki Družba postaja dolgoživa: pričakovano trajanje življenja se podaljšuje. Spremenjena starostna struktura zahteva spremembe in nove rešitve. Zato smo oblikovali Strategijo dolgožive družbe - dokument prinaša razvojna izhodišča, ključne poudarke nove paradigme, vizijo in cilje ter predloge možnih usmeritev. Vizija strategije Vizija Strategije dolgožive družbe so družba in sistemi, ki bodo v spremenjenih demografskih razmerah vsem zagotavljali kakovostno življenje. Razvojni cilji za njeno uresničitev: 1. Blaginja vseh generacij in dostojno ter varno staranje v domačem okolju. 2. Vključenost vseh generacij v ekonomsko, družbeno, socialno in kulturno življenje v skladu z njihovimi preferencami in potrebami, ter medgeneracijsko sožitje. 3. Ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi vseh starosti. Konceptualni okvir Strategije dolgožive družbe USTVARJALNOST IN AKTIVNOST V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH TER SKRB ZA ZDRAVJE Trendi v širšem okolju, ki vplivajo na oblikovanje strategije a) Tehnološki razvoj in z njim povezani digitalizacija in robotizacija družbe b) Fleksibilizacija trga dela c) Drugačno pojmovanje življenjskega cikla: 78 Štirje stebri Strategije dolgožive družbe Usmeritve Strategije dolgožive družbe po stebrih 1. Trg dela in izobraževanje • prilagoditve na trgu dela in nova delovna mesta • spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile, • vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje, medgeneracijski prenos znanja. 2. Samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij • dostopnost do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, • zagotoviti financiranje sistemov socialne zaščite, • skrb za zdravje, • zmanjševanje neenakosti v zdravju. 3. Vključenost v družbo • medgeneracijsko sodelovanje, • prostovoljstvo, • IKT v komunikaciji, • preprečevanje starostne diskriminacije, • politična in civilna participacija. 4. Oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju • prilagoditve v gospodarstvu, • prilagodite bivalnih razmer in prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev. Nadaljnji koraki: Za uresničitev začrtanih usmeritev bo ključno zavedanje širše javnosti in posameznikov o pomenu predlaganih sprememb in pomenu osnovnega soglasja ter zavezanosti družbenih deležnikov k uresničevanju Strategije. Vlada RS je julija 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe in sklep, s katerim je naložila ministrstvom, pristojnim za finance, trg dela in zaposlovanje, za izobraževanje in znanost, zdravje, infrastrukturo in promet, gospodarstvo, okolje in prostor, lokalno samoupravo, informacijsko tehnologijo ter kulturo, da na podlagi usmeritev zapisanih v Strategiji dolgožive družbe pripravijo »Akcijske načrte« s predlogi ciljev in ukrepov za njihovo izvedbo v šestih mesecih od dneva sprejema te strategije. 79 80 Indeks avtorjev / Author index Bajraktari Fadil ............................................................................................................................................................................... 7 Bednas Marijana ........................................................................................................................................................................... 78 Behrami Sami ................................................................................................................................................................................. 7 Černigoj Adela ............................................................................................................................................................................. 52 Gams Matjaž ................................................................................................................................................................................ 33 Kasesnik Karin ............................................................................................................................................................................. 12 Korenjak Černe Simona ............................................................................................................................................................... 56 Krivec Jana ................................................................................................................................................................................... 52 Lipar Tina ..................................................................................................................................................................................... 38 Lotrič Dolinar Aleša ..................................................................................................................................................................... 56 Malačič Janez ............................................................................................................................................................................... 24 Maříková Hana ............................................................................................................................................................................. 16 Merše Tomaž ................................................................................................................................................................................ 60 Mlakar Tjaša ................................................................................................................................................................................. 74 Mravljak Andolšek Veronika ....................................................................................................................................................... 38 Novak Ljudmila ........................................................................................................................................................................... 46 Ramovš Ana ................................................................................................................................................................................. 74 Ramovš Jože ........................................................................................................................................................................... 42, 74 Ramovš Ksenija ........................................................................................................................................................................... 38 Ramovš Marta .............................................................................................................................................................................. 38 Rant Maja ..................................................................................................................................................................................... 74 Repič Slavič Tanja ....................................................................................................................................................................... 19 Sambt Jože ............................................................................................................................................................................. 56, 70 Svetelšek Ajda .............................................................................................................................................................................. 42 Tanja Istenič ................................................................................................................................................................................. 70 Vujović Ana ................................................................................................................................................................................. 38 81 82 Konferenca / Conference Uredila / Edited by Soočanje z demografskimi izzivi / Facing demographic challenges Janez Malačič, Matjaž Gams Document Outline A - Naslovnica-SPREDNJA - F B - Naslovnica - notranja - F C- Kolofon - F D-E - IS2017 - skupni zacetni del Blank Page F - Kazalo - F G - Naslovnica podkonferenca - F H - Predgovor - F I - Programski odbor - F J - PDF - F 1 - Behrami_IS2017 2 - Kasesnik_IS2017 3 - Marikova_IS2017 4 - RepicSlavic_IS2017 5 - Malacic_IS2017 6 - Gams_IS2017 7 - RamovšK_IS2017 8 - SvetelsekA_IS2017 9 - Novak_IS2017 10 - Krivec_IS2017 11 - LotricDolinar_IS2017 12 - Merse_IS2017 13 - Sambt_IS2017 14 - Ramovs_IS2017 15 - SDD kljucni poudarki_2p K - Index - F L - Naslovnica-ZADNJA - F Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page