(§©KM&M©IEHGLAS Le*o XLVni - št. 68 - CENA 105 SIT Spodnje Ravni, 27. avgusta - Na majhni planjavi pod ostenji Grintovcev stoji na 1545 metrih nadmorske višine Češka koča, ki je še vedno prava lepotica kljub svojim Častitljivim letom. Njeno priljubljenost med planinci je potrdil tudi množičen obisk na nedeljski slovesnosti ob 95-letnici odprtja te postojanke. Veliko zaslug za to ima družina Karničar, je v nagovoru zbranim ugotovil predsednik KS Jezersko Milan Kocjan. Ob prebiranju spominov dr. Bogoslova Frante v izgradnji koče je slavje dopolnil koncert Kamniških kolednikov in nastop igralca Toneta Kuntnerja. Seveda so domači planinci tudi tokrat poskrbeli, da obiskovalci niso odšli v dolino lačni in žejni. Več na 6. strani! • Besedilo in slika: S. Saje Vrnitev naših vojakov iz Amerike Brnik, 29. avgusta - Predstavniki enote Slovenske vojske, ki so sodelovali v okvira programa Partnerstvo za mir na vojaški vaji Cooperative Nugget '95 v ameriški državi Louisiani, so se včeraj vrnili v domovino. Gre za 50 vojakov in častnikov 1. specialne brigade Moriš, ki so prvi teden avgusta 1995 prvič odšli na tako urjenje. Že med Usposabljanjem v taktičnih postopkih mirovnih operacij v prvem delu je naša enota pokazala visoko stopnjo motiviranosti in znanja, zato je dobila visoke ocene Mednarodnih inštruktorjev. Na vaji, katere stroški so Presegli sest milijonov dolarjev, so sodelovale armade iz *7 držav. • S. Saje 3* 6)000 LjUBUANA, GOSPOSVETSKA 5 DZU S Hram d.d., Gosposvetska 5, Ljubljana, objavlja v skladu s svojo poslovno politiko ponudbo vsem delničarjem LOŠKE KOMUNALE d.d., Kidričeva cesta 43 a, 64220 Škofja Loka za odkup delnic LOŠKE KOMUNALE d.d., Kidričeva cesta 43 a, Škofja Loka. Glede vseh podrobnosti nas prosimo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 05. Med delničaje, s katerimi bomo do 15. septembra zaključili posel, bomo podelili še posebne nagrade. S Hram d.d. Kranj, torek, 29. avgusta 1995 ANNO 973 stran 14 Center Žirov gradijo Neslovenci z denarjem Žirovcev! Gorenjska ^ Banka Banka d posluhom Po moledovanju kmetov, občine in lovcev Minister izdal dovoljenje za odstrel medveda Izredni odstrel medveda, ki pokončuje ovce in govejo živino na planinski paši in je po vsej verjetnosti težak okoli 150 kilogramov, je do 15. novembra dovoljen v lovišču lovskih družin Dovje in Kranjska Gora. EOSSSSES Blejski veslači so^se s svetovnega prvenstva vrnili z novo medaljo Iztok Čop je svetovni prvak v enojcu V zadnjih letih smo bili že vajeni, da so blejski veslači z največjih tekmovanj prinašali medalje, tokrat pa je 23-letnemu Iztoku Čopu iz Studenčič pri Bledu uspelo največ, kar je mogoče, saj je v kraljevi disciplini, v enojcu, na svetovnem prvenstvu priveslal zlato medaljo. Brnik, 28. avgusta - Zlato toda najlepši trenutki me še smo šli z željo, da ponovimo Čop, višek naših dosedanjih Iztoka Čopa je tudi prva zlata Čakajo, ko bom prišel domov Luzern in osvojimo dve me- uspehov in pričakovanj. Tako medalja naših veslačev na in se veselili z domačimi in dalji, tako s četvercem kot v svetovnih članskih prvenstvih. V velikem finalu jedoka-zal, da je pri 23 letih že velik borec in izkušen taktik, kar vse je potrebno za premagovanje najboljših veslačev sveta. "Zmagati je bilo lepo, prijatelji. Zlata medalja s svetovnega prvenstva je moja prva, toda računam, da ne zadnja," je že na letališču obljubil Iztok Čop. Trener Miloš Janša pa je ob številnih čestitkah dodal: "Na pot enojcu. Žal smo imeli pri četvercu smolo z zdravjem, vendar je njihov nastop v malem finalu pokazal, da ne bi bili brez možnosti za medaljo. Seveda pa je zlata medalja, ki jo je osvojil Iztok bomo na olimpijskih igrah rezultat skušali ponoviti, pot do tega pa ne bo enostavna, kot tudi ni bila tokrat v Tampereju. Vendar ciljev nikoli ne znižujemo in računamo, da se bo tudi v prihodnji sezoni ponovilo kaj podobnega" , . Ob uspehu Iztoka Copa je treba zapisati, da si je tudi četverec v postavi Sadik Mujkič, Jani KlemenČič, Denis Žvegelj in Milan Janša uspel zagotoviti nastop na olimpijskih igrah drugo leto v Atlanti. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras aS mobitel i s^iHmnififfli. £f POPUST PRI MONTAŽI Da uspehe veslačev cenijo mnogi športniki, pa tudi gospodarstveniki in politiki, so dokazali včeraj popoldne, ko so za veslaško reprezentanco najprej pripravili sprejem na brniškem letališču, nato pri sponzorjih v SKB Avrumu v Ljubljani in na koncu še v Mali Zaki, drugem domu blejskih veslačev. Najbolj pa je bila Iztokovega uspeha vesela mama (na sliki). f Oton* Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 ŠOLSKE POTREBŠČINE plazma EBERHARD FABER PRIBOR ZA TEHNIČNO RISANJE Mflrabll V pooblaščeni prodajalni HOBBY & ART, Kranj, tel: 215-502 in v vseh dobrih knjigarnah. Glavni trg 17 (vhod s Tomšičeve) iifinniun i kurilno olje UUVUllV • PO NIŽJIH CENAH! NAROČILA: skladišče Medvode tel. 061/611-340, 611-341 _B S. Radovljica tel: 064/715-242_ Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! KRONA družba ta upravljanje ■sticijskih skladov in d.o.o. Ljubljana Tržaška 116 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! Tel /F»i: 064/ 22 10 40 ODPRODAJA razstavljenih eksponatov BW51cm,TTX 48.999 Mdeorekorder 2 g!aw i&TftT 39.999 HI-FI stolp, 2 x 60 W 6 x CD, daljinsko wm 75.999 TrpnHna In Mnrttvr d-ojv, KUiitrva i, <►MMUkt.uii.irt M* 21 2567.211142 EKSKLUZIVNI PR 12 ur. Informacije: 061/264 382 SLOVENIJA IN SVET Bo mešano podjetje v Žitari vasi rešeno Upanje za IPH Pravni zastopnik Zveze slovenskih zadrug dr. Matevž Grilc meni, da je mešano podjetje v Žitari vasi mogoče rešiti. Kranj, 29. avgusta - Napovedani stečaj zadnje mešane koroškoslovenske firme IPH v Žitari vasi (njen lastnik je Alples iz Železnikov) je dvignil veliko prahu tako na Koroškem kot v Sloveniji. Koroški Slovenci so grajah državo matičnega naroda, da ji je vseeno, kako propadajo gospodarski temelji manjšine, v katerih je bilo v najboljših časih zaposlenih okrog 1000 Slovencev, doma pa so nekatere stranke opozarjale vlado, da je po ustavi dolžna skrbeti za manjšine v sosednjih državah. Dejanski lastnik IPH je Sklad republike Slovenije za razvoj, saj je Alples iz Železnikov njegova firma. Očitno pa usoda IPH iz Žitare vasi še ni zapečatena. Pravni zastopnik Zveze slovenskih zadrug kot upnice v postopku dr. Matevž Grilc je povedal, da se v Skladu republike Slovenije za razvoj kaže pripravljenost pomagati Alplesu in posredno IPH pri sanaciji in preprečitvi stečaja. Sklad naj bi dal posojilo oziroma poroštvo za posojilo. Konzul Jazbec odhaja Te dni se od Koroške poslavlja konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Jazbec, ki je opravljal to dolžnost še v času bivše Jugoslavije. Konzul Jazbec odhaja na novo dolžnost na zunanje ministrstvo v Ljubljani. Jazbec je bil velik prijatelj koroških Slovencev. Ob slovesu so ga sprejeli predstavniki vseh organizacij Slovencev na Koroškem. Največja upnika IPH sta Zveza slovenskih zadrug in Posojilnica Bank Železna Kapla z 32 milijoni šilingov. Seveda pa bi morali za IPH najti ustreznejši razvojni koncept. V Slovenskem vestniku pa je glede IPH mogoče prebrati, da računi niso povsem čisti in da naj bi šlo za primere osebnega okoriščanja. • J.Košnjek Slovenski protest Slovensko zunanje ministrstvo je izročilo hrvaškemu veleposlaniku v Sloveniji Milijenku Žagarju protestno noto zaradi incidenta hrvaške policije v Piranskem zalivu. Čoln hrvaške pomorske policije je zaplul v slovenske ozemeljske vode in ustavil dve naši ribiški ladji. Slovenija je v noti zapisala, da je to kršenje dogovora med Slovenijo in Hrvaško, po katerem naj bi se državi vzdržali dejanj, ki bi škodovale odnosom med njima. Početje hrvaške pomorske policije pa je kršitev tega dogovora. Kaj je hotela Agnellijeva Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in bivši zunanji minister Lojze Peterle je povedal, da ga je konec julija domov poklicala italijanska zunanja ministrica Susan-na Agnelli in izrazila upanje, da bomo sedaj končno le prišli do sporazuma. Pojavlja se vprašanje, zakaj je ministrica klicala Peterleta. Ali morda na zunanjem ministrstvu ni bilo ustreznega sogovornika zaradi dopustov. Prav tako pa tudi ugibanja, ali sta se morda državi že kaj dogovorili glede urejevanja medsebojnih odnosov, pa vladna koalicija o tem ni seznanjena oziroma je zunanji minister Zoran Thaler o tem ni obvestil. Glede odnosov in dogovorov med Slovenijo in Italijo ni nič novega. Pripravlja pa se skupna izjava oziroma dokument, ki bi obe strani zavezal k reševanju odprtih vprašanj. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado ■ VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana r vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drulino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masalo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blali revmatične težave, bolečine v križu, hrbtenici in sprošča psihično napetost ■ torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blati tegobe sodobnega načina življenja Zakoni o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja in vojnih invalidih pred sprejemom v državnem zboru Kdo je vojni veteran Za vojnega veterana naj se ne bi štela oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Ljubljana, 29. avgusta - Za septembrsko sejo državnega zbora se je nabralo kar nekaj predlogov zakonov, ki so v različnih fazah obravnave. Trije predlogi zakonov so pred sprejemom, torej v tretji obravnavi, in naj bi bili sprejeti septembra. Predlog zakona o vojnih veteranih določa, kdo je upravičen do tega statusa. To so osebe, ki so sodelovale v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919 (borci za severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljci v vojnah 1912 -1918, državljan republike Slovenije od 25. junija 1991, ki je bil kot pripadnik nekdanje jugoslovanske vojske med 6. m 17. aprilom odpeljan v ujetništvo, borec in drug udeleženec narodnoosvobodilne vojne, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. maja 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem štetju, državljan Slovenije od 25. junija 1991 dalje, ki ie bil udeleženec NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije in se mu doba priznava dvojno, slovenski državljan od 25. junija 1991 dalje, ki se je boril v zavezniških vojskah in drugih deželah in mu je doba šteta dvojno, pripadnik manevrske strukture narodne zaščite, teritorialne obrambe, policije, obveščevalnih in varnostnih služb, narodne zaščite, enot za veze republike in občin, upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, civilne zaščite ter prostovoljec ali vpoklicani, ki je sodeloval pri obrambi med 17. majem leta 1990 in 26. oktobrom leta 1991 in pripadniki norodnorevolu-cionarne organizacije TIGR in ostalih protifašističnih organizacij Primorskih Slovencev. Država naj bi vojne veterane varovala in jim pomagala z veteranskim dodatkom, dodatkom za pomoč in postrežbo, letnim prejemkom, zdravstvenim varstvom, zdraviliškim in klimatskim zdravljenjem, brezplačnimi vožnjami, pogrebninami in priznanjem pokojninske dobe. Predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja določa, da so žrtve vojnega nasilja osebe, ki so jih nemške, italijanske in madžarske okupacijske sile med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih m verskih razlogov prisilno izselile (izgnanci), poslale v taborišča (taboriščniki), zaprle (zaporniki), poslale na prisilno delo (delovni deportirana) ali v internacijo (in-terniranci). Žrtve vojnega nasilja so tudi osebe, ki so pobegnile pred nasiljem (be- funci) in ukradeni otroci. ,rtve vojnega nasilja so tudi državljani Slovenije, ki so jim organi nekdanje JLA ali organi za notranje zadeve med 25. junijem 1991 do 18. oktobra istega leta odvzele prostost. Med žrtve vojnega nasilja uvršča predlog zakona tudi osebe, ki so bile prisilno mobilizirane v redno okup3' torsko vojsko. Status žrtv« velja od dneva mobilizacij do vrnitve domov. Izjema & mobiliziranci, ki so dobi', častniški čin ali so bili S*F fašistične ali nacistične organ1' zacije. Tudi vojni invalidi s žrtve vojnega nasilja po teIr zakonu, če niso vojni veteran'' Tretji zakon iz paketa vojnj? zakonov pa je zakon o voj"^ invalidih.Po predlogu tega g kona so vojni invalidi voja»*| vojni invalidi, vojaški dobni invalidi in civilni inyar^ vojne. Vojaški vojni invalidi # osebe, ki so dobile okvaf zdravja v bojih za sever" mejo ali kot slovenski dobffj' voljci, v NOV in osamosvoji^ veni vojni leta 1991 ali g opravljanju vojaških in drug! dolžnosti pri zagotavljal) obrambe ali varnosti Repu^ like Slovenije. Vojaški mir"^ dobni invalid je oseba, ki J. bila v miru poškodovana P opravljanju vojaških !j obrambnih nalog, v voja» šoli, pri opravljanju vojas*' dolžnosti zunaj slovenj države v okviru mednarodoj, obveznosti Slovenije. Ci^1. invalid vojne je oseba, ki 1 •va\i Vsi drugačni, vsi enakopravni Izšlo je glasilo Drugačnik Ljubljana, 29. avgusta - Slovenski nacionalni odbor Evropske mladinske akcije proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti, ki vodi in uskala- juje akcijo v Sloveniji, je začel izdajati glasilo Drugačnik. Glasilo bo izhajalo enkrat mesečno, vsebovalo pa bo različne informacije o poteku akcije v Sloveniji in v Evropi. Glasilo je začelo izhajati zaradi številnih želja po dodatnih informacijah in sodelovanju. To kaže, da je med mladimi še veliko takih, ki so voljni vložiti tudi osebne napore za zboljšanje medsebojnih odnosov, razvijanje strpnosti in zagotavljanje enakih možnosti za vse ljudi. V slovenskem nacionalnem odboru so zaskrbljeni zaradi izpadov obritoglavcev v Sloveniji, obenem pa zadovoljni zaradi prvih uspehov oblasti pri iskanju storilcev. Odbor upa v dosleden in korekten postopek. Pobudnik vseevropske akcije in odziva na vse pogostejše primere nestrpnosti do drugačnih je bil norveški predsednik, ki je to predlagal Evropskemu parlamentu. Oktobra tega leta so akcijo s posebno izjavo in deklaracijo sprejeli predsedniki vlad držav, članic Sveta Evrope. Deklaracijo je podpisala tudi Slovenija. Akcijo usklajuje Svet Evrope, nacionalni odbor za Slovenijo pa je imenoval minister za šolstvo in šport. • J.K. bila poškodovana kot nevoP ka oseba ob agresiji, P. zapuščenem vojaškem mate" alu in v terorističnem napa"'', Sloveniji ali na njenem oz^ ju na tujem. • J.Košnjek. Računsko sodišče še ni popolno Kdo bo deveti član Ljubljana, 29. avgusta - Ka* čunsko sodišče je nov orga^' katerega naloga je nadzor & trošenjem javnega oziroma državnega denarja, tudi državnega proračuna, ter finančnega poslovanja političnih strank. Član* računskega sodišča predlaga p«T dsednik republike, imenuje pa/'/1 državni zbor. Osem članov sod$" ča je imenovanih, devetega pa *e nekaj časa ni. Predsednik repub' like utegne že za septembrsk0 sejo predlagati manjkajočega Čl*' na računskega sodišča. Na razp^ se je prijavilo 11 kandidatov. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj Demokratska stranka Slovenije Brez laži, napadanja in hujskanja Ljubljana, 29. avgusta - V Demokratski stranki Slovenije ugotavljajo, da se je predvolilni čas pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto že začel, o čemer pričajo tabor socialdemokratov v Lepeni, shod Slovenske ljudske stranke na Blokah in napoved kongresa Združene liste. Demokrati bodo okrepili organiziranost in pridobivali nove člane, popularnosti pa si ne mislijo pridobivati z napadanjem drugih strank, podtikati iem, obtoževanjem, lažmi in lujskanjem. Opozarjali pa bodo na napake in primere zlorabe oblasti in politične moči. Upajo, da jim bo uspelo priti v novo sestavo državnega zbora. Slovenija ima slabe izkušnje z bipolarnostjo, zato je ne kaže spodbujati. Odnos med vlado in parlamentom bi moral biti jasnejši, predvsem pa slednji ne bi smel biti v tolikšni meri odvisen od vlade. Glede vojaškega sodelovanja s Hrvaško pa Demokrati meni-I jo, da je še prezgodaj sklepati sporazume z državo, ki je še v vojni. Sicer pa mora vsak, in tako tudi ta sporazum, ratificirati državni zbor. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Kritika zunanje politike Ljubljana, 29. avgusta - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je na petkovi časnikarski konferenci povedal, da bo slovensko vključevanje v Evropsko unijo povzročilo največ težav kmetijstvu, zato dajejo temu področju posebno pozornost in vabijo v Slovenijo goste, ki imajo na osnovi svojih izkušenj kaj povedati. Glede zunanje politike je Peterle kritiziral slovensko dinamiko in taktiko, Hrvaška pa sili po uspešni vojaški operaciji v ospredje. Za jesen ne vidi možnosti za podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Slovenija utegne pristati na repu seznama držav, kandidatk za sprejem v Unijo. Če je novi film Felix res nemoralen in omalovažujoč do našega osamosvajanja, potem ni prav, da država tak film plačuje, čeprav zagovarja umetniško svobodo. Kučanova napoved kandidature na prihodnjih predsedniških volitvah ga ne moti, moti pa ga produciranje sovražnikov za dnevne potrebe. Strah naj bi bil fašizem, ki pa ga Peteric v Sloveniji ne vidi. Takšno strašenje ni bilo dostojno dejanje predsednika, je menil. Osemnajst skupin znotraj stranke pa se pripravlja vse potrebno za volitve. • J.K. Socialdemokratska stranka Slovenije Koprolove ne bo v Pekingu Ljubljana, 29. avgusta - Socialdcmokratke že nekaj časa opozarjajo na problematiko delovanja ženskih nevla-danih organizacij pri nas in kritizirale delo Urada za žensko politiko ter sestav delegacije, ki odhaja na konferenco o ženski problematiki v Pekingu. V njej je samo ena predstavnica nevladnih ženskin organizacij. V SDSS menijo, da take konference kot oblika mednarodnega političnega turizma ne morejo prinesti bistvenih sprememb v življenju žensk. Zato bodo znesek, ki je bil osebno odobren Tatjani Koprol za pot v Peking (socialdemokratkinje v slo- Uredniika politika: neodvisni nestrankarski polilično-inforrnativni poitednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direkto^ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: l-copoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Le a Mencinger, Slojan Saie, Darinka Sedej, Vilm« Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Medij Art, Kranj / TUk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 064/223-111, telefaz: 064/222-°»' / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petki"-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT SoUSIKn GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ vensko delegacijo niso I povabljene), namenile beg11" kim otrokom v Ruandi, I Koprolova v Peking ne odšla. • J.K. Liberalna demokracija Pobuda županu Rupafl Tržič, 29. avgusta - ObČinJ odbor Liberalne demokrat Tržič daje pobudo za sestal predsednikov politi^ strank, katerega sklicatelj lahko LDS, primernejše M bilo, če bi to storil župan Yf Rupar. Srečanje predsedni^ strank je uspešno upora«« prejšnji predsednik skup$\ Peter Smuk in to pred ob«1 navo vsakega pomembfi^ vprašanja v skupščini. UM nost takšnega sestankovanj* je pokazala pri pripravi činskega statuta. Tudi seda) nekaj vprašanj, ki opravičuj, takšen sestanek. LDS predi* dva datuma: četrtek, 31-, gusta, ali ponedeljek, 4. *j tembra. Najprimerneje bi če bi sestanek sklical župa«1- i njem pa naj bi obravn*? občinski proračun, merila, kadrovanje v odbore ob# kega sveta, financiranje §m\ in jesenske prednostne na'" občinskega sveta. • J.K- Predsedik Športne zveze Kranj Marko Troppan trdi, da vrsta nakopičenih problemov v kranjskem športu ni nerešljiva Čigavi so štadion, športna dvorana, bazen in trenerji? dolgovi Športne zveze za vzdrževanje športnih objektov se kopičijo, iz občine pa ne dobivajo več denarja za program, ki se po zakonu financira iz proračuna. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA l^anj, 25. avgusta - Novo, konec Junija izvoljeno Predsedstvo Športne *Veze Kranj je na drugi seji sprejelo *ar dvajset sklepov, z izvajanjem »aterih naj bi čim hit reje rešili polo-športa in z njim tudi športnih objektov v Kranju. Pred kratkim sta **radi neplačanih računov ostala brez elektrike Športna dvorana na Planini F .nov olimpijski bazen, ni še jasno, *aj bo z obratovanjem bazena jeseni, J* pa tudi vrsta drugih problemov, o Katerih smo se pogovarjali z novim Rredsedikom Športne zveze Kranj Jarkom Troppanom. . Ko ste konec junija sprejeli funkcijo novega predsednika Športne zveze Kranj, ste kot dolgoletni športni plaveč in nazadnje predsednik Vaterpolo kluba Triglav poznali številne Probleme in nasprotja, ki so se Nakopičila v zadnjih mesecih dela nekdanjega predsedstva, ki je prav paradi nemoči v sporazumevanju s kranjskimi občinskimi organi odstopi-lo' Položaj predsedika pa ste najbrž Prevzeli z določenimi načrti za delo. Kakšnimi? "Mislim, da je bil in je še vedno yelik izziv nov kranjski olimpijski °azen, saj sem kot predsednik Vaterpolo kluba Triglav naposredno zain-fresiran za njegovo funkcioniranje. To Je bil gotovo največji motiv. Res je, da sem dokaj dobro poznal kranjski Šport, nisem pa vedel, da je odnos na Raciji Mestna občina Kranj in Šport-na zveza tako oster, kot se je kasneje Pokazalo. Kljub vsemu pa še vedno kislim, da se bi dalo z dobro voljo obeh marsikaj urediti." . Novo predsedstvo Športne zveze se J* po julijskih dopustih ta mesec ?oralo dvakrat in razultat zadnje seje Je tudi obvestilo za javnost, v katerem J?ravite, da si želite sporazumen razvoj j|porta v Kranju, dali pa ste pobudo ^■estnem svetu in kranjskem županu, ^a skupno rešite zaplete glede lastniško in upravljalskih razmerij. Ste se o «ern v zadnjem času kaj dogovarjali? Seji novega predsedstva Športne Veze sta bili dve in na obeh smo ^Prejeli nekaj sklepov. Eden od najpomembnejših pa je, da do sprejema .0vega Zakona o športu oziroma do Ogovora o novi organiziranosti špor-a v kranjski občini podpiramo dejav-nost Športne zveze Kranj, upoštevajoč °°stoječo strokovno služno. V tej |tfokovni službi so vsi zaposleni v ^Portni zvezi Kranj, tako trenerji kot . Sl> ki se direktno ukvarjajo s stroko ln tudi vzdrževalci. V predsedstvu se Redamo, da bo treba narediti dolove spremembe v organiziranosti v Marko Troppan Športni zvezi in pri tem tudi računamo, da bo občina tvorno sodelovala. Je pa dejstvo, da naj bi bil v desetčlanskem predsedstvu Športne zveze eden od članov tudi predstavnik Mestne občine Kranj, vendar pa je župan na skupščini dejal, da občina na more dati svojega predstavnika v predsedstvo, češ, da to ni več Skupščina občine Kranj, kot je zapisano v aktih, ampak je Mestna občina Kranj. Moram reči, da so to zadeve, okrog katerih se stalno "lovi", sploh glede objektov...." Športni objekti, njihovo vzdrževanje in lastništvo si predstavniki mestne občine Kranj in Športne zveze razlagate vsak po svoje. Kolikor je znano, Športna zveza zadnje mesece iz proračuna ne dobiva denarja za vzdrževanje objektov, takoime-novanih dotacij, in novo vprašanje je, kaj bo tako z dvorano kot bazenom ob začetku šolskega leta oziroma v septembu, ko se športniki selijo v zaprte prostore, začenjajo pa se tudi treningi in rekreacija? "Športni objekti so praktično vsi v lasti Športne zveze, kar tudi izkazujejo zemljiško-knjižni izpiski. Edini objekt za katerega to ni definirano, je olimpijski bazen. Vendar tudi ta objekt stoji na zemlji, katere lastnik je delno Športna zveza, delno pa občina. Vendar je bila ta zemlja oddana v namen, da se na njej zgradi bazen. Lastnik bazena pa je zaenkrat še vedno Rudis, upravljalec bazena pa zaenkart še vedno Športna zveza. Zato v zvezi z lastništvom večje dileme ni, razen seveda te, kdo bo skrbel za vzdrževanje. Pri tem je zlasti specifičen bazen, ki ni bil vključen v prejšnjem proračunu in nam tudi dvanajstine iz tega naslova niso pripadale.... Vendar bazen je bil odprt uradno sredi januarja, neuradno pa že sredi decembra in povzročenih je bilo precej stroškov, ki pa so pokriti približno polovično. To pa pomeni, da je v šestih mesecih bazen naredil okoli 20 milijonov tolarjev primanjkljaja. Naj povem, da za pokrivanje teh stroškov ni občina dala niti tolarja. Druga stvar pa so stroški za ostale objekte, za katere pa bi morala Športna zveza dobiti dvanajstine. Vendar pa je dobila le manjši delež dotacij. Novo predsedstvo je Mestni občini in Mestnem svetu pred kratkim poslalo dopis s prošnjo, naj te obveznosti poravnajo, vendar pa odgovora tudi po več kot osmih dneh še ni. Tako zaenkart med občino in Športno zvezo ni pravega dialoga, razen da občasno kdo iz občine Eokliče in sprašuje strokovno služ-o.Navadno sprašujejo za dotacije klubom...." Torej denarja klubom ne nakazuje več Športna zveza, temveč občina? "Športna zveza denarja za nakazila klubom ne dobiva več in zato občina to klubom nakazuje mimo Športne zveze. Vendar pa lahko povem iz lastnih izkušenj, kot predsedik VK Triglav, da smo v letošnjem letu dobili dotacije za tri mesece (enkrat januarja in dvakrat ta mesec?!) in obvestilo o kompenzaciji za en mesec. Ker imamo kategorizirane igralce, smo dobili kategorizacije za prvo tromesečje, nato pa ne več. Ravno z dvema dotacijama v tem mesecu imam osebno občutek, da nekdo skuša "kupiti" klube za lažje dogovarjanje." Pri Športni zvezi je zaposlenih tudi deset trenerjev. "Prav v ponedeljek (včeraj popoldne, op. avtorice) je na občini napovedan sestanek s predsedniki klubov, pri katerih trenirajo trenerji, ki so zaposleni v Športni zvezi. Trenerji pa so v začetku avgusta (vsi razen enega) še pred prvo sejo novega predsedstva, podpisali izjavo, s katero so izrazili, da želijo biti zaposleni pri Športni zvezi, ne na občini, saj jim le Športna zveza lahko zagotavlja strokovnost. O smeri pogovora na občini kaj več ne vem, vendar je dejstvo, da nanj ni povabljen nihče od strokovne službe Športne zveze in niti psiholog Jože Šepic, ki so ga trenerji izbrali za svojega strokovnega vodjo." Kakšen je načrt prihodnjih aktivnosti pri sporazumevanju med Športno zvezo in Mestno občino Kranj? "Strokovna služba Športne zveze je pripravila osnutek prihodnje organiziranosti in razvoja športa v Kranju, kjer je predlagano, naj se ustanovi Zavod za šport. Ta naj bi predstavljal obliko skupne strokovne službe mestne občine Kranj in Športne zveze Kranj. Po trije delagati naj bi bili iz Mestne občine, trije iz Športne organizacije in trije drugi strokovni organi. Zavod za šport naj bi tako imel devetčlanski organ, v njegovem okviru pa naj bi bili združeni Občinski strokovni svet za šport ter iz strani Športne zveze klubi m društva. Zavod za šport pa potem upravlja s strokovnimi delavci, z objekti, s trenerji in administracijo, računovodska opravila.... Ta osnutek je pripravilo še prejšnje predsedstvo. Dejstvo pa je, da se tudi mi zavedamo, da je treba Športno zvezo reorganizirati, vendar pa je jasno, da to ne gre na silo, da se morata oba partnerja pogovoriti. Pri tem bo prvi korak sestanek pri gospodu Jožu Javorniku na občini, ki ga bomo imeli takoj, ko se vrne z dopusta računovodkinja, saj se bo pogovor odvijal zlasti o prenosu dela strokovne službe na občino. To sicerni v skladu s sklepi našega predsedstva in naše mnenje je, da, dokler se Športna zveza ne reorganizira v celoti, se tudi ne more na občino prenesti računovodstva, ampak je treba stvari rešiti celovito." Imate občutek, da predsedstvo Športne zveze vendarle lahko doseže, da se stvari na področju športa v Kranju uredijo v njegovo korist? "Še vedno mislim, da je bilo predsedstvo Športne zveze z menoj na čelu legitimno izvoljeno z veliko večino in zato se bodo na občini morali sprijazniti in začeti z nami pogovarjati. Mislim, da noben problem ni tako velik, da ga ne bi mogli rešiti. Športna zveza je pač inštitut civilne družbe, ki so ga ustanovila športna društva in Športna zveza je njihova krovna organizacija. In samo ta športna društva lahko Športno zvezo ukinejo - pa če je to nekaterim všeč ali ne. Glede na različno tolmačenje pravnih aktov pa smo se pri predsedstvu Športne zveze odločili, da najamemo pravnika, saj smo mi le športni delavci, ne pravniki, želimo pa, da bo vse potekalo, kot je treba." • V.Stanovnik, foto: L'Jeras Ribiška družina - pa brez vode! Bohinjci bi radi koncesijo za ribolov Občina Bohinj je na republiško vlado naslovila pobudo za podelitev koncesije, ki bi ji omogočila izkoriščanje Bohinjskega jezera in Save Bohinjke za ribolov. ^°hinjska Bistrica - V Bohin-*u so že pred petimi leti jfs(anovili Ribiško družino ^°hinj, ki pa je potlej niso . °Kli uradno registrirati, ker JjJ edcn od pogojev za ustano-'tev tudi razpolaganje z vod-i'tn virom. Bohinjci (na ptanovneni sestanku družine j* bilo navzočih 89) so se Potlej prizadevali, da bi dobi 1upravljanje nad bohinjskimi 'bolovnimi vodami, vendar "jihove želje niso naletele na °dziv pristojnih državnih or- ganov. Z bohinjskimi vodami namreč še naprej upravlja Zavod za ribištvo Ljubljana, ki je, kot navajajo v pisanju vladi, predvsem strokovna služba, ne pa komercialno podjetje za trženje športnega ribolova. S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi in zakona o varstvu okolja so upi članov neformalne ribiške družine, da dobijo ribolovne vode, spet porasli. In ker občina zastopa lokalne interese, je pred kratkim naslovila na republiško vlado pobudo, da bi ji republika podelila koncesijo za izkoriščanje Bohinjskega jezera in Save Bohinjke v športnoribolovne namene. Pri tem se sklicuje na določbo zakona o varstvu okolja, po kateri merila in način uveljavljanja prednostne pravice pri podelje-vanju koncesije za izkoriščanje voda predpiše vlada, in sicer glede na potrebe lokalnega prebivalstva, demografsko ogroženost območja ter pretekle in obstoječe pravice koncesijskega značaja. Vlada lahko določi tudi primere in predpiše pogoje, pod katerimi lahko na demografsko ogroženih območjih koncesijo za uporabo naravne dobrine podeli brezplačno. Občina bi potlej, na podlagi pozitivne vladne odločitve, pripravila predpis, s katerim bi urejala izkoriščanje voda v Bohinjskem jezeru in v Savi Bohinjki. Denar, ki bi ga pridobila na ta račun, bi porabila za urejanje infrastrukture, predvsem za zmanjšanje onesnaževanja voda. • CZ. AMZS Na AMZS-ju so čez vikend opravili 19 vlek, po vozilo pa so morali najdlje v Ajdovščino. V treh dneh so nudili tudi pomoč enajstim voznikom, ki so s pokvarjenim vozilom obtičali na cesti. GASILCI Kranjski gasilci so imeli dokaj miren vikend. Že v petek so pogasili požar v Kranju, ko je zagorel kontejner. Na pomoč so jih poklicali tudi v Hotemaže, kjer so pozabljivemu vozniku, ki je zaklenil ključe, odprli avtomobil. Pri varjenju avtomobila se je vžgalo v Šenčurju in posredovati so morali kranjski gasilci. Na pomoč so jih poklicali tudi za srednjo šolo Iskra, kjer so se vžgale smeti. Na Jesenicah so gasilci že v petek morali tehnično intervenirati pri prometni nesreči. Iz vozila so morali izrezati ponesrečenca in osvetliti cestišče. Opravili so tudi prevoz pitne vode na Prihode in postavili gasilsko stražo v gledališču Tone Čufar. V soboto so spet morali tehnično intervenirati, saj so prepeljali najdeno minometno mino iz Virmaš v skladišče za eksplozivna telesa. Na Planino pod Golico so peljali pitno vodo. V nedeljo pa so spet morali tehnično intervenirati, in sicer v jeseniški bolnišnici, kjer so v okvarjenem dvigalu ostali ljudje. Radovljiški gasilci preko konca tedna niso imeli posebnega dela, prav tako pa tudi ne škofjeloški, ki so bili čez vikend organizatorji srečanja gasilskih zvez Gorenjske NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici je od petka do ponedeljka na svet privekalo 15 novorojenčkov, od tega osem dečkov in sedem deklic. Največ je tehtal 3900 gramov težak deček, najmanjši pa je bil z 2320 grami prav tako deček. Na Jesenicah sta se rodili dve deklici in trije dečki. Najtežja je bila deklica s 3700 grami, najlažji pa deček s 3020 grami. URGENCA V bolnišnici Jesenice so preko vikenda opravili 114 urgenc na kirurgiji in 25 na internem oddelku. Imeli so tudi 11 primerov urgence na pediatričnem oddelku in 28 urgenc na ginekološko porodniškem oddelku. TURIZEM Na Bledu je bilo konec tedna nekaj čez tisoč gostov, kar je nekaj bolje kot lani v tem času. Blejsko jezero pa v teh deževnih dneh sameva, saj kopalcev ni. V Bohinju so se turistične zmogljivosti precej izpraznile. V zasebnih sobah je trenutno od dvesto do tristo gostov, kar pomeni 30- odstotno zasedenost. To je slabše kot lani v tem času. Tudi oba bohinjska kampa sta prazna. Kljub slabemu vremenu pa ima voda v Bohinjskem jezeru še vedno 18 do 19 stopinj. Bohinjski hoteli so zasedeni okrog 30-odstotno. V Kranjski Gori so čez vikend zaradi slabega vremena zabeležili manj gostov kot teden prej, saj jih je dnevno prenočilo okrog tisoč. V Preddvoru je hotel Bor zaseden 30-odstotno, zmanjšalo pa se je zlasti število prehodnih gostov. POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 Z GORENJSKIH OBČIN V Gorjah obnovili spomenik talcem Spodnje Gorje - V soboto je bila pn obnovljenem spomeniku talcem v Spodnjih Gorjah slovesnost, s katero so se spomnili dogodka, ko so 28. avgusta 1941. leta padli prvi talci. Ko so bile Gorje še samostojna občina, so ta dan praznovali kot občinski praznik, potlej, po ukinitvi občine, pa ga je kot krajevni praznik prevzela tudi krajevna skupnost Gorje. Praznik je zdaj pozabljen, čeprav ga ni nihče razveljavil, je v slavnostnem nagovoru v imenu krajevne borčevske organizacije dejal Janko Repe in poudaril: "Niso pa pozabljene žrtve in talci, ti Še vedno Živijo med nami." Slovesnosti se je udeležil tudi blejski župan Vinko Gole. Spomenik talcem je obnovila vaška skupnost Spodnje Gorje, večino denarja pa je zagotovila blejska občina. • CJZ. Dan harmonikarjev na Ermanovcu Veselo kljub dežju Že četrta letošnja prireditev na Ermanovcu se je kljub dežju dobro iztekla. Slabo vreme je na Erma-novec poleg obiskovalcev resda privabilo le šest harmonikarjev, pa vendar je bilo kljub temu zelo veselo. Praznovanje ob 40-letnici gasilskih zvez Gorenjske Ko sem se v nedeljo odpravljal na Ermanovec ter gledal črne oblake nad hribi, sem si rekel - ne, ne bo Šlo. Srečanje harmonikarjev zagotovo odpade. Pa ni. Črnih oblaki so resda ustrašili kar nekaj harmonikarjev, vseh pa vendarle ne, tako da so na jasi ob planinski koči obiskovalci lahko uživali ob zvokih mladih in tistih malo starejših harmonikarjev. Letos je bila to že četrta prireditev, ki jo je na Ermanovcu organiziralo Planinsko društvo iz So-vodnja. Tamkajšnji planinci so si na jasi na Ermanovcu postavili planinsko kočo, zdaj pa skrbijo, da se ob njej vedno kaj dogaja. Tako so letos že gostili citrarje, pa naše Gorenjce meseca ter najboljše gorenjske športnike, tokrat pa so v svoje vrste povabili harmonikarje. V nedeljo jih ie obiskovalcem zaigralo kar šest, veČina virtuozov na "fraj-tonarici" pa še guli šolske klopi. Prav zato se jim, po mnenju Slavka Jezerska, gospodarja doma na Ermanovcu, za prihodnost tako glasbe kot zabave v tem koncu ni bati. • Besedilo in foto: U. Špehar Gasilci izvedli reševalno vajo na Mestnem trgu Pester program potekal vse popoldne - od razstave gasilske opreme in vozil, sprejema gostov, reševalne vaje, gasili parade, slovesnosti do gasilske veselice. Škofja Loka, 28. avgusta - V soboto je bil v Skofji Loki pravi gasilski dan. Ob praznovanju 40-letnice gasilskih zvez Gorenjske in 40-letnice gasilske zveze Škofja Loka je vse popoldne in zvečer potekal praznični program. Najzanimivejša je bila reševalna vaja, ki so jo ob 15.30 uri izvedli na Mestnem trgu, in pri kateri je poleg gasilcev sodelovala tudi gorska reševalna služba. S praznovanjem so začeli ob lz. uri, ko so pri Gasilskem domu v Škofji Loki razstavili gasilsko opremo in vozila. V postavljenem šotoru so bile na ogled gasilske cevi, črpalke za vodo, svetilke, zaščitna in varnostna oprema ter drugi gasilski pripomočki. Obiskovalci so si razstavljene predmete lahko ogledali do 18. ure. Svečani del programa se je začel dve uri po odprtju razstave, ko so pred občinsko stavbo pripravili sprejem za goste. Ob 15.30 uri je sledila gasilska reševalna vaja v starem delu mesta na Mestnem trgu, saj je največja nevarnost požara prav v tem mestnem jedru. Lažni dim so pripravili v stavbi, kjer ima svoje prostore Agencija za plačilni promet. Gasilci so reševali prebilvalce iz zgornjega nadstropja, kamor so vstopili skozi okno. Dostop do okna jim je omogočila dolga lestev, ponesrečence pa so rešili po napeti vrvi. Po uspešno zaključeni reševalni vaji je sledila parada, ki je svojo pot začela na Novem Svetu m jo nadaljevala v smeri proti občinski stavbi. V paradi, ki jo je spremljala godba na pihala, je sodelovalo 247 gasilcev. Poveljnik parade je bil višji gasilski častnik Metod Jam-nik, poveljnik gasilske zveze Škofja Loka. V mimohodu so sodelovali tudi prapori iz gasilske zveze Škofja Loka in ostalih gasilskih zvez Gorenjske, predstavniki gorske reševalne službe, ki jih je vodil načelnik Zvone Korenjak, gasilska vozila in vozilo gorske reševalne službe. Paradi je pred občinsko stavbo sledila slovesnost ob 40-letnici gasilskih zvez Gorenjske, v katere so vljučene gasilske zveze Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča, in ob 40-letnici gasilske zveze Škofja Loka, ki vključuje 30 gasilskih društev iz občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki (25 prostovoljnih in 5 industrijskih GD). Slovesnosti so se udeležili najpo-membnejši predstavniki gasilske zveze Slovenije, predstavniki gasilskih zvez Gorenjske, Ptuja, Postojne, Logatca, Črnomlja in Medvod, predstavniki in župani občin Škofja Loka.Gorenja Krajevna skupnost Senično Dokončna ureditev igrišča Krajani in mladina urejajo igrišče in okolico. Senično, 28. avgusta -Akcija, v kateri so uredli igrišče v Seničnem, je bila v petek in v soboto. Pobudo vodstva krajevne skupnosti s predsednikom Janezom Kalanom so podprli mladina in krajam. "Vesel sem, letos edina akcija. Urejali so tudi cesto v Spodnjem Veternem m odvodnjavanje proti naselju Novaki. "Zaradi novega naselja v Seničnem se je naša krajevna skupnost precej povečala. Zato je skrb za Akcija za ureditev igrišča je bila v petek in soboto. da smo na ta način pokazali, da nam ni vseeno, kako urejeno imamo okolico in kakšen je prostor za rekreacijo otrok in mladine," je po končani akciji v soboto poudaril predsednik KS Senično Janez Kalan. Urejanje igrišča, pri katerem smo opazili tudi načelnika za notranje zadeve Draga Ficka, pa v krajevni skupnosti ni bila urejeno komunalno in-fstrukturo še toliko pomembnejša. Zaenkrat smo pri tovrstnem urejanju skupaj s krajani kar uspešni. Pri zadnji akciji, kjer smo urejali igrišče, pa upamo, da nas bo morda podprla tudi občina. Posebej pa se moram ob tej priložnosti zahvaliti firmi Trata J s. p. Jožetu Južničti iz Križ, kije brezplačno uredil okolico igrišča." • A. Žalar Praznovanja 40 letnice gasilske zveze so se razen gasilcev in njihovih povelnikov udeležili tudi župani Šk. Loke, Kranja in Železnikov vas - Poljane, Železniki, Kranj, Jesenice in Kranjska Gora, predstavniki gasilskih društev in drugi. Prav posebej so pozdravili tudi bivše predsednike, poveljnike in člane organov občinske Gasilske zveze Škofja Loka. Rudi Zadnik, predsednik Gasilske zveze Škofja Loka in predsedujoči regijskega sveta Gorenjske je povedal, da je bila pred 126 leti v Metliki ustanovljena prva požarna obramba, kar je bil zametek vseh gasilskih društev v Sloveniji, na škofjeloškem pa bodo drugo leto praznovali 120-letnico ustanovitve prvega gasilskega Dnevi narodnih noš Kamnik, 28. avgusta -Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki TD in občine Kamnik, predseduje pa mu župan Tone Smolnikar, pripravlja 25. dneve narodnih noš v Kamniku. Prireditev bo letos v Kamniku 8., 9. in 10. septembra. Vse se bo, kot je na nedavni novinarski konferenci povedal župan Tone Smolnikar, odvijalo na Glavnem trgu v Kamniku in vrtu Kavarne Veronika ter na območju Šutne, ki naj bi bila do takrat žc urejena. Da pa bodo lahko letošnje prireditve Čimbolje in nemoteno potekale, bo do takrat urejena oziroma tlakovana Sutna, uredili pa bodo tudi nekaj novih parkirnih mest. Osrednji program, ki ga bomo v Gorenjskem glasu Še podrobno predstavili prihodnji teden, bodo seveda sestavljale narodne noše. V prvem delu bo letos 80 parov narodnih noš, ki oodo predstavile slovensko narodno nošo skozi stoletja. V drugem delu pa bo sprevod narodnih noš, kjer prireditelj pričakuje 600 do 700 udeležencev. Vse tri dni bodo prišli na svoj račun tudi podjetniki oziroma razstavljalci in prodajalci različnih jz-delkov na stojnicah. Že prvi dan, ko bo prireditev prenašala tudi kabelska TV Impuls Kamnik, pa bo tudi modna revija na prostem. • A. Ž. društva na Gorenjskem v gasilskem društvu Škofja Loka. Občinske gasilske zveze so nastale leta 1955 in zato gasilci letos praznujejo 40-letnico organiziranega delovanja gasilskih zvez. V tem obdobju je bilo zgrajenih in obnovljenih veliko gasilskih domov. Kupili so mnogo novih vozil, opreme in drugih sredstev za gašenje in reševanje, znaten napredek pa je bil storjen tudi pri usposabljanju gasilcev. Opravljeno je bilo veliko število prostovoljnih ur pri reševanju, gašenju in drugih akcijah. Gasilske zveze so si pridobile ugled humanih . ganizacij, ki so vedno 1\ pravljene pomagati na ^ področjih. « Gasilska zveza »»rA Loka je podpisala pogodjjj vsemi štirimi občinafli'' dajejo sredstva za P°*^2 varnost. Ta sredstva p° 1 Zveza razporeja med gaSj ka društva. Investicij^ presegajo 2 milijona tolaži na primer nakup novih kih vozil, pa mora pok11^ vsaka občina zase. DrŽav«,' občine bodo morale g35'^ nameniti več finančnih *Z stev, saj je potrebno gasilske opreme in teh1) f zamenjati in jo posodobi dejal Rudi Zadnik. Gasilce Je pozdravil '» župan občine Škofja * Igor Draksler, ki se r9 zahvalil za dosedanje de'| nesebično pomoč in jim m lel čim več uspešnih v*), čim manj reševalnih akOh Po zaključku slovesne*^] gasilci ob 18. uri nadalje.j praznovanje na veliki veselici, ki so jo PrlPrrt' pred Gasilskim dorno^ Skofji Loki. Gasilska zveza Škofja [I je ob svoji 40-letnici P j tudi priznanja za sodelf^^ na področju gasilstvaJ**Jj žarnega varstva. Med oIVk^ je priznanje prejel tudi y, enjski glas. • Tekst in | Polona Oman PGD Koprivnik Gasilci imajo avto Polovico denarja so zbrali sami s pomofjf krajanov, polovico pa je primaknila občina Bobi11' Koprivnik, 28. avgusta - Muhasto nedeljsko popflj* je gasilcem na Korprivniku sicer ponagajalo pri nac^ vani veselici in srečelovu, ni pa moglo skaliti praznično razpoloženja ob prevzemu novega gasilskega avtoiiiot^ Ključe avtomobila jim je v imenu pokrovitelja i/""' župan občine Bohinj inž. Franc Kramar. Pred leti so z delom in prispevki, kot so zdaj naba\ avtomobil, gasilci in krajani na Kopnvniku zgradil' I gasilski dom. Pa tudi druge akcije na področju korfjj nalnc infrastrukture so ob pomoči širše skupnosti do^ ob prizadevnem vodstvu potekale v krajevni skupn^ Koprivnik - Gorjušc predvsem z delom in prispH krajanov. Za gasilski avtomobil, je poudaril predse^] KS Janez Korošec, so zbirali denar nekaj let, krajan'' so letos primaknili tri sto tisoč tolarjev. Zahvalo za podporo so v nedeljo popolde izrekli1 občini Bohinj oziroma županu inz. Kramarju. Občil« namreč primaknila dva milijona tolarjev, župan pa jfl slovesni izročitvi ključev poudaril, da je še poseda zadovoljen in vesel, da prvi avto, ki ga je zdaj dtfP, PGD Koprivnik, ki ima okrog 70 operativnih čla"j« prihaja v društvo v času njegovega županovania- I blagoslovitvi, ki jo je opravil domači župnik St^'J Vozlič, pa so avtomobil tudi krstili. Slovesnosti pa tj udeležili tudi predstavniki gasilske zveze Radovljica sosednjih društev. ................................................................................................................. nir Z GORENJSKIH OBČIN Aljaževi dnevi 95 TNP - prednost ali ovira? Okrogla miza o možnostih razvoja krajev v TNP ^formacijsko središče v Mojstrani. Mojstrana, 25. avgusta - Je Domačini imajo v TNP goz-*,vljenje v Triglavskem nar- dove in travnike, a zaradi odnem parku prednost ali strogega naravovarstvenega reda ne smejo pasti, seči... Zaradi tega propadajo seno-žeti, travniki, poti se zaraščajo. Brez vzdrževanja bo v desetih letih vse propadlo, so menili domačini. Kritika je i letela tudi na državo, ki da 0v«'a razvoju?" V kakšno SttJer razvijati turizem v tem okolju? To so bila glavna yprasanja, na katera so skušali odgovoriti na petkovi °krog|j mizi o razvojnih Možnosti krajev v in na obrobju TNP, ki je potekala J okviru letošnjih Aljaževih •hlevov v Mojstrani. Posveta so se udeležili vsi, ki so Povezani s to problematiko, od predstavnikov parka, države, občine, turističnega oruštva do domačinov. . Vsi sodelujoči so se strinjali, da ljudem ni vseeno, kaj ^ dogaja s Triglavskim narodnim parkom. Toda čeprav ^e,°d njegove ustanovitve v obliki, v kakršni je danes, Rinilo že skoraj petnajst let, *e vedno ni jasno, ali je Zlvljenje v njem prednost ali cokla razvoju. Okrog dva tlsoč ljudi stalno živi na nJegovem območju in na Posvetu so se vsi strinjali, °"a bi morali prebivalci to dejstvo občutiti kot prednost *n ne kot moteči, zaviralni dejavnik. Toda vprašanje je, ali potrebujemo rezervat, v katerem bo vse prepovedano, ali naravni park, ki pa Zahteva tudi vzdrževanje. Bodoče nil predsednik Turističnega društva France Voga. Glede na ogromno naravno bogastvo, ki ga ima TNP, bi se park lahko sam vzdrževal. Julijske Alpe so največja čistilna naprava v Sloveniji in iz hribovskega sveta dobiva 80 odstotkov vsega čistega zraka. vodi nerazumljivo politiko in je več vlagala v severni del parka, v Trento, v južno stran pa bore malo. Na drugi strani pa je v poletnem času v dolini Vrat parkiralo tudi po šeststo avtomobilov dnevno. Zaradi vsega tega so se razpravljala strinjali, da je sedanje stanje treba spremeniti. Glede konkretne akcije pa so se mnenja razhajala. V Krajevni skupnosru Dovje Mojstrana namreč menijo, da bi po zgledu Trente morali ustanoviti zavod kot neprofitno organizacijo, ki bi od občine Kranjska Gora dobil koncesijo za upravljanje z dolinami. S tem predlogom pa se ne strinjajo v Turističnem društvu. "Zavod ni to, kar potrebujemo. Kaj nam bo še ena neprofitna organizacija? Rabimo firmo, ki bi morala biti absolutno profitna organizacija, ki se bo s parkom ukvarjala na popolnoma ekonomski osnovi," je me- Svoje alpske vrednote bi morali bolj znati tržiti, so še menili na posvetu. Danes na evropskem in svetovnem trgu lahko uspemo le s proizvodi, ki so drugačni. Tudi turizem se razvija v smeri individualnosti in prvobitnosti in TNP ima vse možnosti za tak razvoj. Vsi razpravljala pa so se strinjali, da se bodo razvojni načrti lahko uresničili le ob absolutni podpori ljudi, ki v parku živijo. Kot je menil direktor TNP Janez Bizjak, park ni last uprave na Bledu, ampak je naravni pojem, skupna last in dobro. Prav zato morajo biti vse odločitve o parku stvar dogovora, "kako bomo TNP koristili in rabili, ne pa izkoristili in izrabili," je dejal Bizjak. Eden od korakov naprej bo vsekakor načrtovano odprtje informacijskega središča v Mojstrani, kakršnega so pred kratkim odprli tudi v Trenti. • U.P. Dosedanji prevoznik je bil predrag Otroke bo v šolo vozil zasebnik Cerklje, 29. avgusta - Doslej je šolarje iz okoliških krajev v cerkljansko šolo vozil Alpetour, v prihodnjem šolskem letu jih bo zasebni prevoznik. Pred časom so namreč nove občinske oblasti objavile razpis za šolske prevoze, ker se jim je zdel dotedanji prevoznik predrag. Posebna komisija je tik pred začetkom novega šolskega leta med dvema Eonudnikoma odtehtala v korist zasebnika iz ahovč. Slednji je namreč ponudil za nekaj milijonov nižjo ceno, Čeprav so imeli spočetka nekaj pomislekov, ker zasebnik še nuna izkušenj s prevozi šolskih otrok. Z Alpetourom so bili sicer doslej vedno zadovoljni, le njihova cena se jim je zdela pretirana. Tako je naposled odločil denar: zasebnik je pripravljen otroke prevažati za ceno 11 milijonov v 10 šolskih mesecih. Cerkljanska šola (s podružnico v Zalogu) ima precej vozačev. V šolo se vozi več kot štiristo otrok, več kot tristo tudi iz vasi, oddaljenih več kot štiri kilometre. Otroci, ki se vozijo več kot štiri kilometre (nekateri so doma tudi iz precej oddaljenih hribovskih vasi), so namreč upravičeni do brezplačne avto-busne vozovnice. Do štirih kilometrov pa občina prevoz financira le za pet hladnejših mesecev. Prevozi v šolo in iz nje so eden večjih stroškov ne ravno bogatih majhnih občin. Nič čudnega, saj se na teh poteh samo v cerkljanskem šolskem okolišu opravi okoli štiri tisoč kilometrov. Otroke so doslej z avtobusi prevažali na štirih relacijah: iz Velesovega, Praprotne Police, Adergasa in Češnjevka, s Spodnjega Brnika, Lahovč, Zaloga, Glinj, Šmartnega in Poženika, s Sidraža in Senturške gore ter s Štefanje gore. V novem šolskem letu po učence s Štefanje gore ne bo več hodil avtobus, saj jih je le devet, temveč novi šolski kombi, ki ga je šola dobila minuli petek. Renaultovo vozilo, ki bo razen otrok prevažalo tudi malice in služilo drugim potrebam šole, so kupili pri domačem prodajalcu avtomobilov, Ivanu Preši, ki je bil od vseh ponudnikov najugodnejši. Občina Cerklje, ki financira take in drugačne potrebe šole, namreč gleda na vsak tolar. Se bo za šolarje z novim prevoznikom morda kaj spremenilo? Župan Franc Čebulj pravi, da ne veliko. Ena večjih ugodnosti prejšnjega prevoznika, ko je za učence vozovnica na relaciji od doma do šole veljala kadarkoli, ne le ob urah prihoda v šolo ali odhoda iz nje, pa z novim šolskim letom odpade. Otroke bodo s tem nemara res pripravili do tega, da bodo odhajali domov, kakor je treba. Kaj pa tisti, ki imajo tudi popoldne ali prek rednega šolskega urnika kaj opraviti v šoli? • D.Z.Žlebir Seja občinskega sveta Kranjska Gora sanjska Gora, 28. avgusta - V četrtek, 31. av|usta, bo redna seja kranjskogorskega °j>činskega sveta, na kateri bodo temeljito obravnavali problematiko šolstva v občini Konjska Gora. . Svetniki se bodo odločali tudi o izbiri grba l!* zastave nove občine Kranjska Gora, obravnavali predlog odloka o komunalnih taksah in predlogu uredbe o taksah za °bremcnjcvanje okolja, dogovarjali se bodo o predlogu odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje ter o nekaterih predlogih sprememb poslovnika sveta, odloka o gospodarskih javnih službah in o ustanovitvi javnega podjetja Komunala. Razen tega je na dnevnem redu tudi pogodba o sodelovanju med občinama Santa Mari-nella in Kranjska Gora ter obravnava problema železniške čuvajnice na Dovjem. • D.S. Spretnostne vožnje gasilcev Zmagala Mengeš in Kokrica Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor je v soboto organiziralo že osmo tekmovanje voznikov gasilcev. Preddvor, 28. avgusta - Za nastopilo 16 vozil, so zmagali Mengšani pred DomžalČani in ekipo Borovnice. Pri orodnih vozilih (35 tekmovalnih tekmovanje, ki so ga gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Preddvor, ki bo prihodnje leto proslavljalo 100-letnico, pripravili v soboto že osmič zapored, je bilo prijavljenih kar 62 ekip. Tekmovanja pa se je potem udeležilo 51 ekip. V tekmovanju voznikov kombiniranih vozil, kjer je delili naj-bolj oddaljeni ekipi, to pa je bila ekipa iz PGD Borovnica. ekip) pa je bila najboljša prva ekipa PGD Kokrica pred Kokrico III in prvo ekipo Homca. Vse najboljše ekipe so prejele pokale, najboljša pa tudi prehodni pokal. Pokal presenečenja pa so letos po- Udeležencem tekmovanja je med drugim čestital tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar. Prireditev pa so podprli sponzorji, med katerimi je bil tudi Gorenjski glas. • A. Žalar KJE SO, KAJ DELAJO Gremo se oblast, namesto da bi delali Štefan Nemec je na Jesenicah znan še iz časov prejšnjega sistema kot direktor železarne, U(tajstvoval pa se je tudi v takratni Zvezi komunistov - Danes je predsednik društva upokojencev. Kakšne funkcije ste opravljali, katera se vam je *de|a najtežja? "V letih 1979 do 1983 sem °d predsednik poslovodnega odbora v Železarni Jesenice 'danes bi se reklo direktor. Železarni sem začel kot ključavničar, po desetih letih dela v tehničnem biroju in v Parni centrali pa sem odšel na Študij na strojno fakultc-j°- ludi ko sem se vrnil kot diplomirani inženir, sem se Jjkvarjal z energetiko, ki je ^la vseskozi moje veselje, in k° sem opravljal druge funk-c,je, mi je ta tehnični del ^anjkal. Bil sem predsednik j*°ra združenega dela v |akratni republiški skupščini *er sekretar občinskega in ^edobčinskega komiteja 5'veze komunistov. Od tega 'e bilo vsekakor najtežje Voditi železarno, saj so bili Jjsti časi zelo neugodni. Manjkalo je deviz, glavni protein pa je bilo pomanjkanje repromateriala. Bili Srno tudi pred investicijo love jeklarne, ki pa se ž;tkl|učila po mojem odho-^ Po enem mandatu predsednika poslovodnega °dbora je namreč prišlo do 2arnenjave. Kako je bilo v tistih časih voditi tak gigant, kot je železarna? Je bilo veliko pritiskov od zgoraj? "Kontrola nad direktorjem je bila zelo močna, zlasti s strani delavcev. Zveza komunistov ni imela več take moči, več jo je imel delavski svet in odbori. Včasih smo ogromno časa zapravili s tem. Navodila od zgoraj se danes poudarjajo bolj, kot jih je bilo v resnici. Tako veliko jih tudi ni bilo. A vsaka investicija v Železarni je bila izsiljena." Kako so delavci gledali na vas kot direktorja, ste bili priljubljeni? "Na začetku že, kasneje pa ne več, ker so se začele težave. V težavah pa je vedno za vse kriv direktor. Moram pa reči, da me osebno ni nihče napadal." Vseskozi pa ste bili tudi v Zvezi komunistov. "Bil sem že član mladinske organizacije. V tistih časih se je politična organizacija veliko ukvarjala tudi z gospodarstvom, zato sem se vključil. To je bil takrat nek način angažiranja ljudi. Izhajam iz delavske družine, moj oče je prišel na Javornik iz Prekmurja. Imel je težko življenje in jaz sem bil vesel, da sem dobil možnost, da sem doštudiral in se vključil v vodstvene funkcije. Zdelo se mi je dobro, da je nekdo računal name, mi ponudil delo, da človek nima občutka, da je najslabši... Moram pa reči, da se za vodstvene funkcije nisem nikoli pulil. Tudi velik politik nisem bil nikoli. Bil sem Član Zveze komunistov, a sem vedno gledal, da sem mandat čimprej zaključil. Kruha nisem iskal v politiki." Kaj počnete zdaj, ko ste že četrto leto upokojeni? "Strankarsko se ne udejst-vujem, imam pa svoja načela, pri katerih vztrajam. Moti me, da se več govori o strankarstvu kot o gospodarstvu. V mojih časih je bila oblast znana... Danes pa se gremo oblasti, namesto da bi delali. Aktivnoso-delujem pri društvu upokojencev, kjer sem od marca naprej predsednik, čeprav je žena rekla - kot že velikokrat prej - spet te ne bo nič doma. In kot vsem upokojencem mi zmanjkuje časa. Še vedno me veseli energetika, zanimam se, kako gre gospodarstvu. Večkrat povprašam, kako je z železarno in sem vesel, ko slišim, da Acroni dobro gospodari in ima perspektivo. So pa danes drugačni časi, staro odmira, prihaja novo. A žal je na Jesenicah premalo novega. Preveč smo stavili samo na železarno. Morali bi izkoristiti obmej-nost in skozi turizem in menjavo pridobiti nova delovna mesta in boljše pogoje za življenje." * Besedilo in slika: Urša Peternel DM MAKLA 1. in 2. september 1995 PROGRAM PRIREDITEV -petek, 1. 9. 1995 16.00 Sprevod s konjsko vprego, narodnimi nošami in harmonikarji po ulicah Nakla. 16.30 Nogometna tekma kmetje : obrtniki, v odmoru nastop Kinološkega društva Naklo, na nogometnem igrišču pod štucljem v Naklem 17.30 Otvoritev razstave "Predstavitev in uspehi društev v občini Naklo" v Zadružnem domu Naklo 18.00 Nastop folklorne skupine Preddvor pred trgovino Živila PC Naklo 19.00 Vrtna veselica s srečelovom in kegljanjem za dobitke na vrtu Gostilne, pivovarne in diskonta Marinšek VABLJENI sobota, 2. 9. 1995 7.00 Postavitev stojnic trgovcev, obrtnikov, podjetij na Glavni cesti v Naklem 8.00 Začetek teniškega tekmovanja občanov Nakla na teniških igriščih na Polici v treh starostnih kategorijah za moške in eni ženski kategoriji, priznanja za najboljše tri v posamezni kategoriji in bogat sklad praktičnih nagrad. Prijave na samem prizorišču do 30. 8. 1995, informacije na telefon - 47-290. 10.00 Gasilska vaja in prikaz reševanja izpod ruševin pred vrtcem "Rožle" Naklo članov Gasilskega društva in Kinološkega društva Naklo 11.30 Hitrostno tekmovanje na rolerjih v štirih moških in eni ženski kategoriji, tekmovalci z obezno zaščitno opremo (čelada, zaščita kolen in komolcev) in stalnim prebivališčem na območju občine Naklo se lahko prijavijo v petek, 1. 9. 1995, od 16. do 18. ure in v soboto, 2. 9. 1995, od 8. do 10. ure pred bifejem "Velbana" v Zadružnem domu Naklo. 13.00 Podelitev priznanj najboljšim trem tekmovalcem posamezne kategorije v rolanju pred trgovino Živila PC Naklo 17.00 Košarkarska tekma med ekipama Nakla in Policijske postaje Kranj na košarkarskem igrišču v Naklem 19.00 Karaoke s priljubljeno voditeljico Dejo Mušič na nogometnem igrišču pod Štucljem v Naklem VABLJENI Prireditev organizira Krajevna skupnost Naklo v sodelovanju z občino Naklo in društvi na območju občine. Družinski pohod na Sv. Jakoba Slabo vreme zredčilo število obiskovalcev TD Preddvor pohodnikom pripravilo pester program. Preddvor, 27. avgusta - Turistično društvo Preddvor vsako leto v avgustu organizira družinski pohod na Sv. Jakoba nad Preddvorom. Tako so se družine tudi v nedeljo, 27. avgusta, podale na pohod, ki je bil letos sedmi po vrsti in je postal že tradicionalen. Ta hrib so za družinski pohod izbrali zato, ker je to ena najbolj obiskanih točk v okolici Preddvora, saj se preko njega vodijo poti tudi na Zaplato in Potoško goro. V sklopu družinskega pohoda so v soboto prvič organizirali tudi rolk-arsko tekmovanje za Alešev memorial Preddvor 95, v Češka koča je odprta že 95 let Miro Kogej okviru katerega je bila tudi tekma z rolerji za otroke. Pohod na Sv. Jakoba, ki leži na nadmorski višini 964 metrov, se je začel ob 7. uri zjutraj na Podaku v Preddvoru. Planince je na začetku pozdravil dež, ki pa je kasneje ponehal. Vendar pa je bila pot po bližnjici zaradi tega zelo blatna in gladka, tako da je veliko planincev odšlo na vrh kar po gozdni vlaki. V turističnem društvu so poskrbeli tudi za pester program. Pripravili so družabne igre - planinci so lahko ugibali težo mesa, kupili srečke za srečelov in bili vključeni v žrebanje pohodni kov. Za vse igre so organizatorji pripravili zelo vabljive Družini Valančič in U ranic in že kar tradicionalne nagrade - izlet v Gardaland, nagrade gostinskih lokalov, izlet z avionom... Točno ob 12. uri so začeli z žrebanjem nagrad in razglasitvijo najstarejšega planinca ter najštevilčnejše družine. Zanimivo je bilo, da so bile v obeh primerih razglasitve kar dvojne. Nagrado 8 litrov olja sta dobili štiričlanski družini Valančič in Uranič. Veliko pleteno srce je dobil Miro Kogej iz Kranja, kot najstarejši planinec, rojen januarja 1921. Liter in pol medice pa je dobil tudi Hinko Lebinger iz Litije, rojen julija istega leta, ki je prav v nedeljo praznoval 1. obletnico poroke. Za dobro vzdušje je kljub čemernemu vremenu poskrbel harmonikar Franci Voga iz Preddvora. Takoj po razglasitvi in podelitvi nagrad pa je začelo deževati in veliko planincev se je odpravilo domov. Mirjam Pavlic, tajnica TD Preddvor, je povedala, da so pričakovali, da se bo pohoda udeležilo najmanj 100 družin, vendar pa jih je bilo zaradi vremena, ki je mnoge odvrnil od poti, malo manj. Upajo, da jim bo drugo leto vreme bolj naklonjeno. Tekst in foto: Polona Oman Zakonca Lebinger s predsednikom domačega TD Stane-tom Arhom. Stara, vendar trdna in lepa Tako o postojanki meni njen dolgoletni oskrbnik Andrej Karničar. obiskovalci se s tem strinjajo, vendar še več dajo na njegovo domačno*' Spodnje Ravni, 27. avgusta -Kakih 250 ljudi se je zbralo davnega leta 1900 pri Češki koči, ko so prvič odprli njena vrata. Ob 95-letnici tega dogodka jih je tja prišlo še nekaj več, čeprav so težki oblaki že od nedeljskega jutra grozili z dežjem. Pa je slavje vseeno bilo. Prav domače so se obiskovalci počutili ob zvokih citer in planinskih pesmi, za povrh pa so jih jezerski planinci pogostili z domačimi dobrotami. Vsak drugi Jezerjan in še nekaj tujcev zraven je med 370 člani Planinskega društva Jezersko. Vsa društvena dejavnost - od gospodarske do markacijske in od mladinske do alpinistične - se suče prav okrog njihove edine postojanke. Češke koče na Spodnjih Ravneh. Po ustanovitvi društva so jo prevzeli od kranjskih planincev, sedaj pa jo oskrbujejo že peto desetletje. Čeprav so v sedemdesetih letih klet preuredili za prenočevanje in na vzhodni strani [»ostavili prizidek, niso posega-i v prvotno arhitekturo v značilnem češkem ljudskem slogu. Sedaj lahko prenočijo 45 gostov v sobah, 25 na skupnih ležiščih in 8 v prenovljeni zimski sobi. Boljšo in lažjo oskrbo so zagotovili z izgradnjo tovorne žičnice 1969. leta in prenovo 1982. leta, lani so uredili novo vodno zajetje in vodovod, prihodnje leto pa nameravajo postaviti malo vodno elektrarno za potrebe razsvetljave in pogon aparatov. Brez posodobitev ne gre, a podoba koče ostaja, je zagotovil Luka Karničar, predsednik Planinskega društva Jezersko. "To je bila ena glavnih zahtev, da sem pristal na oskrbovanje Češke koče. Čeprav je koča stara, je še vedno trdna in lepa. Prav v tem, da je ohranila prvotni videz, je njena največja vrednost. Seveda sem nanjo kar navezan, saj sem bil tukaj oskrbnik prvič v letih 1949 in 1950, potlej pa vse od leta 1960 z izjemo ene sezone zaradi bolezni. Ker sem toliko let pri hiši, me pozna mnogo ljudi. In kadar Človek ve, kam prihaja, jemlje to kot obiske na domačiji. Zato se tako smučarji kot planinci pri nas dobro počutijo. Sam Del družine Karničar, ki že dolgo živi s Češko kočo. skrbim, da so vedno postreže-ni, osebje in člani društva pa prevzemajo vse druge dolžnosti pri oskrbovanju postojanke. Tudi moji otroci priskočijo na pomoč po potrebi," je povedal pred nedeljskim slavjem Andrej Karničar, 72 letni oskrbnik. Pisana družba pod Grintovci Množico obiskovalcev pred Češko kočo je pozdravil predsednik jezerskih planincev, ki je razen na obletnico njihove koče spomnil na jubileje Aljaževe dejavnosti. Jezerjana Drejc Karničar in Polona Virnik sta prebirala spomine dr. Bogoslava Frante iz češke podružnice Slovenskega planinskega društva na izgradnjo in odprtje Češke koče. Kot je poudaril predsednik KS Jezersko Milan Kocjan, so ljudje iz različnih krajev našli smisel skupnega druženja v planinstvu. Leto je tudi po zaslugi družine Karničar doseglo velik razvoj, vendar pričakuje kaj podobnega v turizmu po oblikovanju lastne občine. Najbrž bolj domače od slavnostnih besed so izvenele planinske pesmi ob spte' citer, ki so jih obisko^_ zapeli in zaigrali K*"!* koledniki. ludi tokrat spremljal igralec in P Tone Kuntner. Ker praznik ?°^\ vsakršne radosti, ni ^a < niti tistih, ki vraCajo pO' . no energijo ob vzponu v »oskrbela kuharica ■ Za vrsto domačih do^fi Savs,pri pripravi in fgl je sodelovalo še vet j nov. Ena od njih je p1 f Sabina Karničar, nJen,(i{l Tone pa je pestoval tf i jenca Urha, ki je bil s' ^ verjetno najmlajši obisk0 Če so njega prinesli, polletna Petra Zupaf>\i Hrastnika kar sama pri*'., la z mamico, očkom, ha? dedkom, ki so vsi velik' telji Češke koče. Zarjj akih razlogov je pf'*j slavje tudi dr. Peter Vej Kranja, skupina štaje^ Maribora in Slove* Konjic pa je šele _s»j prijateljstvo z najb0 oskrbnikom po njihovi No, prav zato lepotic Grintovci najbrž ne b° osamljena! • StojanS^ Večno mladi fantje v Zena naj bo doma Med množico uradno registriranih in zaznamovanih klubov najdete tudi Rekreacijski klub večno mladih fantov. Fantje, med katerimi najmlajši na svojih plečih nosi osem mesecev, najstarejši pa 83 let, so v soboto že enaindvajsetič odšli na Stol. Radovljica, sobota zvečer. Velik šotor na enem od šolskih igrišč. Klopi ob obloženih mizah so zasedene, množica ljudi stoji, Vili na odru prepeva. Večno mladi fantje so kljub dolgemu pohodu iz Radovljice na Stol in nazaj zidane volje zibajo ob zvokih skupine Pop design. Po grlih teče hlada pijaca, v lačnih želodcih izginja gora hrane. Možje, ki preživljajo trpinčenje svojih žena, so tokrat ušli strogi kontroli. Vsaj za en večer. V nedeljo pa... Pred enaindvajsetimi leti je skupina ubogih možakov, ki so poleg ostalega trpinčenja preživljali celo tepež s pravim gospodinskim valjarjem, ustanovila svoj klub. Klub večno mladih fantov. Fantje, ki so vedno dobre volje, so se določili, da bodo vsaj nekajkrat na leto pustili svoje (boljše) polovice doma ter se sami odpravili v hribe, na kolo ali pa smučanje. Na Gorenjskem je zaživel pravi pravcati moški klub po strogih angleških pravilih. Nič žensk, izvzete so natakarice. Pa še te le takrat, ko na mizo prinesejo pijačo. Red pač mora biti. Vsak konec poletja se mladi fantje odpravijo osvajat Stol. Po pohodu se zberejo na veselici, taki pravi, kot se spodobi. Življenske sopotnice se na vrh sicer lahko odpravijo z njimi, a v varni razdalji. Klubska pravila je vendarle potrebno upoštevati. Letos se je pohoda udeležilo 110 po-hodnikov, nekoliko manj kot lani, kljub temu pa veselja ni manjkalo Še posebej zvečer na veselici. Letos so za svečanost poskrbeli godbeniki iz Lesc, za zabavo Pop design, pridih romantike pa je na nebo naslikal pravi pravcati ognjemet. Fantje so si ob koncu veselice obljubili, da se, če že prej ne, ob letu ponovno vidijo, prav tako pa so v svoje vrste povabili vse vesele možake, ki radi hodijo v hribe, kolesarijo ali smučajo in težko preživljajo mH1 svojih žena. J • U. Špehar, foto: 1 Doki. ----------...^ XO VO V KRANJU DISKONT SADJA IN ZELENJAVE { rta debelo in drobno) Otvoritev bo 30.8. ob 7. uri na Partizanski 26 v Kranju T ( v nekdanjih prostorih Jelovice bivša Roleta za stadionom v Kranju) NA OTVORITEV VABIMO VSE DOSEDANJE IN NOVE KUPCE! »ste Lesna industrija in objekti p.o. škofja Loka Po sklepu delavskega sveta podjetja razpisuje JAVNO DRAŽBO *a prodajo: I. POSLOVNE STAVBE, ki stoji na pare. št. 679/7 v izmeri 1848 |Jj2 in pare. št. 679/29 v izmeri 608 m2, obe k.o. Stari dvor in DVORIŠČA pare. št. 679/26 v izmeri 534 m2 in pare. št. 679/27 v izmeri 116 m2, prav tako k.o. Stari dvor *a izklicno ceno v višini 1.071.000,00 DEM v tolarski Protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan Plačila. H. POSLOVNE STAVBE S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM Pare. št. 679/32 - poslovna stavba 461 m2 in pare. št. 679/34 -dvorišče 140 m2, obe vpisani v vi. št. 693 k.o. Stari dvor 2a znižano izklicno ceno v višini 36.000.000,00 SIT. javna dražba bo dne 18. 9. 1995 v sejni sobi podjetja LIO v Skofji Loki, Kidričeva 56, za prodajo nepremičnin pod točko I. ob 12. uri, za prodajo nepremičnin pod točko II. pa ob 12 30 uri. Dražbeni pogoji: ^a javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe registrirane v R Sloveniji in fizične osebe s slovenskim državljanstovm. ki pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini v v"šini 10 % izklicne cene na žiro račun LIO škofja Loka, št. 51510-601-13411, s pripisom "varščina". Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 8 dneh Po končani dražbi, sicer varščina zapade v korist prodajalca. Kupec mora plačati: "Za nepremičnine pod točko I.: 60 % kupnine na dan podpisa kupoprodajne pogodbe, preostalih 40 % pa v osmih dneh po l2daji soglasja Agencije za prstrukturiranje in privatizacijo RS, k zvedeni prodaji " za nepremičnine pod točko II.: 25.000.000,00 SiT na dan Podpisa kupoprodajne pogodbe, preostale zneske do izklicne cene pa v osmih dneh po izdaji soglasja Agencije za Prestrukturiranje in privatizacijo RS, k navedeni prodaji. v obeh primerih se plačana varščina všteje v plačilo prvega obroka kupnine. ^^gim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo parščino brez obresti vrnili v treh dneh po končani dražbi. Hrometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva P'ača kupec. zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije in si Poslovni objekt lahko ogledajo na podlagi predhodnega Oogovora po tel.: 064/634-100, int. 12 (tajništvo). Lrf/ UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE tel.: 061/713-611 ŠE PROSTA ŠTUDIJSKA MESTA Vse. ki ste ostali brez vpisnega mesta na Univerzi, pa v<*s veseli delo z naravo, z ljudmi, z domačimi živalmi in s tehniko ter želite delati pri ohranjanju lepe slovenske pokrajine in poseljenosti podeželja ali pa vas mika delo v laboratorijih, v javnih službah, v svetovanju, v strokovnem šolstvu in drugje, vabimo, da se vpišete na visokošolski oz. višješolski študij kmetijstva - zootehnika na Oddelku za zootehhtko biotehniške fakultete, kjer je še nekaj prostih študijskih mest. Informacije o študiju dobite po našem telefonu 061/713-611. Kandidati se lahko prijavijo s tretjo prijavo Heposedno na Biotehniško fakulteto, Jamnikarje-va 101, Ljubljana ali na gornji naslov. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Številka: 93/95 Datum: 24. 8. 1995 Srednja gradbena šola Kranj razpisuje za šolsko leto 1995/96 delovno mesto in sicer: f. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOST za nedoločen polovični delovni čas Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni po objavi razpisa. Začetek dela je 1. 9. 1995. Likvidacijski upravitelj družbe ENGINEERING Kranj p.o., v likvidaciji, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 17/94 z dne 23. 8.1995 RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB prodajo poslovnega deleža v družbi DOLNOV d.o.o. Kranj 1. Predmet razpisa je zbiranje ponudb za nakup poslovnega deleža likvidacijskega dolžnika, ki ga ima v družbi DOLNOV d.o.o. Kranj, Kranj, šuceva c. 23. 2. Izklicna cena za poslovni delež znaša 48.195.350 SIT (oseminštindesetmilijonov stopetindevetdesettisoč tristopetdeset SIT). Morebitni prometni davek in ostale dajatve ter stroške v zvezi s prodajo in prenosom poslovnega deleža nosi kupec. 3. Prodaja se opravi z zbiranjem pisnih ponudb poslanih v zaprtih ovojnicah na naslov Okrožno sodišče Kranj, 64000 Kranj, z oznako "ponudba za Engineering, St 17/94". Rok za zbiranje ponudb traja 8 dni od objave razpisa. 4. Ponudniki morajo v pisni ponudbi navesti ponujeno cneo za nakup. Ponudbi morajo priložiti dokazilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od izklicne cene in sicer 4.819.535 SIT, na žiro račun Okrožnega sodišča Kranj št. 51500-697-95539, z oznako "varščina Engineering St 17/94". Neuspelim ponudnikom bo varščina vrnjena brezobrestno v 8 dneh po opravljeni izbiri. 5. Ponudniki so lahko pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije in fizične osebe - državljani Republike Slovenije, ki morajo ponudbi priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma potrdilo o državljanstvu. 6. Družbeniki Dolnov d.o.o. Kranj imajo prekupno pravico za odkup poslovnega deleža. Družbeniki lahko pod enakikmi pogoji uveljavijo predkupno pravico na naroku za odpiranje ponudb (z udeležbo na razpisu in plačilom varščine). 7. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri, rok za plačilo kupnine pa znaša 15 dni od podpisa pogodbe, sicer bo prodaja razveljavljena, varščina pa bo obdržana kot skesnina. 8. Prenos poslovnega deleža bo opravljen po plačilu celotne kupnine. 9. Likvidacijski upravitelj na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji poslovnega deleža z nobenim ponudnikom. 10. Informacije v zvezi s prodajo poslovnega deleža daje likvidacijski upravitelj Mitja ULCAR na pisno zahtevo interesentov. 11. Odpiranje ponudb bo opravljeno dne 12. 9. 1995 ob 13. uri na Okrožnem sodišču Kranj, soba št. 12. 3x CD a; o > to CM (D > a> 4-» m T" C0 (0 3 O) > 8 o o a. CO o O) ca O) o C .o ca > it o. ca it F. P * c ca k5 o C O) E C0 C g> si o ca «| N g CD 3 O to cd p .S, £ C0 O £ N & ■= 'C co i 2* 9. -F al I o co B ra tj > lil C3 Q O) 03 00 C •S 00 O O) co 'c co oo „ o £ # J* CD o * CD c Si *Q KJ £ 03 .J= N 1! fl B 8» ™ O) 00 > a? o III o CO C O) 3^ ■ ca e c s. o. > TJ < Z CD LU > C/5 LU I O. O O. I < cc o o (/) -J z < < z CD o 03 C 03 03 > > N N jjj 03 Q) a> "O CD EEP O d) rt * O. O. 03 JR ° °ll O. O. C g 3 3 O § co ca ca — c c n .£ > o B n o JC tn c Vi 03 ° F *" N C c — 3 sz. ** c S »o g> II II o c ■s i o > > 8 I« II 3 a i —t j-' fl.Ofl.hO (O z 1/ STANOVANJSKO PODJETJE Jesenice, C. m. Tita št. 18, telefon št. 064/81-170 ali 81-142, fax št 064 84 155 PRODAJA v Kranjski Gori enosobna in dvosobna stanovanja z lepim razgledom Cena stanovanja za 1 ml je 2100 DEM v tolarski protivrednosti. Vse podrobne informacije lahko dobite na telefonski št. 064/81-142 - Mijo Dasovič, vsak delovni dan od 12. - 14. ure po objavi tega oglasa. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Vabimo k vpisu v DELOVODSKO ŠOLO za program DELOVODJA V GRADBENIŠTVU (V. stopnja), ki ga bomo začeli izvajati v šolskem letu 1995/96. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom. Pogoji za vpis: - končana triletna poklicna šola (kamnosek, pečar, zidar, tesar, slikopleskar, polagalec podov, stavbni steklar, dimnikar); - najmanj 5 let delovnih izkušenj v poklicu Kandidati za vpis se lahko prijavijo na obrazcu DZS 1,20 in z ostalimi dokumenti o izpolnjevanju pogojev za vpis pošljite na naslov SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2, 64000 Kranj. Vse informacije dobite v tajništvu šole. "S .t » o lil o O č £.2. ^ o E 9 o>5 II S c O IS s O O o o » h z-5; o O o. oj E jo _ o' 5 |«2 to oo co 5 al 00 >0 T TJ O ^ . go°o WTJ o > ".O > 00 ■a-s!« co 2 £ "S -Q O. OJ C TJ C CD ® "55 >0 03 . C 00 .o 00 2 a 03 N o 03 o > 3 C 03 O E 6 c > C0 Cl S 3 00 — E si C ._ C II8 o «. • ^-^03 >o o •= -B F - c« CL CO > N CO ® C0 N _ ^ > © ca » E k_ ~ —i O.CO J o i5 o O) TJ ca c _ N d © .S.5J .^.TJ TJ o o p TJ t O CD 00 O E. > co o = TJ W'N N "C O — O. C 03 N 03 v. O CD ca j* o 45 A F ra O.TJ 2 wO o 3 03 c io iJ . CD V N TJ O O CD — 00 c 03 .52, > C O 03 S, c o > «o ™ V) n -Q K/) O > O CD > 52 i5 -o irj tj S-co ® P 52 qj F c o ^ . 2 o » lxT a ca Btvl »m* 3 ^ KJ ž .00 O -Q a'o 3 > ® 1o-.S. 32 c 03 -O CO CL N O 00 K 8 S 00 jg *" c sil CD >*> -§ Scvi -TJ^ CD S I -* £ > co 00 03 Iti O 03 O CD > , co^^ c ^ "O 00 -g « CD O, > O N &8 9 o- E -S — o iif ^O- o i>a ■> ca co CD jQ F Vi CNJ g > .5. o. ca C to —- is c . O. ^ 00 CO O 00 O) t- C O) ■-kj> ffl o ^ o -2.0 s ® 03 O c Z CD TJ > < Q < LU ^ cc Gu CD < lili lili UJ QZZ QoE o2o oo cc0-E ■I i! C C 3 ._ .© 2 F a ca Ef CD CD zl C/) TJ GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. V avli Občine Kranj je na ogled prodajna razstava Slikarji za Prešernovo mesto. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta fotografska razstava Obraz jeseniškega vsakdana. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava risb Rudolfa Arha Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzenji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzenji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan razen sobote od 14.30 do 17.30. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava, ki jo The British Council organizira ob tristoletnici smrti skladatelja Henrvja Purcella. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava kipov Franca Tavčarja . Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji loškega muzeja je na ogled razstava slik Marjana Belca vse do konca avgusta. Ogled je možen ob istem času, kot so odprte zbirke loškega muzeja.V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. V mini galeriji Občine Šk. Loka razstavlja Eduard Marušič izrazno fotografijo z naslovom "utrinki istrskega kamna. TRŽIČ -V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič-V Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem.V Vili Bistrica je na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. Tržič, 29. avgusta - Zvoki fanfar s cerkvenega stolpa na griču pri sv. Jožefu so minuli petek zvečer naznanili, da se začenjajo Tržiške poletne prireditve. S tem, da se mesto ponovno kulturno prebuja, so se uresničile dolgoletne sanje mnogih domačinov, je v svečanem nagovoru ugotovil tržiški župan Pavel Rupar. Letošnje igre je posvetil spominu na že pokojne igralce in druge kulturne ustvarjalce iz Tržiča, obenem pa je obljubil nadaljevanje poletnih prireditev. Kljub kislemu vremenu je že prvi večer minil vedro, saj so godbeniki Pihalnega orkestra Tržič zaigrali poskočne koračnice in slovenske narodne, nekaj domaČih viž pa je dodal še njihov ansambl Vaška. Dosedanje večere so popestrili štirje različni nastopi, do četrtka pa bodo na vrsti še tri prireditve. • Besedilo in slika: S. Saje Knjižne novosti: IZ PEKLA V RAJ Pesniška zbirka Ivice Plohi Dornik, dnevniško zapisovanje krščanskih čustev, je pred kratkim izšla v samozaložbi. Po njej bodo segali predvsem tisti, ki jim je blizu krščanska duhovnost. Triintrideset pesmi z osebno izpovedno religiozno tematiko avtorica v celoti posveča Jezusu Kristusu, po njenem posvetilu pa je namenjena "vsem ljudem dobre volje, ki so se odločili za popolno in večno življenje v telesu z najvišjo resnico, s čisto ljubeznijo". Plohlova se v svojih pesniških zapisih ukvarja tudi z ekološko osveščenostjo, kar sovpada z delovanjem njenega centra za novo kakovost življenja Elis. • M.A. Kiparska forma viva v Lescah OTROCI BODO ODRASLI Lesce, 26. avgusta - Ta konec tedna je bilo pred osnovno šolo Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah zelo živabn^ Slišati je bilo zvoke motornih žag, kladiv, sem pa tja pogovor med sedmimi kiparji, ki pred šolo iz hrastovega «eJ __ ustvarjajo lesene skulpture. Kar osem slovenskih kiparjev, dva od njih sta še študenta, se je odzvalo povabilu Romana Gašperina, učitelja na osnovni šoli v Lescah, da z lesenimi skulpturami poživijo okolico šole. V veselje učencem, učiteljem in naključnim mimoidočim, ki jih tu, v bližini cerkve in ceste na letališče, ni malo. Osnovna šola v Lescah je že nekaj let znana po tem, da skrbi za prijetno bivalno okolje svojih učencev. Prav na pobudo Romana Gašperina namreč po stenah šolskih hod- tiv, po katerem sem se odločala za to, kaj bom napravila. V štirih dnevih, kolikor jih imamo na voljo, je namreč skorajda nemogoče narediti kaj zahtevnega. Torej se odločiš za tisto, kar boš časovno zmogel. Jaz sem se za pokončno žensko figuro. Všeč mi je vzdušje tukaj. Skupno delo nas povezuje. Projekt je nekakšna osvežitev, zato sem sprejela povabilo; občutim polet in svežino, ki bo prav gotovo ostala tudi v naših delih," je povedala Dragica Čadež po tem, ko smo jo za trenutek Silvo Kretič: spogledovanje z okolico nikov že visijo umetnine najboljših slovenskih slikarjev in ilustratorjev.V petek je z delom začelo sedem kiparjev: Silvo Kretič, Drago Rozman, Tjaša Celestina, Renata Bovhan, Dragica Cadež, Jaka Mihelič in Radivoj Mulič. Vabilu se je odzval tudi Peter Jovanovič, a se sedmerici za sedaj še ni pridružil. Obljubil pa je, da bo v Lesce prihajal, kakor mu bo dopuščal čas, tako da bo na trati pred šolo stalo tudi eno njegovih del. Kiparji so z delom začeli ta konec tedna, uradno ga bodo zaključili v sredo zvečer, pa vendar večina pravi, da bodo ostali še kakšen dan. "Čas je bil edini norma- zmotili pri delu, ki bi ji ga v vsakdanjem življenju sicer težko pripisali: s težko motorno žago je obdelovala veliko hrastovo deblo, ki je že kazalo zametke ženske figure. Z malo manj moči, pa prav nič manj odločnosti se je svojih dveh hrastov lotila Renata Bovhan, sicer tudi slikarka. Eno od skulptur bo poimenovala Kozmos in energija, drugo pa Jaz in ti. Ko smo Jaka Miheliča pov-prašli, kaj bo nastalo iz njegovega kosa lesa, je potožil, da sicer zelo nerad daje svojim kipom naslove, venadr pa bo šolarje prav gotovo razveselilo, ■ i% r - 1 \ Ji m H Jaka Mihelič: tole bo space sandvvich ZADNJIC LUTKE Kranj, 31. julija - V četrtek, 31. avgusta, bo na vrtu gradu Kieselstcin Še zadnja predstava v okviru otorškega poletnega festivala Kieselstein živi kulturi. Tokrat bo gostovalo Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Veliki kikiriki. Nastopila bosta Nace Simončič in Nadja Vidmar, sponzorja pa sta tokrat Optika Tina iz Kamnika in Mestna občina Kranj. • M.A. Tjaša Celestina: kipi bodo vplivali na otroke če že zdaj napišemo, da bo Jaka Mihelič zanje naredil leseni Space Sandvich. "Lepo je tukaj, ljudje so zelo prijazni. In čisto vsak mimoidoči pomaha nazaj... to mi je pa zares všeč. Rad delam za otroke, všeč mi je občutek, da se bodo tu igrali, kipe preizkušali, se dotikali lesa, ki sem ga oblikoval, in s tem dela mene." Jaka. in njegov kolega z , Jj "Takšna forma vivajtr^ gotovo posebna izkušnji . se, ker pač delamo skupty'J čas tudi primerjamo. /**\J povedano, je včasih to d naporno, hrup številnih in kladiv lahko tudi 0*\ Za to, kaj bom delala, odločila glede na čas in JJA rial ter se med števil?' idejami odločila za najP^f nejše, ki jih bom, gU& Sponzorji forme vive Turistično društvo Lesce ■ Camping Šobec, Turisti^ društvo Bled, Sindikalni izobraževalni center RadovljK Restavracija Center Lesce, Restavracija Šobec, Gostilna J , restavracija čemer L,esce, restavracija tooec, uosmn**- i Podnart, Restavracija Letališče Lesce, Gostilna L*cj Radovljica, Gostilna Kunstelj Radovljica, Gostilna ^vse\l Begunje, Taverna Sova Lesce, Družina Mlinaric Ifn Družina Gašperm Radovljica, Založba Didakta Radonu; Čebelarstvo - Brane Kozinc. Murka Lesce. Almira RaO$.L ca, Vezenine Bled, Merkur Lesce Alpski letalski center Lg Žito Gorenjska Lesce, Barve laki Helios Radovljica, £*J Begunje, Pekarija Magušar Lesce, Franci Petek Lesce, H)'P, Lesce, Andrej Čufer Lesce, Pan Art - Simončič Medium Radovljica, Graverstvo - Jože Fon Lesce. A$el j tronic - Aleš Bregar Lesce, Gostišče Tulipan Lesce akademije, Radivoj Mulič, oba še študenta, se v Lescah prav gotovo zabavata. Prav tako, kot se najbrž zabavajo vsi, ki hodijo tam mimo in se za nekaj trenutkov ustavijo. Bolj kot kakšna gozdna delavca izgledata, ssekirami, ki se kar naprej lomijo, in žagami, ki so ves čas v okvari... Marsikdo si kiparje drugače predstavlja, bolj 'poduhovljene', umetniške, manj takšne, kot jih lahko te dni vidimo v Lescah: močne, zagrizene, umazane, garaške. Silvo Kretič je pripomnil, da ravno zaradi fizičnega dela kiparji vse do renesanse niso biti priznani za prave umetnike. okoliščine, sintetizirala *3 Na otroke gledam kot nO "|J ki bodo nekoč odrasli- t membno je, da stvari tti*l jo, da jih bodo šolarji v/<*J dan na dan, kipi po m nevede vplivali najnje. "\ bodo hodili mimo njih, *\ morda kdo od otrok navf^ da se tudi sam nekoč lotfJ\ takšnega," je prepričana « Celestina. V Lescah bodo kiparje m tili Še nekaj dni. Glede da jim je sem ter tja pona#jj| muhasto vreme, se bo v9 delo nadaljevalo tja do * , tedna. J • Besedilo, slike: M. ^ Kranj, 25. avgusta - V avli Občine Kranj so v petek zve*, nastopom ansambla kljunastih flavt Camerata Carrf slovesno odprli prodajno razstavo "Slikarji za PrešeM mesto". Sodeluje triintrideset umetnikov, ki bodo z &l dobička od prodanih slik finančno pripomogli k obnovi11 objektov, ki so v Kranju kakorkoli povezani s PrešernorflII začetek bodo prve zbrane tolarje namenili ureditvi Prest* vega gaja, kasneje morda izgradnji posebnega dostop' Prešernovo gledališče za invalide. Informacije o razsta^ prodaji vsak dan ob 17. uri v razstavnem prostoru ah pO 221 811 in 422 513. • M.A., foto: Lca Jeras. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Lastninjenje Petrola Skladi bodo namesto deleža dobili kupnino Pokojninsko-invalidski, odškodninski in razvojni sklad bodo namesto obveznega 40-odstotnega lastniškega deleža dobili kupnino iz javne prodaje delnic, ki se bo sicer začela oktobra. Ljubljana - Petrol je po zapletu s cenitvijo tržne vrednosti lastniškega lupita, ki je osnova za oblikovanje prodajne cene delnic, 16. avgusta le dobil za svoj program lastninskega preoblikovanja podjetja prvo soglasje republiške agencije za prestrukturiranje in privatizacije. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal Franc Premk, generalni direktor Petrola, se je proces lastninjenja Petrola začel že tedaj, ko se je Slovenija odločila za samostojnost in je država zadolžila Petrol za oskrbo Slovenije z naftnimi derivati, nadaljeval pa se je potlej s sprejetjem različnih zakonov. Po zakonu o denacionalizaciji so morali rešiti okoli dvajset zahtevkov za vrnitev podržavljenega premoženja, v skladu z zakonom p skladu kmetijskih zemljišč •n gozdov so prenesli na sklad nekaj zemljišč, po zakonu o gospodarskih javnih službah pa bo 15,63-odstotni delež v lasti slovenske države. Petrol je program lastninskega preoblikovanja predložil republiški agenciji decembra lani, vendar so program morali potlej popraviti, ker cenilci pri cenitvi premoženja niso upoštevali vseh predpisanih meril. Agencija jim je po zapletu s cenitvijo (druga cenitev je bila za 16 do 18 odstotko-voz. za 50 milijonov mark višja od prve) prvo soglasje k programu lastninjenja izdala 16. avgusta, v soboto so program javno objavili in že začeli s prvim delom lastninjenja, ki obsega interno razdelitev in notranji odkup. Za notranji odkup 15 odstotkov delnic Tržna vrednost lastniškega kapitala, ki je tudi osnova za oblikovanje prodajne cene delnic, je ocenjena na skoraj 21 milijard tolarjev, vrednost družbenega kapitala skupaj z rezervami je 18,6 milijarde tolarjev, podlaga za izdajo več kot dveh milijonov delnic pa je nominirani kapital podjetja v vrednosti 12,5 milijarde tolarjev. Ob tem, da je 15,63-odstotni lastnik Petrola slovenska država in da 0,46 odstotka kapitala pripada podjetjem, ki so združevala denar v nekdanji sozd, bo za nadalnje lastninjenje ostalo še 10,5 milijarde tolarjev. V prvem delu lastninjenja, ki se je začelo v Vrednost delnic Nominalna vrednost Petrolove delnice je 6.000 tolarjev. Njena dejanska vrednost pri interni razdelitvi bo 8.938 tolarjev, pri notranjem odkupu (s polovičnim popustom) 6.800 tolarjev, v javni prodaji pri plačilu s certifikatom 10.000 tolarjev in za gotovino okoli 15.000 tolarjev. Predvidena lastniška sestava V Petrolu predvidevajo, da bo po končanem lastninjenj ul 5,63 odstotka podjetja v lasti slovenske drŽave, 0,46 odstotka v nekdanjih združevalcev sredstev, 29,37 odstotka v lasti zaposlenih in njihovih ožjih družinskih članov, upokojencev in bivših delavceh, 54,54 odstotka pa v lasti kupcev iz javne prodaje. Rezerva za reševanje ekoloških problemov Petrol je za rešitev nekaterih ekoloških problemov rezerviral za prihodnjih deset let okoli 93 milijonov mark, rezervacijo pa je moral registrirati pri ministrstvu za okolje in prostor. Denar bo namenil za rešitev problema v Pesnici, za posodobitev skladišča v Zalogu pri Ljubljani, ki bo stala okoli 30 milijonov mark, ter za zamenjavo ekološko premalo varnih enoplastnih rezervoarjev za gorivo na bencinskih črpalkah z dvoplastnimi. soboto in se bo končalo 25. septembra, bodo z interno razdelitvijo olastninili 20 odstotkov družbenega kapitala in z notranjim odkupom še nadalnjih 15 odstotkov. Pri interni razdelitvi lahko sodelujejo zaposleni, njihovi ožji družinski člani, upokojenci in bivši zaposleni v Petrolu ter iz družb, ki so kapitalsko povezane s podjetjem (Instalacija Koper, Petrol Zemeljski plin, TIB Terminal iz Ilirske Bistrice in Nafta Lendava), pri notranjem odkupu pa vsi, z izjemo ožjih družinskih članov zaposlenih. Omejitev pri nakupu za gotovino V javni prodaji delnic, ki se bo začela oktobra, bodo imetnikom certifikatov ponudili 25 odstotkov družbenega kapitala, podjetja in posamezniki pa bodo lahko za gotovino kupili še 40 odstotkov kapitala, ki po zakonu pripada pokojnins-ko-invalidskemu, odškodninskemu in razvojnemu skladu, a bo Petrol namesto lastništva prenesel na sklade kupnine. Pri nakupu delnic za gotovino bo omejitev navzgor, vsak bo lahko kupil največ šest tisoč delnic. Čeprav so vrednosti družbenega kapitala, ki ga namenjajo za interno razdelitev (2,1 milijarde tolarjev), za notranji odkup (1,6 milijarde) ter za javno prodajo s certifikati (2,6 milijarde) in za gotovino (4,2 milijarde), visoke, ocenjujejo, da bodo razdelili in prodali vse delnice. Vse dosedanje raziskave uvrščajo Petrol med naložbeno najzanimivejša slovenska podjetja, dovolj pa pove tudi podatek, da je Petrol Trgovina lani dosegla 6,6 milijona dolarjev čistega dobička, leto prej pa 6,2 milijona dolarjev. • C. Zaplotnik Plačevanje elektrike po novem Na Elektru pričakujejo precej reklamacij ^ prvim septembrom začne veljati nova, srednja tarifa, po kateri bo cena elektrike za okrog 20 °dstotkov višja kot v poletni tarifi - V celoti gledano bodo računi nižji. J^anj, 28. avgusta - Vlada je pred kratkim sprejela nove tarifne razrede za elektriko. Poleg poletne in zimske tarife tako uvaja še srednjo, ki bo Veljala v septembru in novembru ter aiarcu in aprilu. Cene elektrike bodo v tej srednji tarifi za okrog 20 odstotkov višje kot v poletni in za enak odstotek »izje kot v zimski tarifi. S tem ukrepom vlada želi predvsem °militi dosedanjo rast inflacije, ki jo je Povzročil septembrski prehod na zimsko tarifo, ko se je cena elektrike zvišala kar *a 50 odstotkov. Ta dvig je prispeval k 1,66-odstotni rasti maloprodajnih cen. Uvedba nove tarife pa bo prispevala le k 0,67-odstotni mesečni rasti drobnopro-dajnih cen. Na Elektru Gorenjske Mitja Anžej pravi, da prehod na nov tarifni sistem pomeni spremembe tako pri elektrodis-tributerjih kot pri uporabnikih. Polovica odjemalcev bo nove obračune dobila v septembru in v oktobru, narejeni pa bodo na podlagi odčitane porabe med aprilom in septembrom Druga skupina odjemalcev pa bo obračun dobila novembra oziroma decembra na podlagi aprilskega do novembrskega odbirka. Tako bo prva skupina odjemalcev dobila obračun za obdobje petih mesecev, druga pa za čas sedmih mesecev. Na Elektru Gorenjske pričakujejo po besedah Mitja Anžeja precej reklamacij, saj so se ljudje navadili na polletni obračun, zdaj pa se bo ta sistem podrl. O vseh spremembah bodo uporabniki obveščeni, saj bo ta informacija napisana na obračunih. Kaj pa to pomeni za višino plačil - bodo računi za elektriko višji ali nižji? Mitja Anžej pravi, da bodo nekateri uporabniki prejeli višje obroke na položnicah, nekateri pa nižje - odvisno od narave porabe. V celoti gledano pa bodo računi za malenkost nižji (za okrog 3 odstotke). V letošnjem prvem polletju Od turizma pol milijarde dolarjev izkupička Ljubljana - Banka Slovenije je uradno sporočila, da je turizem v letošnjem prvem polletju primaknil v devizno blagajno malenkost manj kot 540 milijonov dolarjev ali natanko polovico več kot v enakem lanskem obdobju. V deviznem izkupičku predstavlja domala 52 odstotkov (279 milijonov dolarjev) odkup deviz, 23 odstotkov (122 milijonov dolarjev) prodaja tujega blaga tujcem, 21 odstotkov (116 mili- jonov) cestnine, prodaja domačega blaga tujcem in igre na srečo, nakazila turističnim podjetjem pa 4 odstotke (23 milijonov dolarjev). V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v izkupičku najbolj (za 96 odstotkov) porasle cestnine, prodaja domačega blaga tujcem in igre na srečo Slovenski državljani so v prvi polovici leta odnesli v tujino 90 milijonov dolarjev, k ar je dobra 2,5 milijona oz. 2,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nove cene kilovatne ure: septembra in oktobra dnevni (dražji) tok ne bo več po 9,504 tolarja za kilovatno uro, ampak po 11,407 tolarja, nočni (cenejši) pa ne bo več po 5,588, ampak po 6,710 tolarja. Z novembrom bo dražji tok po 13,684, cenejši pa po 8,052 tolarja za kilovatno uro. Cena za kilovat moči ostaja nespremenjena, 111,056 tolarja. Za distributerje pa prehod na nov tarifni sistem pomeni, da bodo vse števce namesto dvakrat v letu morali odčitati štirikrat, zaradi česar bodo imeli večje stroške. Prihodek Eletro Gorenjske bo manjši, celotno elektrogospodarstvo pa pričakuje za milijardo in pol manj prihodkov. • U, Peternel Podrošt, 28. avgusta • Delavci SCT v teh dneh zaključujejo gradnjo prvega odseka rekonstrukcije ceste Podrošt - Pod-brdo. Dela so bila razdeljena na tri odseke, pri čemer je na prvem v dolžini 3 km že položen asfalt - razen na delu, kjer gradijo most, še letos pa naj bi se lotili drugega odseka v dolžini 1,7 kilometra, tokrat iz smeri Podbrda. Tretji, najzahtevnejši del pa bo prišel na vrsto šele v letu 1997. * S. Ž. Nova strokovna knjiga Marketinška zasnova podjetja Kranj - Založba Modema organizacija, ki deluje pri Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, je izdala novo strokovno knjigo Marketinška zasnova podjetja, ki je namenjena predvsem podjetnikom, managerjem, obrtnikom in študentom. Avtor prof. dr. Gabrijel Devetak v knjigi obravnava praktične probleme marketinga, marketinški informacijski sistem, tržne raziskave, mednarodna pravila in kodekse, ki veljajo na tem področju, razvoj izdelkov in storitev, tržno plat izdelkov (kakovost, embalaža, pakiranje, oblika itd.), inovacije in industrijsko lastnino, marketinško strategijo, odnos Slovenije do tujih vlaganj, zunanjetrgovinsko poslovanje in druga področja. Založba bo knjigo predstavila v petek v banketni dvorani hotela Creina v Kranju. • CZ. Dobri polletni rezultati Gorenjska industrija naredila skoraj šestino več V Sloveniji se je obseg industrijske proizvodnje povečal za 5,4, na Gorenjskem za 15,6 odstotka. Kranj - Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnji prvi polovici leta za 15,6 odstotka večja kot v enakem lanskem obdobju. Junijska proizvodnja je bila sicer za dobra dva odstotka manjša od majske, a Še vedno za osem odstotkov večja kot v lanskem juniju. V proizvodnji tekstilne preje in tkanin so v letošnjih f>rvih šestih mesecih naredili skoraj polovico več kot v anskem prvem polletju, proizvajalci električnih strojev in aparatov domala 30 odstotkov vec\ v kovinsko predelovalni industriji približno 22 odstotkov več, v predelavi kavčuka 15 odstotkov več, v črni metalurgiji in v proizvodnji končnih lesnih izdelkov osem odstotkov več...Manj kot v lanskem prvem polletju so naredili v proizvodnji živilskih izdelkov, v predelavi kemičnih izdelkov in v proizvodnji usnjene obutve in galanterije, približno toliko kot lani v enakem času pa proizvajalci tekstilnih izdelkov. Če primerjamo gorenjske poletne rezultate s slovenskimi, se izkaže, da je gorenjska industrija daleč nad republiškim povprečjem. Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila namreč v prvem polletju le za 5,4 odstotka večja kot v enakem lanskem obdobju, junijska proizvodnja je bila za dobrih pet odstotkov večja od majske, sicer pa je bila za štiri odstotke večja od lanske junijske. CZ. V soboto je pod planiško velikanko kranjsko podjetje Alpetour Remont skupaj z Avtoservisom Primožič svojim kupcem in strankam predstavil del svoje ponudbe osebnih avtomobilov Renault in Volvo. Ob zvokih harmonike, ki je skrbela za veselo razpoloženje, so se obiskovalci lahko odpeljali na preizkusno vožnjo s testnimi avtomobili, ter se med seboj pomerili v spretnostni vzvratni vožnji med stožci. Letošnje srečanje je bilo že drugo zapored, po besedah direktorja podjetja Alpetour Remont Mohorja Bogataja pa se bodo s svojimi kupci pod velikanko še naprej srečevali. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK XA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD SCORPIO 2.0 GHIA STILISTIKA Prvič, v drugi polovici osemdesetih let je bil narejen po meri angleških lordov. Drugič, sredi devetdesetih je narejen po okusu modernih ameriških kavbojev, in namenjen tej in oni strani velike luže. Takšen je novi ford scorpio, največji predstavnik te avtomobilske znamke. JOT, avtomobil težak, zadovolji pa s končno hitrostjo. Za razkošje potovalne limuzine je motorju mogoče očitati tudi za kakšen decibel hrupa preveč, utegnejo pa motiti tudi vibracije motorja, ki jih voznik občuti na volanu. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritaktni, vrstni, postavljen vzdolžno, poganja zadnji kolesi, 1998 ccm, 100 KVV/136 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4820 mm, s. 1760 mm, v. 1400 mm, medosna razdalja 2770 mm, prostornina prtljažnika 465/833 1. Najvišja hitrost: 207 km/h (tovarna), 211 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/ h: 11,Is. Poraba goriva po ECE: 6,7/8,3/11,8 1 neos-vinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 11,6 I. MEŠETAR Zadek: po ameriško tegnjene luči razpo- Ford scorpio: oblika za stiliste Že ob predstavitvi na lanskoletnem avtomobilskem salonu v Parizu je bilo veliko spogledovanja, skomiganja z rameni in tudi povsem konkretnih namigovanj. Novi ford scorpio je namreč avtomobil, ki je zelo Znotraj: sorodstvo z mon-deom na hitro pospravil z večino evropskih predstav o sodobnih razkošnih limuzinah in je s svojo obliko postal nekakšen grdi raček. Ni skrivnost, da so ga /risali v deželi neomejenih možnosti in ga tudi prikrojili nekoliko po svoje. Veliki skoraj okrogli žarometi so znanilci novega oblikovalskega stila, maska hladilnika v obliki sme-jočih se ust, kar je nekeko Fordov zaščitni znak, je tokrat kromirana in višek so zadnje izjemno ozke in čez vso širino avtomobila razpotegnjene luči. Scorpiova zunanja oblika učinkuje dosti bolj kot pa notranjost. Tudi pri tem avtomobilu je voznikov delovni prostor zelo podoben tistemu, kar ima Ford mondeo, toda prostora je občutno več. Oba sprednja sedeža sta temeljita in s pomočjo elektrike vsestransko nastavljiva in nasploh je v avtomobilu imenu in poreklu primerno veliko opreme. Začne se že z daljinsko vodeno ključavnico, z dvojnim zaklepanjem in možnostjo daljinskega odpir- Najučinkovitejše sredstvo za zgubljanje telesne teže, preizkušeno na tujem in domačem tržišču -TABLETE VOLDAFAR. Tel.: 061/571-875 EROTIČNI IN SEXUAWI TELEFON 090/31-20 -¥ SAMO ZA ODRASLE -t 156 SrT-MIN KISS UNE 24 UR V ŽIVO anja prtljažnega pokrova, alarmno napravo in elektriko za bočni ogledali ter stekla v vratih in po višini in globini nastavljivim volanom. Ob tem pa pri najbogatejšem paketu opreme ne manjkajo niti klimatska naprava niti potovalni računalnik ali obe varnostni vreči, sredinska konzola in armaturna plošča pa sta odeti v imitacijo lesa. Dovolj odločne so tudi zavore, opremljene s protiblokir-nim sistemom,ki povečuje zanesljivost ustavljanja, medtem, ko je pri grbinastih cestah dokaj izrazito zibanje celega avtomobila, kar potrjuje, da je ta avtomobil narejen predvsem za avtoceste. Toda tudi v mestu scorpiova oblika naredi svoje, saj se marsikatero oko ozre za njim, in ker je edina oznaka njegovega imena na zadnjih strešnih stebričkih, marsikatera usta tudi na glas ugibajo, kakšno čudo se je peljalo mimo. Presojanje o tem, ali je novi scorpio (ki je resnici na ljubo zasnovan dovolj drzno) lep ah malo manj lep avtomobil, pa je stvar smisla za stilistiko. • M. Gregorič, slike Lea Jeras ♦ udobje -»-oprema ♦poraba goriva / -oblika zadnjih luči -preglednost nazaj. Motorni prostor novega scorpia je velik, vanj pa kot osnovno možnost vgrajujejo znani 2,0-litrski štirivaljnik z močjo 136 KM, kar pomeni, da se zelo podoben agregat vrti tudi v mondeu. Motor je postavljen vzdolžno, kajti tudi novi model scorpia ostaja pri tradicionalnem zadnjem pogonu. K opremi tega avtomobila sodi tudi sistem za nadzor gnanih koles (TCS), ki preprečuje oziroma zmanjšuje drsenje pri hitrem pospeševanju, zato je scorpio zanesljiv tudi v ostrih ovinkih, razen kadar je asfalt pod parom zadnjih koles nekoliko bolj gladek. Motor je sorazmerno zmogljiv, čeprav je predvsem pri speljevanju občutno, da je CENA do registracije: 72.245 DEM (Summit Motors, Ljubljana) STARI DVOR m Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 gorenje 1 ZAMRZOVALNA OMARA Z0 30.3 E (274 L, 2 VRATA) 78.587 HLAD. ZAMRZ. KOUB.HZK 33,3E (310L,2UR.,2komori) 79.440 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK K 511 (50 cm, 2*2) 49M L ZAMRZOVALNA OMARA Z012.3 51 cm (95 L) 51270 55 cm ELEKTRONIKA » i i r ■ j i rVVOVAGER TTX g E I:I:Tj» TTX « f JfrMi» GRADITELJI AKC|JS POZOR! »stres KACENA NA KRITINA BRAMAC 103,70 SIT OBRTNIKI AKCIJSKE CENE brez prodnega POZOR! apioSfcr: PALCO 284SIT/m2 POSEBNI SSrelnSirv 298 S IT/m 2 PLAČILNI SlriSfSv poc 1 500 sn/mZ POGOJI »ŽLEBOVI POC. 356 S|T/m2 ial kovinOtehna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Mednarodna razstava Cvetje Evrope Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj bo v sodelovanju z Društvom vrtnarjev Slovenije priredilo od 1. do 5. septembra v Mozirskem gaju mednarodno razstavo Cvetje Evrope, na katefl bo sodelovalo 150 domačih in tujih razstavljalcev cvetja, vrtnarstva in tehnike. V okviru sejma bo tudi velik razstavno prodajni vrtnarski sejem. Cvetlični del razstave bodo okrasi« domači, nemški in holandski cvetličarski mojstri. Obiskovalci bodo lahko ogledali tudi več kot pol milijona sadik rož (v številruD barvnih skupinah), ki v tem času rastejo v parku, poleg tega pa tudi etnografske objekte in predstavitve narodnih običajev. Vrtnarji iz vse Slovenije so skupaj z navdušenimi krajani 197°: leta na območju nekdanje zapuščene gmajne in odlagališča srneu uredili pet hektarjev velik park cvetja in zelenja. Da ?' obiskovalcem pokazali, kako so na podeželju živeli pred sto >jj več leti in kakšno opremo in orodje so uporabljali, so v pa/" postavili tudi kmečko hišo, kaščo, prevžitkarsko kočo, ml'11' kovačijo in čebelnjak. Vsa dela pri urejanju in vzdrževanju paf* ter gojenju cvetja so prevzeli slovenski vrtnarji, ki so organiziram Društvo vrtnarjev Slovenije. Cene vrtov in njiv Na območju nekdanje kranjske občine je za kvadratni vrta prvega bonitetnega razreda treba odšteti 846 tolarjev, # kvadratni meter vrta drugega razreda 762 tolarjev in za kvadrat"1 meter vrta tretjega razreda 676 tolarjev. Vrt četrtega bonitetni8 razreda je po 592 tolarjev, petega po 508, šestega po 422, sedmeg* po 338 in vrt osmega bonitetnega razreda po 254 tolarjev ^ kvadratni meter. In kolikšne so cene za njivo? Prvi bonite^r razred - 423 tolarjev, drugi - 381, tretji - 338, četrti - 296, peti - 25jJ šesti - 211, sedmi - 169 in osmi razred - 127 tolarjev za Kvadra^ meter. Cene, ki nam jih posreduje cenilec ing. Pavel Okorn * Škofje Loke, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne 00 ponudbe in povpraševanja ter od drugih ekonomskih vplivov. Na Češko le z določeno vsoto Kranj - Odrasli tuji državljani, ki se odločajo za potovanje "3 Češko, morajo od 1. septembra dalje imeti ob vstopu v držav" 7.000 čeških kron v katerikoli valuti (približno 380 mark), otroj do petnajstega leta starosti pa 3.500 čeških kron (približno l*1 mark). Uradno sporočilo slovenskega ministrstva za zunanji zadeve ne navaja, ali obvezni vnos denarja velja tudi ^ agencijske goste, vendar pa so na veleposlaništvu Češke repu^ like v Ljubljani povedali, da za aranžmajske goste, ki potujej0 posredovanjem turistične agencije v skupini ali posamez^0' obvezni vnos predpisanega zneska ne velja. • CZ. V Ljubljani še Dolenjska banka Ljubljana - Od 8. septembra dalje bo Ljubljana bogatejša # novo banko. Številnim bankam, ki že imajo poslovalnice Ljubljani, se bo namreč tega dne pridružila še Dolenjska Dan?0 ki se očitno vse bolj usmerja v slovenski prostor. LjubljanS enoto, ki bo sicer že triindvajseta v okviru Dolenjske banke, odprla v središču mesta, v Tavčarjevu ulici 7. Poleg bančni avtomata mreže BA bo v enoti šest bančnih okenc in tri delov mesta za osebno poslovanje s strankami, prostori v nadstropju P$ bodo namenjeni poslovanju s podjetji. Banka prihaja v Ljublja"0, celovito ponudbo za občane in podjetja, odprta pa bo ves dan, 8. do 18. ure, v sobotah pa od 8. do 11. ure. Ob odprtju enotel septembra) pripravlja posebno vabljivo kreditno ponudbo. • C* Telcolme *v Lastnosti: O nosilnost: 1 tona O servo volan O s trdo streho: 3m3 tovornega prostora O Mercedes tehnologija Dodatna oprema: varnostni lok, zaščita luči, aluminijasti pragovi, vlečna kljuka. CENA (do registracije) od 20.990 DEM dalje Ugodni krediti in leasing! Servis in rezervni deli zagotovljeni! ^LH-Ežue GLOBUS MOTOM INTTRMATIONAl, d.d. LJubljana, Verovškova 72, tel.: (061) 168-4288, 168-3459 EKSKLUZIVNI UVOZNIK IN DISTRIBUTER TATA AVTOMOBILOV TEHNO IMPEX INTERNATIONAL D 0 Brezovica, Kcntax 061/123-2563 • Celje, Selmar 063/32-524 • Črnomelj, Eminent 068/51-378 * Grobelno, Mlacar 063/794-300 • Idrija, AvtoDom 065/71-056 • Kidričevo, Avtotwins-Dobič 062/796-800 * KrSko, Eminent 0608/22-950 • Ljubljana, Avtomerkur 061/159-4371 • Maribor, Pro-Ring 062/413-972 * Murska Sobota. AutoCommerce 069/21-830 * Nova Gorica, Digital 065/23-080 • Novo Mesto, Eminent 068/323-902 * Polzela, Čast 063/720-283 * Slovenj Gradec, Balmico 0602/45-192 * Šmartno ob Paki, Maurer 063/853-730 ■ Tržič, Bogataj 064/57-208 * Zagorje ob Savi, Gričar 0601/62-063 • Žirovnica, Ajdna 064/801-009 Distribucija in prodaja M bil Kvalitetna olja v kvalitetna vozila! VREME Danes in jutri bo spremenljivo oblačno in hladno. Popoldne bodo še osamezne plohe in nevihte. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. LUNINE SPREMEMBE Ker je 26. avgusta ob 6.31 nastopil mlaj, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu spremenljivo vreme. DANES GODUJEJO Kandida, mučenka v 3J4. stoletju umrla mučeničke smrti v času zgodnjega krščanstva v rimu. Sabina, mučenka, zavetnica Rima, gospodinj, otrok, proti krvavenju in proti def ju. Jutri, v sredo, 30. avgusta Fiakrij, menih, puŠčavnik; zavetnik vrtnarjev, cvetličarjev, obdelovalcev bakra, izdelovalcev mrel, cinka, opekarjev in notarjev; proti kotnim boleznim. V četrtek, 31. avgusta Marcel Candia, ustanovitelj, dobrotnik Bad law polni elana in energije Bad lavv je mlada skupina, ki najraje igra ročk and roll. 26. avgusta so igrali na ročk koncertu v Skorji Loki, kjer nam je o skupini vec povedal njen vodja 19-letni Tomaž Jelene. Glavnina skupine prihaja iz Železnikov, drugače pa imajo tudi člane iz Žirov in Kranja. V zdajšnji zasedbi igrajo skupaj eno leto. Nazadnje sta se k skupini priključili dve spremljevalni pevki. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo objavili star mejni prehod Ljubelj in tudi tokrat vas je večina to pravilno ugotovila. Nekateri ste sicer menili, da bi lahko bilo tudi Jezersko ali pa Vršič. Seveda smo tudi tokrat upoštevali le pravilne odgovore in izmed njih izžrebali naslednje dobitnike nagrad v vrednosti po 1.000 SIT: 1. Tanja KREK, Klobovsova 12, Škofja Loka; 2. Marija GANTAR, Partizanska 68, Žiri; 3. Olga AMBROŽIČ, Gregorčičeva 9, Jesenice; 4. Gabrijel HLADNIK, Senično 50, Križe; 5. Cvetka BERGANT, Trg svobode 25, Tržič. Tokrat objavljamo razglednico, ki je nastala leta 1918, prikazuje pa prelep gorenjski kraj. Kateri, napišite na dopisnice, jih do petka, 1. avgusta, pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, in zraven pripišite "Za stare razglednice". Kje ste dobili idejo za ime skupine in kako to, da je ime v angleščini? "Tudi naša skupina je pod vplivom popularnih skupin iz anglo-amenškega sveta, zato izbira imena niti ni tako čudna. Na svetu se dogaja veliko slabih stvari, mi pa bi radi, da bi bilo več miru in ljubezni med ljudmi." Kakšne so vaše ambicije? "Trenutno si tako kot večina skupin želimo posneti svojo CD ploščo, vendar pa nam zaenkrat primanjkuje denarja. Sestavili smo že 13 svojih pesmi, katerih besedila so izključno v slovenskem jeziku. Zavedamo se, da je najprej treba uspeti doma, to pa je za skupine, kot je naša, mogoče le v slovenščini." Kako je z nastopi - ali jih imate veliko? "Zaenkrat nastopamo večinoma le v širši okolici Škofje Loke. Največkrat nastopamo na festivalih, ko se zbere več skupin, podobno kot je današnji koncert tukaj na kopa- lišču. Radi bi čimveč nastopali, zato si tudi želimo čimveč ponudb za nastope po celi Gorenjski in tudi dru god." Ste zelo mlada skupina. Koliko ste stari? "Najmlajša članica skupine je stara 17 let, najstarejši pa sem jaz z 19 leti. Večina jih še hodi v srednjo šolo, jaz bom šel na faks." Ste po glasbeni izobrazbi zgolj amaterji? "Nekateri člani se z glasbo ukvarjajo ljubiteljsko. Štirje pa smo hodili v glasbeno šolo, tako da smo si nekaj glasbenega znanja pridobili tudi tam." Imate kakšno sporočilo za naše bralce? "V imenu cele skupine bi rad pozdravil vse bralce Gorenjskega glasa in upamo, da nas bodo lahko kmalu slišali igrati. Če pa organizatorji prireditev iščejo skupino za igranje, nas lahko pokličejo na telefonsko številko 064/67-172." • Polona Oman Najbrž ni treba posebej poudarjati, da imamo Slovenci in še zlasti Gorenjci veliko dobrih športnikov. Takih, ki so najboljši na krajevnih tekmah, na občinskih prvenstvih, v državnih ligah, na evropskih tekmovanjih, mednarodnih turnirjih, svetovnih pokalih, olimpijskih igrah..., kdo bi še znal našteti vsa tekmovanja. Je pa res, da je vsako tekmovanje pomembno in še posebno je pomembno, če so naši zraven in če so "the bes t". In tako se je oni dan zgodilo, da so iz medkonti-nentalnega pokala narodov, kjer je bila ostra konkur-eneca, naši pa so bili izvrstni tretji, prišli slovenski hokejisti. Ves čas tekmovanja smo zanje stiskali pesti in čakali vesti iz Juine Afrike. Nazadnje smo le pričakali medaljo... saj ni važno, kakšno, da je le medalja, smo si dejali. In nekdo v Kurji vasi je za šankom bifeja predlagal, da bi za vrle fante pripravili sprejem. Ne takšnega, čisto navadnega, ko jim sežejo v roke prijatelji, temveč takšnega, kjer bi se zbrali vsi, ki v občini in državi kaj pomenijo Napočil je dan prihoda naših vrlih fantov. Čakali smo jih pred poslopjem letališča (k letalu pač pridejo le izbrani) in premišljevali, ali bodo prišli domov nasmejani ali so zdravi ali nas še sploh poznajo. Že iz strehe letališča smo jim ploskali ploskali smo jim pred letališko zgradbo, ploskali smo jim vse do slavnostnega sprejema v Kurji vasi. bora, pa predstavnik kluba, zveze, unije, občine, celo ministri in predsedniki strank so se gnetli v nepopisni množici. Vmes so poljubljali žene, prijateljice in otroke ter se trepljali po ramenih. In kot se spodobi, smo bili tam tudi snemalci, fotoreporter ji, novinarji in krajevni zapisovalci pomembnih dogodkov. Prid- To je bilo veselo! Domači godci so zaigrali, pivo je teklo v potokih, celo nekaj prašičkov je izgubilo življenje na račun hrabrih junakov, ki so na tekmovanju porabili ogromno energije. Tudi govorov ni manjkalo: pozdravil jih je predsednik vaškega od- no smo si beležili, kaj je rekel "železni", kaj je rekel "ledeni", kaj so rekli športniki, kaj so rekli trenerji.... Tako so celo tisti, ki jih ni bilo zraven, naslednji dan zvedeli vse, kar se je dogajalo v Kurji vasi. Vse, razen nekaj pomembnih podrobnosti.... "Kaj hudiča se to pravi," je zakričala namestica tajnika krajevne skupnosti, ko je zjutraj prirohnela v pisarno! "Bila sem zraven, bila sem na sprejemu, držala sem pet kilogramov težko vazo za trenerja reprezentance in tega ni nihče opazil Celo novinarji, ki se vtikajo v vsak drek, me niso videli! Če pa so me že, pa tega niso napisali. Kaj si drznejo! Napisala bom dopis, ga poslala po faksu in zahtevala, da nepopolno vest popravijo in zapišejo.... Tudi nemestnica tajnika KS Marjanca F. je bila zraven!" Novinarji, ki smo Mar-janco opazili, pa vendar nismo vedeli, da je vaza, ki jo je držala v roki, tehtala kar pet kilogramov, smo se za neljubi dogodek želeli opravičiti. Šli smo na K S k Marjanci F. (ki je hkrati tudi ena od pristašic stranke proti mučenju hokejistov), jo poslikali in popisali od spredaj in od zadaj in fotografijo objavili v prvi naslednji izdaji. In ker je hotela, da je na vidnem mestu, smo ji namenili prostorček v črni kroniki. Da bodo le vsi vedeli, da je bila zraven! • V.Stanovnik GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravlja izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedelje ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ogmjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddja1 po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 4. 9. 1995 PodovKg* 1. ČE JE LJUBEZEN ISKRENA - MARJAN ZGONC 2. ŽAREK SKOZI MEGLO DNEVA - KAMELEONI 3. PRIJATELJ - NOVA LEGIJA Narodnozabavne viže: 1. GORSKI KRAU - FANTJE IZPOD ROGLE 2. POZDRAVLJEN MOJ DOMAČI KRAJ - ansambel SLOVENIJA 3. Z DOBRO VOUO - ansambel VINKA CVERLETA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. SAMO ŠE NOCOJ - DAMJANA IN ROK 2. ČAKALA BOM - J02l KALIŠNIK IN MIHA DOVŽAN VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič in to na frekvencah: 95,0 FM stereo, 1584 AM in na 88,9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje, dne 27. avgusta 1995: "OKREPČEVALNICA" Rezka Novak, Tržič, Predilniška 1, tel. 064/52-001, vam postavlja naslednje nagradno vprašanje: Kje se točno nahaja OKREPČEVALNICA Rezke Novak / Kaj je še na istem mestu, oz. stavbi? KUPON Odgovor: Moj naslov: 2e v naslednji oddaji žeiim slišati ansambel. Odgovore pošljite do sobote, 2. septembra 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom: "za Kolovrat domačih". Čaka nagrada. Lep pozdav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje: Marjan Murko "Zlati mikrofon" Radia žm Lestvico pripravlja Boštjan Rupar. Še zadnjič v tem mesecu objavljamo avgustovske predloge lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri. Po odzivu sodeč kljubpoletnim mesecem in dopustom radi glasujete za naše predloge. Trenutno imajo nekaj prednosti pred ostalimi Bratje Poljanšek, toda pustimo to. Se teden dni je časa, da dobimo novega mesečnega zmagovalca. Predlogi pa so: 1. ŽIROVSKI ČEVLJAR - Laufarji 2. MENGEŠKO POLJE - Niko Zaje 3. NA ZDRAVJE VSEM PRIJATUEM - Krim 4. POJTE ZVONOVI - Ansambel Bratov Poljanšek 5. IZ BLEDA V BOHINJ - Slovenski kvintet Vaše glasovnice pričakujemo do konca tedna na naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. Glasovnica Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: Naj živi vesela družba Dolgčas pa tudi ne bo Srečanje se bo začelo v nedeljo ob 15. uri, nastopilo pa bo šest ansamblov. Andrej, 28. avgusta - Pri Andreju nad Škofjo Loko se že skrbno pripravljajo na prireditev pod naslovom Naj živi vesela družba. Srečanje s šestimi ansambli bosta povezovala Saša Pivk in Roman Fortuna, ki pripravljata tudi vesele igre, da tudi v odmorih ne bo dolgčas. Danes vam predstavljamo ansambel Strmino, katerega začetki segajo v leto 1982. Začeli so z igranjem domače glasbe, zdaj pa so pop skupina, ki pa harmonike ni spravila v kot. Na veselicah radi zaigrajo tudi po domače. Strmino, ki ima korenine v okolici Javorij, sestavlja pet fantov s pevko Jožico Obid iz Cerknega. Skupina veliko nastopa po Sloveniji, pa tudi v Avstriji in Italiji. Pred kratkim so za pesem Nocoj bi bila s teboj posneli tudi zanimiv video spot. Sponzorji srečanja na Andreju nad Škofjo Loko v nedeljo, 10. septembra, ob 15. uri so To-Po Poljanec Tone Puštal, Orodjarstvo Bergant Sv. Barbara, Fortuna Dom Gorenja vas, Mizarstvo in montaža Dolenc Jože Sv. Barbara, Prodaja in servis avtomobilov Lušina Franc Gosteče, Radio Žiri in seveda Gorenjski glas. Glavni pokrovitelj: Zavarovalna družba Adriatic, Agencija AZA, Šolska ulica 2, Škofja Loka. • A. Z. Ta mesec na vrta Biološki koledar vrtnarjenja za september - kimavec Tilen (Egidij, 1.) meglen, grda jesen. Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. Če ptice selivke pred Mihelom (29.) ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. Septembra je na vrtu veliko opraviti. Pospravljati je treba pridelke, saditi in sejati ozimnico ter pripraviti vrt na zimo. Sadimo: vrtne jagode, rabar baro, maline, zimski česen Se-jemo: zimsko solato, špinačo, redkvice, motovileč in rastline za zeleno gnojenje (detelja) Sejemo ozimnico. Presajamo dišavnice, endivijo, rabarbaro, v zabojčke po rožmarin. Razredčimo sladki janež. Pobiramo lečo, fižol, kumare, grah, paradižnik in semena. Potresemo kompost, zastiramo tla s travo ali z žaganjem. Porežemo dišavnice. Rahljamo prst, škropimo. Plevemo, gnojimo, zalivamo. Kosimo travo. Nabiramo zdravilne rastline (baldri-jan, brinove jagode, encijan, hmelj, hrastovo lubje, izop, ognjič, pelin, poprovo meto, sipek, slez, sladki koren, vratič). V petek, 1. septembra, je dan za presajanje, sejanje listnatih rastlin (endivija, motovileč, zimska solata), 2. in 3. so na vrsti plodovne vrtnine, 4. pa korenaste vrtnine. 5. septembra je dan, ko ne delamo na vrtu. 6. in 7. so na vrsti cvetlice, 8, in 9. listnate rastline, 11. in 12. pa plodovke. 12. popoldan, 13. in 14. so na vrsti spet korenaste rastline, 15., 16. in 17. dopoldan pa cvetlice. To so tudi dnevi za nabiranje zdravilnih zelišč. 17. popoldan je čas za listnate rastline, prav tako 18. in 19. ves dan. 20. in 21. so na vrsti polodovke, 22., 23. in 24. dopoldan korenaste rastline, 24. popoldan, 25. in 26. je čas za cvetlice (tudi režemo in presajamo dišavnice), 27. in 28. presajamo in sejemo listnate rastline in zaključimo z 29. septembrom, ko je konec sajenja. 30, ne delamo na vrtu. Seveda pa moramo ves september še rahljati zemljo v vrtu, gnojiti prazne grede s kompostom, škropiti, če imamo v vrtu škodljivce in podobno. Vse dni avgusta, ki nam še preostajajo in septembra redno pregledujemo sadna drevesa. Vse odpadlo sad-je, ki so ga napadli škodljivci, skrbno pobiramo in po možnosti zažgemo, da imičimo škodljivce. Poseb-noskrbno odstranjujemo sadeže, ki jih. je napadla monilija. Pri obiranju sadja pazimo, da ne ostanejo na drevesu težko dosegljivi sadeži, sicer prek zime mumificirajo in so prezimovališče za monilijo. Avgusta je zadnji čas za poletno presajanje lončnic. Če jih presadimo pozneje, se do jeseni ne morejo več zadovoljivo ukoreniniti. Za zimsko cvetenje v hladnih prostorih so zelo primerne trobentice - primule. Za ta namen jih avgusta posadimo v lonce. Primerne so samo zdrave in dobro razvite rastline. Pred sajenjem rastline temeljito zalijemo, da ohranimo sprijetno koreninsko grudo. Izkopavamo jih z ročno lopatico. Koreninske grude naj bo toliko, da jo bomo iahko posadili v lonec št. 10 ali 11. Sadimo kar v navadno vrtno zemljo. Po sajenju vglobimo lonce na isto mesto do vrha in jih redno zalivamo. Moda za najmlajše Brez jeansa tudi to jesen ne bo šlo. Hlače zanj bodo iz modrega ali svetlega jeansa, enake barve puli, zraven se lepo poda jopič, ki je sicer enobarven, rokavi so pa karirasti. Za deklico predlagamo svetle hiečc in pisano črtasto tuniko. Vsa oblačila so široka, udobna. Čevlji naj imajo mehak gumijast podplat. Poskusimo še mi Omleta z zelišči 6 jajc, 2 Ilici kondenzirane-ga mleka ali smetane, 1 žlica masla, maslo za pečenje; zelišča: drobnjak, krebuljica, ko-per, peteršilj, melisa alt pehtran, črna meta; sol, poper, mleti muškatni cvet Zelišča operemo, odccdimo in jih drobno sesekljamo. V skledi stepemo jajca z zelišči vred. Primešamo smetano, sol, poper in muškat. V teflonski ponvi segrejemo maslo, da zašumi. Nanj zlijemo jajčno-zeliščno zmes in pustimo, da zakrkne. Ponev rahlo stresamo. Omleto še v ponvi zvijemo in zvito stresemo na krožnik. Spečemo dve omleti in vsako razdelimo na pol. Ponudimo z zeleno ali krompirjevo solato. Jajca s paradižnikom in papriko 4 paradižniki, 2 papriki, 2 žlici olivnega olja, peteršilj, krebuljica ali drobnjak, rutica, 4 jajca Paradižnike olupimo in narežemo na koščke. Papriko očistimo, narežemo na kolobarje in jih nekoliko popraži-mo na olivnem olju. Dodamo paradižnik in oboje dušimo 8 minut. Na koncu dodamo nasekljane sveže začimbe in stepena jajca, pečemo še 2 minuti in postavimo na mizo. Piščančja solata z zelenjavo Pol piščanca, paprika, zelena, glavica radiča, sol, majoneza, kisle kumarice, peteršilj, čebula Pol kuhanega ali pečenega piščanca očistimo kože in kosti ter ga narežemo na rezine ali kocke. Na pramene narežemo dve opečeni in olupljeni papriki (vzamemo eno zeleno in eno rdečo, da je solata lepšega videza), nekaj stebel zelene in glavico radiča. Solimo in damo v skledo ter prelijemo z omako, pripravljeno iz decilitra majoneze, nekaj žlic kisa iz vloženih kumaric, žličke sesekljanega peteršilja in žlice sesekljane čebule. Solato ponudimo s kruhom, tekne pa tudi s pečenim krompirjem. Sladica na hitro Štiri kisla jabolka olupimo, nastrgamo, pomešamo s tremi žlicami medu, sšČepom cimeta in s prgiščem naribanih keksov. Okrasimo s stepeno smetano. Pripravimo se na zimo Paradižnikova omaka Za zimske dni pripravimo paradižnikovo omako, da jo bomo imele pri roki, ko bomo pripravljale najrazličnejše jedi, od raznih polivk za špagete do dodatkov juham, rižoti in drugim jedem. Recept za omako je enostaven. Omake nam ni treba sterilizirati, dovolj je, da jo še vrelo napolnimo v kozarce ali steklenice s pokrovom na navoj. Da pa nam kozarci oziroma steklenice ne bodo pokali, jih raje segrejemo v pečici na 80 do 90 stopinj C. Vzamemo zrele, mesnate paradižnike, razrežemo jih na četrtine in jih damo z malo soli v kozico. Pristavimo na štedilnik in kuhamo paradižnike v lastnem soku 5 do 10 minut. Potem jih pretlačimo skozi cedilo. Pretlačeno omako ponovno pristavimo na Štedilnik, da zavre. Vrelo napolnimo v čiste steklenice ali kozarce do vrha. Če nimamo kozarcev s pokrovčkom na navoj, nalijemo omako v steklenice do višine 4 cm pod robom. V steklenice nalijemo nato do vrha olivno olje, ki bo varovalo omako pred kvarjenjem. Zamašimo jih z zamaškom. Tako pripravljena paradižnikova omaka se obdrži 6 do 7 mesecev. Vse začimbe ji dodamo takrat, ko jo pripravljamo za jed: čebulo, česen, baziliko, origano, sol, poper... Domači zdravnik Ko nas muči kašelj Iz knjige Sveta Hilde-garda smo vzeli naslednji domači recept: IS g koromačeve zeli, 15 zeli koprca, 5 g metinih listov, 1 l vina Mešanico zelišč kuhamo v vinu 5 minut, precedimo in vročo nalijemo v steklenice Odrasli popijemo 3-krat na dan po osminko litra (pogreto). Otrokom dajemo 3-krat na dan po eno čajno t ličko oziroma veliko llico, odvisno od starosti. TVS 1 10.20 Hroščosoed, ameriška risana serija 10.50 človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč. ameriška dokumentarna serija 12.30 Širjave, evorpski magazin o varovanju okolja 13.00 Poročiia 17.00 Moja zgodba: Izsiljevanje, ponovitev francoske nanizanke 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.45 Kate in Alile, angiešKa serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 Forum 20.15 Film tedna: Vrtljiva vrata, kanadski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova; Princ z Bei-Airam ameriška nanizanka; • Trd oreh, angleška nanizanka 13.00 Euronews 13.40 Zgodbe iz školjke 15.00 Tedenski izbor 15.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 14.45 Videošpon 16.30 Sova, ponovitev 17.05 Majski cvetovi, angleška nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 33, Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona 20.00 Omizje22.00 33. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona 22.05 43. Mednarodni poletni festival, otvoritev: Simfonični orkester RTVS, 2. del HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Kako je kaj nastalo 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca, humoristična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka 14.00 Srečanje s prihodnostjo 14.25 Žametna šapa, dokumentarna oddaja 14.50 Skrivnost poročenega moškega, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Na meji s Srbijo, dokumentarna oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.20 Iz strankarskega življenja 21.10 Ročk konceret, zabavno-glasena oddaja 22.00 Znanstveni forum 22.45 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.35 Trilček, resna glasba 0.25 Sanje brez meja HTV 2 16.40 Slika na sliko17.25 Življenje v zamrzovalniku, ponovitev dokumentarne oddaje 17.55 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 18.45 Odbojka na pesku, reportaža 19.30 Dnevnik 20.20 Cheers, ameriška nanizanka 20.50 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.45 Jahač na vetru, avstralski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Rodeo, ponovitev 11.40 Male živali 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Vrečni krog, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Hill 20.30 Mesto kot Alice, avstralska nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Unpato 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.05 Tropska vročica, ponovitev 18. dela 23.55 Epikurejske zgodbe 0.10 Spot tedna 0.15 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Evening Shade 8.30 Otroški program, ponovitev 9.05 Umor, je napisala 9.50 Bavvvatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Pozabljena žrtev, ponovitev tv kriminalke 13.00 Tiny Toon 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.05 Evvoki 14.35 Popaj in sin 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Sta>-a mačka 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 Čas v siiki/Kuftura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Boj za življenje na odprtem morju, ameriški film 21.50 Kraj zlocina23.30 Čas v sliki 23.30 Zlate ulice, ameriški film 1.00 Strašno prijazna družina 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.15 Zlate ulice, ponovitev filma 5.45 Tramvaji sveta AVSTRIJA 2 6.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Shiejok, ponovitev 12.05 Ozri se po deželi 13.10 Obrežni volk - boj za obstanek na obali skeletov, ponovitev 13.55 Pravica do ljubezni 14.20 Doktor Trapper John 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Belo-modre zgodbe 21.10 Blisk in Grom - goreče nebo 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Taxi cab confes-sions 23.00 Jochen Rindt 23.45 šport TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročiia 19.30 Odštek 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Turistični utrip Tržiča 20.52 Zeleni svet: Plazilci 21.00 EPP blok - 3 21.05 Film 22.42 Poročila: Objektiv Gorenjske 24 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip obćme Železniki 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja - tekmovanje za zlato čipko na 33. Čipkarskem dnevu LOKA TV Videostrani, non stop 7.00, 9.30 In 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 In 14.30 TV SHOP, televizijska prodaja 15.10 Santa Barbara, ponovitev 1073. dela 16.00 Raznašalec časopisov, ameriški triler 17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film, 13. del 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 18.40 Santa Barbara, 1077. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbnei spoti 20.00 Med prijatelii: Glasba treh dežel, 1. del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Ameriška ura, ameriška drama 22.45 Živa scena, ponovitev glasbene oddaje 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 21.00 Videostrani 21.00 -21.05 Reklamni blok 21.05 - 21.35 Kmetijska oddaja: O kmetijski zadrugi Medvode, Kmetijski nasveti, Predstavitev kmetije odprtih vrat na Gontah, Vrtičkarski nasveti Vrtnarije Cvet, Izbiramo najlepšo kmetijo v občini. Kotiček za domačo glasbo21.35 - 21.40 Reklamni blok 21.40 - 24.00 Videostrani ATM TV ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 Kronika tedna, ponovitev 18.56 Slovenski oktet 19.06 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Lestvica discoteque Gauloisses Blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni program - Glasba po izobru Igorja Štefančlča 18^* Gorenjska danes, jutri * 24.00 Večerni program - GiasDa po izboru Zvoneta Tomaca R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencaj 95 MHz z oddajnika Kovor tff 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, od 13.30 do 1"-ure. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremens^ napoved 7.00 Druga jutranja nika Radia Slovenija 7.20 Ha'0' porodnišnici 8.00 Nočna kron«* (OKC) 8.30 Telegraf, Poletni P° bisk na Bledu 10.30 Novice ^ BBC, osmrtnice 13.00 Minute g ljubitelje narodno-zabavne Q^?„ 14.00 Melodija tedna 14.30 Te» graf 15.00 BBC, Nadaljevanj poletnega obiska na Bledu Zdravnikov nasvet 16.30 Novic* 18.00 Voščila 18.30 BBC nO"* 18.55 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI RA 5.30 Prva jutranja kronika n Slovenija 5.40 Napoved Pr0f^ ma - servisne informacije e,*j Noč ima svojo moč 7.00 Nov* in dogodki 7.30 Minute za nar<^ nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte, nami 9.30 Nasvet za kosilo 9-% Glasbo izbirate poslušalci H|J Dopoldanske novice 11.00 Kult1", ni paberki 12.00 10 poie*^ komarjev 14.30 Brezplačni T oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenij3 Glasbeno popoldne 19.30 uu poved programa R RGL d. 5.00 Jutranji program -Tamara Vonta 5.15 Novice Novice 7.00 Horoskop 7.15 ° godkov 8.30 Jutro je tudi tak*J 9.30 Kam danes 10.15 Nov* 11.00 Anketa 12.00 BBC Vffff, 12.15 Novinarjev gost 13.00 3*' glasbena oddaja 13.15 f*2*X 14.05 Pasji radio 14.15 NoJ-J, 14.30 Glasbena oddaja j Popoldanski vodeni programi Edito Žugelj - Trček 15.15 rjj komentira in obvešča 15.45JTj vosti Alpetour-Remont lju Spoznajmo se 16.25 Nagra^ uganka 17.00 Naj-naj pe5^, tedna 17.15 Novice 18.00 Gljg vanje za pesem tedna 18.15 P,< na rajžo gre... ROYAL in HIT 1»J Novice 19.25 Vreme 20.00 r° Gasition 24.00 New age glas^ roš Novak 2.00 čuri in Cur«3 vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program *J Duhovna misel, svetnik dflJJ 8.30Dop. inf. oddaja 10.15 K oglasi 11.10 Svetovanje 1*'^ Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitk« pozdravi poslušalcev 17.15 P°h vor o... 18.30 Večerna inf. odd* 19.00 Glas Amerike 19.40 t, najmlajše poslušalce 20.35 dobrote oz. Luč v temi oz. P^i teljstvo bolnih... 21.35 Rad'rJ. roman 22.00-5.30 Nočni glasP8, program MMTV 21.05 AMERIŠKA URA, dram«, Igrajo: Ofi Strathalrn McDonneH, ry, Lo/wt D Bob Clark Strmthmlrn, Dmrren McOaJn, tff> McDonneU, Yeph*t Kotto, Fetton ač pa smo se lahko peljali po epo urejeni, pred nekaj leti razširjeni ter dobro vzdrževani vendar razmeroma strmi cesti. Prvo, kar pade v oči, ko se pripeljete k Debeljakovim, je precejšnje število objektov, saj ima domačija poleg mogočne hiše še veliko garažo, velik hlev ter nedaleč še eno manjšo hišo. Takoj je tudi mogoče ugotoviti, da so tu doma skrbni gospodarji, saj so vsi objekti na zunaj obnovljeni, pa tudi po ureditvi dvorišča in okolice bi se lahko v dolini marsikdo zgledoval. Edini "očitek" bi morda lahko bil, da sodobna obdelava fasade na tako mogočno staro kmečko hišo ne spada najbolje in se kar precej bije z letos obnovljeno zunanjostjo manjše hiše, "hišce", kot ji pravijo, v njeni neposredni bližini. živel od 1843 do 1932. Bil je namreč izredno spreten iznaj-ditelj samouk, rezbar, graditelj raznih strojev, lajn in podobnega, ki je mnogo potoval tudi po svetu, "hišeo" pa si je izgradil za to, da je imel tam v svojih delavnicah mir za delo in ustvarjanje. Osrednja znamenitost je zagotovo velika stoječa ura v hiši, ki je tako velika, da so pogonske uteži, ki se spuščajo za okoli tri metre, speljane v Letnica na portalu hiše 1706 priča, da gre za kar precej staro domačijo, in po besedah Aleša so tod vseskozi živeli Debeljakovi. Takoj povejmo, da se ima družina svojim znamenitostim in ohranjeni družinski dediščini zahvaliti enemu od svojih prednikov, Valentinu Debeljalcu, ki je Stoječa ura klet. Ura je že na zunaj nekaj posebnega, saj je okrašena z mnogimi izrezljanimi okraski, na številčnicah pa kaže vse: uro, dan v tednu in mesecu. Posebnost so tri podobe: cesarja Franca Jožefa, cesarice Elizabete ter cerkvenega poglavarja Leona XIII, ki so narejene tako, da so se jim oči premikale v skladu z nihanjem nihala ure. Ura je z bitjem oznanjala vsako uro, hkrati pa ima vgrajeno tudi lajno z 12 piščalmi in sedmimi različnimi melodijami. Uro je Valentin Debeljak izdelal v celoti sam leta 1880 in še danes deluje, le zaradi obrabljenega enega od zobnikov ni več točna, zato jene poganjajo več. Sicer pa so uteži gnale brez dviganja uro cel teden. Ni pa to edina ura v hiši. Neposredno ob njej visi še stenska ura, ki je bila sicer kupljena, iznajdljivi Valentin pa jo je spodaj dopolnil s posebno okrasno poličko, ali bolje omaricami, v katerih sta na vsaki strani po en par "plesalcev" v narodnih nošah in se ob polni uri zavrtijo. Nekoč je to poganjal mehanizem z magneti, kasneje pa so predelali na elektromotorčke. Rezbarski talent in spretnost prednika pa ni vidna samo iz omenjenih dveh ur, pač pa nas je Aleš opozoril tudi na dele pohištva in posebej umetelno okrašene okvirje slik, ki jih je v hiši vse polno. Ob našem zanimanju, ali si kdo pride tudi vse to ogledat, smo dobili odgovor, da se za to zanimajo naključni obiskovalci, ki jim te posebnosti tudi radi pokažejo. Le na vprašanje, ali morda razmišljajo, da bi se na 45 hektarjev veliki kmetiji, kjer žive pretežno od lesa, ukvarjali tudi s turizmom, smo dobili odgovor, da o tem ne razmišljajo. • S. Žargi Prva mala hidroelektrarna v Sloveniji (in nekdanji Jugoslaviji) se še vrti Lastna elektrika že trinajst let e pred znano akcijo 100 malih elektrarn v Sloveniji za potrebe SLO so Pri Poklarju Dolenčicah z lastnimi sredstvi izgradili tako elektrarno, ki nemoteno deluje že 13 let. Zamisel, da bi bile v Sloveniji možnosti tudi za izkoriščanje malih vodnih virov seveda ni bila povsem izvirna, saj je znano, da so se električni agregati gnani iz malih vodnih turbin ali še preprostejših vodnih koles, vrteli na naših tleh že pred drugo svetovno vojno, mnogi pa tudi kmalu za tem. K obuditvi je zagotovo prispevala znana energetska kriza, vedno večje zavedanje o tem. kako so veliki energetski objekti vseh vrst škodljivi za okolje, tako da je bilo bolj formalno izgovarjanje na krepitev obrambnih sposobnosti. Veliko vprašanje pa je, kaj bodo za te naprave pomenili najnovejši zahtevki za pridobivanje koncesij. Da ideja za izkoriščanje malih vodnih virov ni bila nova, dokazuje tudi primer male hidroelektrarne Alojza Možine v Dolenčicah blizu Javorij v Poljanski dolini, po domače se pri hiši pravi "Pri Poklarju", ki je malo hidroelektrarno na potoku Sevnišči-ci kot prvi v Sloveniji izgradil po sodobnih strokovnih principih za gradnjo takih objektov v letu 1982 in jo tudi leto kasneje priključil na javno omrežje. Priprave za gradnjo so potekale kar pet let in so poleg samega strokovnega projekta, ki ga je izdelal PaP iz Ljubljane, vsebovale tudi pridobivanje vseh potrebnih soglasij, ob tem pa zvemo, da se je prva elektrarna na tem mestu gradila že leta 1942. Tedanja graditelja, ki sta po potrebno strojno opremo takrat odhajala v Avstrijo, sta to plačala z življenjem, zato je nista dogradila, po vojni pa je obratovala 6 let in napajala z električno energijo (pretežno za razsvetljavo) dve vasi. Ko je leta 1956 nastopil čas elektrifikacije in cenene državne elektrike, je bila opuščena in zaradi pomanjkanja gradbenih materialov tudi v celoti razrušena, tako da je bilo potrebno na začetku 80. let praktično začeti znova. Gradnja male hidroelektrane v letu 1981 je še prehitela znano akcijo 100 malih elektrarn, pri kateri so nekateri tovrstni graditelji dobili tudi nepovratna sredstva, ali pa vsaj ugodne kredite, tako da so pri Možinovih morali vse stroške pokriti sami. Od manjšega jezu oz. zajetja vode - zajemajo praktično ves potok - je naprej voda speljana po posebnem kanalu, nato pa se na turbino spusti po tlačnem cevovodu z višinsko razliko 32 m. Nazivna moč električnega generatorja je 27 kilowatov, seveda pa je dejanska moč odvisna od tega, koliko vode je v potoku. Iz skrbnih beležk, ki jih vodijo za celotno obdobje njenega obratovanja, je razvidno, da je v 13 letih obstala zaradi suše za skupno 4 mesece, ker pa proizvedeno v večini presega potrebe na domačiji, so se priključili kot prvi v Sloveniji tudi na javno omrežje. Kakšnega posebnega dohodka pri tem ne ustvarjajo, so namde-jali, dobrodošlo je že to, da vzdržujejo primerno napetost, saj so kot porabniki na koncu mreže. Zanimivo pri tem je, kako je Elektropodjetje obračunavalo oddano energijo, saj se je njena cena gibala od 40 pa do celo 90 odstotkov cene za odjem. Sedaj priznavajo 80 odstotkov te cene. Kljub tveganju pri takih elektrarnah, da lahko zlasti strela v omrežje uniči dobršen del kar zahtevne opreme, pa ob rednem vzdrževanju doslej niso imeli posebnih težav, celo več, dobre izkušnje so jih vzpodbudile, da so uporabili na tak način še en potok. Poglavje zase pa je seveda davčna politika, saj so se predpisi pri tem kar nekajkrat menjali, in so nekaj let plačevali en (celo prometni) davek, po spremembah pa drugega. Sedaj morajo, kljub temu, da gre v pretežni meri za lastne potrebe, napraviti ob koncu leta poseben zaključni račun in oddati davčno napoved. Še večje vprašanje pa je uresničevanje predpisa o pridobivanju koncesij pri državi za uporabo vodnih virov. Pri Možinovih menijo, da so si ob gradnji pridobili od oblasti vsa potrebna dovoljenja in pravice, v celoti stoji vse na njihovem svetu, zate menijo, da bi država ne smela postavljati še dodatnih zahtev. Razumljivo jim je, da se poskuša narediti red pri tistih, ki z velikimi objekti hudo posegajo v naravo, ki si obetajo tudi velike zaslužke, pri manjših napravah, predvsem za lastne potrebe, pa se iim to ne zdi primerno. • Š. Žargi Gradnja poslovno-stanovanjskega centra Žirov, ki buri duhove Občina Žiri centra še ne vidi Ce je morda nekdanja krajevna skupnost "prehitela" mnenje Zirovcev, utegne zgoditi, da bo sedaj čas pokazal, da občina za njim zaostaja. Redkokatera gradnja dvigne toliko prahu, kot se to dogaja ob gradnji poslovno-stanovanjskega objekta v Žireh. Ko se je krajevna skupnost po večdesetletnem oklevanju le odločila "prižgati zeleno luč" hrabremu podjetniškemu podvigu družine Biljali je verjetno nekoliko podcenila mnenje v Žireh. ki se je odzvalo na sam začetek gradnje, bolj pa ko Žirovci spoznavajo, da gre za pridobitev in ko se razblinja dvom, da projekt ne bo izpeljan, boU postaja očitno, da nova občina ne zmore odigrati svoje vloge. Problematiko skušamo prikazati iz večih strani z upanjem, da bodo bralci lažje ustvarili svojo sodbo o tem. Po požaru ni bilo rešitve Družina Esada Biljalija se je naselila v Žireh pred 35 leti in se že več kot 30 let ukvarja s slaščičarstvom praktično vseskozi na sedanji lokaciji. Že kar nekaj desetletij si prizadeva, da bi na mestu stare, že povsem dotrajane hiše (bil je lastnik le polovice s pripadajočim zeml- iiščem, druga polovica pa je >ila prodana tedanji KS), ki je pred približno osmimi leti še pogorela, izgradil novo. Ker je bilo ocenjeno, da hišo ni mogoče adaptirati, je KS svoj del podrla, vsi poskusi, da bi za Biljalijeve in njihovo slaščičarno našli drug prostor, pa so se neuspešno končali. Vse se je končalo že na KS, od koder na vloge nekoč niso dobili niti odgovorov. Esad Biljali ima tri sinove in hčerko in vse bolj očitno je postajalo, da se mora za štiri družine najti tudi drugačna prostorska oz. stanovanjska rešitev. Prepričala je KS šele stroka Kot nam je pripovedoval sin Memet, ki je celotno reševanje v bistvu prevzel v svoje roke, so prvo možnost po požaru za slaščičarno videli v Zadružnem domu, ko se je izselila pošta, stanovanja pa bi si poiskali drugod. Ker jim to ni bilo omogočeno, so pač morali potrpeti in začasno urediti staro hišo in si še naprej prizadevali, da bi začeli z novogradnjo. Prvi premik je pomenila javna razprava o zazidavi centra Žirov, kjer je bila njihova ideja sprva zavrnjena, kasnejša strokovna obdelava in utemeljitve pa so postopoma začele topiti led. Župan pa nič Za komentar problematike gradnje poslovno-stanovanjskega centra Žirov smo poprosili tudi lupana Bojana Starmana, ki pa nam je dejal, da pisma Francija Moreta ne teli komentirati. Te tematike se je po nastopu funkcije prvega mota Žirov lotit temeljito, vendar je po vsem, kar je bilo izrečeno na občinskem svetu, ugotovil, da zaenkrat ni motnosti za ureditev odnosov. Finančnih možnosti za večja sovlaganja občine v proračunu ne vidi,odnose pa bodo uredili takrat, ko bodo poenotili poglede na vse to. Za brezplodne razprave in razčiščevanja pa nima časa niti energije, nam je še dejal. Program poslovno stanovanjskega centra "Pri Matic*' Skupna površina objekta je priblitno 2.800 kvadratnih metrov v štirih etažah. Pritličje in prvo nadstropje je namenjeno poslovnim prostorom, medtem ko so v drugem nadstropju in mansardi predvidene stanovanjske površine. V pritličju je v osrednjem delu objekta, kjer se stikata obe krUi, predvidena klasična restavracija s približno 80 sedeti, v nadstropju nad njo pa slaščičarna s 50 sedeti pri čemer imata oba lokala tudi (pokriti) terasni del. V krilu ob Račevi so v pritličiu in prvem nadstropju predvidena prenočišča (skupaj 16 ležišč), od tega naj bi bil urejen en luksuznejši apartma, v nadstropju bo tudi zajtrkovalnica. V krilu ob glavni cesti bo v pritličju vrsta prodajaln: prodajalna mesa (Janez Oblak), delikatesna trgovina (Marjan Eniko), lokal za steklarstvo, okvirje in podobno (Janez Lukančič), butik z oblačili (Meta BenediČič), frizerski salon (Joži Leskovec) in tapetništvo (Rado Križnar). V nadstropju naj bi bil salon pohištva (Silvo Zakelj), predvideni so prostori za občino (8 pisarn, sejna soba, arhiv, čajna kuhinja in sprejemnica). V drugem nadstropju si bodo Biljalijevi uredili štiri stanovanja in imeli dve pisarni, v mansardi obeh kril pa naj bi bilo skupaj sedem kvalitetnih stanovanj. Po tem, ko so razčistili nekatera osnovna dejstva okoli lastništva, so se začela prizadevanja za pridobitev sovlagateljev, saj je lokacija in sam objekt omogočal širši program, kot le zadovoljitev potreb in načrtov Biljaljevih. Kmalu se je oblikovala skupina možnih soinvestitorjev, ki so začeli pripraviljati lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Še največ pomislekov je bilo zopet na strani KS, kjer so se bali, da projekt ne bi izpeljali, zato so postavili določene pogoje, ki jih je Memet uspel izpolniti. Zemljišča niso želeli prodati, pač pa se dogovorili, da je idealni delež (ki je bil tudi ocenjen) vložek KS.l. 3. faza bo že letos '/;& gradnjo objekta jc bila podpisana pogodba do tretje gradbene faze decembra lani, z gradnjo pa se je začelo letos marca. Pogodbeni rok je bil konec julija, vendar so se zaradi neugodnih vremenskih razmer sporazumeli o možni enomesečni zamudi. Sovlagatelji so za dosedanjo gradnjo prispevali med 50 in 60 odstotki sredstev, saj so se sporazu-meli, da bodo vlagali vzporedno s potekom gradnje. Nedorečeno v tem trenutku ostaja vprašanje prostorov za občino, ki bi poleg deleža v zemljišču morala prispevati še denarna sredstva (za vse rezervirane prostore približno 100 tisoč mark), ter vprašanje sedmih stanovanj, za katere inves-titor prav tako išče sovlagatelje. Pri tem tudi omenja občino, ki bi verjetno morala postopno oblikovati določen stanovanjski fond, pogovarja pa se tudi z izvajalcem del - SGP Tehnik iz Škofje Loke, ki bi morda sovlagal za njih dokončanje in nato ta stanovanja tudi tržil. V zvezi z občinskimi prostori kaže omeniti še to, da je bil prvotni dogovor s KS o tem, da v PSC rezervirajo v pritličju en prostor, ki bi bil namenjen za prezentacijo Žirov, kjer bi npr. Eroda j ali čipke, turistične, ri-iške karte ter dajali informacije. Tudi ob tem Memet ugotavlja, da tovrstnih nadaljnjih pogovorov s KS ali kasneje z občino ni bilo, zato pravzaprav ugotavlja, da ne ve, pri Čem je. Doslej brez dolgov Sicer pa so v družini Biljali več ali manj prepričani, da je razen sovlagateljev (ki pa so se tudi ustrezno zavarovali) malokdo verjel, da bodo z gradnjo uspeli, širile so se govorice o tem, kako so padli v dolgove ipd.. Šele sedaj, ko se bliža zaključek 3. gradbene faze in bo objekt vsak čas pod streho, se postopoma ti pogledi le spreminjajo. Memet Biljali nam je zagotovil, da doslej za objekt ni niti tolarja dolga, res pa je, da nameravajo vzeti kredit za dokončanje objekta. Kljub že omenjeni enomesečni zamudi pri gradnji, bodo spoštovali rok 30. oktober, dogovorjen s soinvestitorji, ko morajo biti prostori pokriti, zaprti z okni in vrati ter napeljane osnovne instalacije. V celoti naj bi bil objekt, ki bo ob zaključku gradnje po oce- nah vreden približno 2,5 milijona mark, dograjen do polletja prihodnjega leta, otvoritev pa naj bi bila do 30. julija 1996. 25 let prizadevanj Ko smo zaprosili za komentar še očeta Esada Biljalija, nam je povedal, da si je za gradnjo prizadeval 25 let, ven- dar je vedno naletel na nerazumevanje v samem kraju (vedno se je ustavilo pri soglasju KS). Pri tem pa Še dodaja, da meni, da mu po 35 letih življenja v Žireh nihče ne more očitati, da si ni prizadeval za razvoj kraja, saj se lahko za svoje delo na turističnem področju pohvali z vrsto krajevnih, občinskih, gorenjskih % republiških priznanj. Prepričan je, da bo uresničitev tega projekta za Žiri pomembna razvojna pridobitev, in storil bo vse, da bo Žiri tudi pole- Ešala. Prizadeval si bo, da bo ta rona njegovih prizadevanj kar najbolje vključena v turistično ponudbo kraja. Občina je gluha Za zaključek povejmo mnenje Memeta Biljalija, ki se že dve leti ukvarja izključno s to gradnjo, da jim je zelo žal, da se z občino zaenkrat ne morejo pogovoriti o prostorih, ki so rezervirani zanjo, 0 načinu poračuna za zemljišče, ki ga je vložila predhodnica KS ter o stanovanjih, ki bodo na razpolago. Čudi ga, da občina ne ugotovi ugodnosti, ki bi P jih lahko zagotovila s pravo; časno vključitvijo v gradnjo, saj je jasno, da s tem zapravlj3 možnost tudi materialnih uČiO' kov med vložki v gradnjo tff končno ceno na trgu (od 30 do 50 odstotkov). Cas seveda zahteva, da iščejo druge re; šitve, in veliko bolj plodno W bilo, če bi namesto včasil? zlonamernih očitkov naš'1 skupni jezik. Ko smo povpra/ šali za komentar pisma Francija Moreta v našem časopisu 0 teh vprašanjih, je bil odgovor po svoje presenetljiv: pism° pozdravljajo prav z upanjem, da se bo slednjič te odnose razčistilo. Š. Žargi Franci More, občinski svetnik Slovenske nacionalne stranke v občini Žiri Center Žirov gradijo Neslovenci z denarjem Žirovcev! )repričan, da bo vodstvo občine in občinski svet še pošteno sram, ker se izgradnja centra nase Franci More, 42-letni svetnik občinskega sveta občine Žiri sicer pa ekonomski tehnik, ki ima svoje trgovinsko podjetje, velja v krogu svojtii kolegov v občinskem svetu za velikega "sitneža . nekakšnega enfant terrible. Pogosto se namreč oglaša, opozarja na potrebno pretehtanje z vseh strani predvsem pa se ne sprijazni z nekaterimi domačnostmi in bližnjicami ki so v ne še dovolj organizirani občini velika ter pogosta skušnjava. Čeprav v izražanju včasih ni najbolj posrečen, in njegova glasna razmišljanja mogoče včasih niso najbolje urejena, pa se Je že kar nekajkrat pokazalo, da ima še kako prav, kar so spoznali in priznali tudi nekateri svetniki Kako ite se vključili v politiko? "Moje prve politične izkušnje segajo daleč nazaj, ko sem še kot srednješolec vodil cerkveni zbor z instrumentalno spremljavo, in so me nekateri zagrizeni pripadniki prejšnjega režima zato v gimnaziji onemogočili Po demokratičnih spremembah sem iskal stran ko, k1 bi se dosledno zavzemala za pravico, in reči moram, da je bii g. lelinčič edini, ki si je upal nepravilnosti, ki sem jih ugotovil, spraviti celo v slovenski parlament. Ob tem pa moram dodati naslednje, zelo sem razočaran nad sedanjim stanjem, ko se posameznim zadevam prepros- to ne more več priti do dna, in se prej ali slej vse zaplete v takšne ali drugačne, običajno skrite politične igre. Zelo me skrbi slovensko politično stanje, kjer se poglablja razkol med ljudmi, ne zavedamo pa se, kako majhni smo, kako močne ekonomske položaje imajo tujci med nami in kako resno nas ogroža "srbska in ruska mafija". Mislim, da je edino SNS spoznala, da nam vedno večje delitve na leve in desne ogroža položaj slovenstva, zato se primeri, kot je s poslovno-stanovanjskim centrom v Žireh, kjer se krade družbena lastnina, ne rešujejo. Naša osamosvojitev je lahko le navidezna, če Slovenci ne bomo znali strniti svojih vrst v obrambo ekonomske moči, in prav to je eden od temeljnih ciljev SNS." Na problematičnost načina gradnje poslovno-stanovanjskega centra "Pri Matic" v Žireh, zlasti vlogo občine pri tem, opozarjate praktično na vseh sejah občinskega sveta. Kaj vas pri tem najbolj moti? "Najprej naj rečem, da sem se s to problematiko zelo veliko ukvarjal, saj ji ni lahko, ker je zelo težko priti do dokumentov, priti do dna. Že na prvi seji sem predlagal, da se gradnja še pred začetkom objekta začasno ustavi in razčisti. Dokažem lahko, da gradnja poteka v nasprotju s prvotnimi dogovori med takratno krajevno skupnostjo in Biljalijem o soinvestitorstvu, ki so bili pogoj za soglasje za poseg na tem prostoru. Biljali je namreč postal edini investitor in gradnjo vodi po svoje. Pomembni sta dve vprašanji: kaj se dogaja z družbenim premoženjem, saj del centra stoji na sedaj občinskem zeml- Iišču, še pomembnejše pa, s ;aterim denarjem se ta gradn- ja vrši. Kljub temu, da Biljali po soinvestitorski predpogodbi ni imel pravice tega objekta prodajati (to pravico naj bi imela občina po končanju objekta), pa je to izgleda storil, in pokaže se, da objekt skoraj v celoti gradi v bistvu z denarjem Žirovcev - sovlagateljev. Nobenega dvoma ni, da bodo tu, čc bo šlo tako naprej, ob zaključku gradnje in poračunu ogromni zaslužki, in da bo Biljali lahko prišel do velikega premoženja z minimalnim vložkom. Ob tem moram po dokumentih, ki sem jih videl kasneje, poudariti, da temu ni kriva osnovna predpogodba in soglasje tedanje KS, pač pa neizvajanje le te. Po vsem, kar sem spoznal, bi se rad javno opravičil g. Beoviču, ki smo ga kritizirali zaradi tega, problem je namreč drugje: podpisanega se ne izvaja." In kje vidite rešitev? "Najbolj me skrbi dejstvo, da na občini in v občinskem svetu ni volje in odgovornosti do tega, da bi zadeve razčistili in vrnili na zamišljen in dogovorjen način poteka te gradnje. Prejšnji režim je 30 let preprečeval tako gradnjo na tak način, sedaj pa je Biljali izkoristil sedanji medstrankarski položaj in nemoč lokalne samouprave. Prav skrajno pasivna vloga občine in njena brezbrižnost namreč omogočata, da Biljali dela po svoje, namesto da bi občina z mini malnim vložkom pobrala zaslužek pri tem in ga namenila v dobro Žirovcev. Utegne pa sc celo zgoditi, da se vse skupaj zalomi, pri čemer utegnejo biti sovlagatelji ogoljufani, kraj pa prizadet v samem svojem sre- dišču. Da se to prepreči, pa je ena najpomembnejših nalog občine, saj jo imamo zato, d' dobro živimo, da ščitimo interese domačega prebivalstva' Povrh vsega pa gre tu z8 neslovence, lahko tudi ljudi 7 dvojnim državljanstvom in zvezami, ki v bodoče lahko še marsikaj pomenijo." Mislite, da je le čas, da »' kaj spremeni? Za razčiščevanje odnosov pri tej gradnji je resnično prav zadnji Čas. Približuje se namreč zaključek 3. gradbene faze i" pred sklenitvijo pogodbe z* dokončanje objekta bi občin8 morala doseči Čiste račune tef spoštovanje prvotnih dogovorov in pogodb. Komisiji občin*' kega sveta ni bilo omogočeno; da bi opravila svoje delo, seda] pa je najet pravnik, ki proučuje celotno problematiko. Vendar* če ne bo volje v občinskem svetu že na prihodnji seji, b° stvar zamujena. Mene je ko1 svetnika prav sram, da občin*1 glede tega nič ne ukrene, nič nc doseže, in Čc bo šlo tak" naprej, bi bilo bolje, da s« lastni, tako nesposobni občin' kar odpovemo " S. Žargi Janez Koman, arhitekt, soprojektant poslovno-stanovanjskega centra Žiri To je hraber podjetniški podvig Zagotovo ima arhitekt iz Skojje Loke Janez Koman (jnirnogrede omenimo, da je občinski svetnik iz vrst LDS v Skojji Loki), ki je na osnovi izkušenj v tujini znal prisluhniti idejam iti pogumu lastnika zethljišča v centru Žirov, veliko zaslug za to, da so se te zamisli začele uresničevati Prvi je ponudil moralno podporo, nato pa še vso strokovno pomoč. Kako ste se vključili v pripravo projektov PSC Žiri? "Moram reči, da je moje prvo srečanje z investitorjem Biljalijem zanimivo in povsem slučajno. Leta 1992 sem namreč slučajno prisostvoval javni razgrnitvi predloga ureditvenega načrta za center Žirov, ki ga je izdelala idrijska projektantska organizacija, predstavljali pa delavci urbanističnih služb tedanje občine Škofja Loka. Tedaj se je namreč na moje veliko presenečenje oglasil eden od zainteresiranih, Mem-emt Biljali, ki je povsem sveže, meni povsem normalno, ponudil svoje videnje možne pozidave na njegovi parceli. Zanimivo je bilo, da si je nekdo, ki je jasno edini, ki na svojem zemljišču odloča, upa tako nastopiti, s sicer neprofesionalnimi skicami predlagati nekaj svojega ter hkrati tudi razložiti zamisel, kako bi se lotil uresničitve takega objekta. Na moje razočaranje je naletel na neargumentirano zavrnitev, zato sem se postavil na njegovo stran. Bil je pač tipičen primer starega pristopa, ko so projektantske organizacije ne glede na lastništvo zemljišča risale praviloma megalomanske zamisli, ki jih nato ni bilo mogoče uresničiti. Po tem prvem srečanju sva se z Biljalijem dogovorila za izdelavo prostorskega preizkusa njegovih zamisli, iz česar je nastal elaborat z vsemi utemeljitvami. Dvakratne obravnave v KS so na teh osnovah pokazale, da na zasnovo ni bistvenih pripomb, čeprav tudi dodatnih predlogov in morebitnih drugih interesov, ki bi jih bilo mogoče uresničevati na tej pomembni lokaciji in sem jih pričakoval, ni bilo slišati." Kakšen je po vašem strokovnem mnenju pomen te lokacije? "Za to lokacijo, ki je v samem središču naselja, kjer se združujejo številne centralne funkcije, povrh vsega pa je tudi izredno lepa in zato občutljiva, je bilo v 30 letih narejenih veliko projektov, ki pa niso bili uresničeni, delni izraz je le blagovnica čez cesto. Ker KS tedaj ni pristala na razmejitev zemljišč, je bilo potrebno obdelati celoto, izhajal pa sem iz dejavnosti, ki jih je predlagal potencialni investitor. Poleg restavracije, slaščičarne in stanovanj je prostor dopuščal še možnosti za druge javne programe - prostore za občino ter lokale z drugo ponudbo. Objekt je jasno uresničljiv le ob pogumni podjetniški akciji in moja strokovna naloga je bila, kako to, ta precej heterogen program, na primeren način umestiti v ta prostor. Kot projektanti smo investitorju nato pomagali pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij, kar je potekalo za naše razmere dokaj normalno. Omenim lahko, da si je KS zagotovila možnost precejšnjega vpliva, vendar ga ni izkoristila, tako da je vse obležalo na Biljaliiu. Pri IBT je bil izdelan temeljit idejni projekt - glavni projektant je Borut Burger, sam sem sodeloval kot soprojektant - in na tej osnovi pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Skupaj smo izdelali tudi investicijski elaborat ter glavni projekt." Pravi začetek žirovskih zapletov pa sledi po začetku gradnje? "Da. Na moje neprijetno presenečenje so bile reakcije dela Žirovcev, ki se prej skozi KS niso vključevali, precej Priložnost za pravo mestno ploščad Po našem pogovoru nas je arhitekt Komati Še opozoril, da se Z izgraditvijo poslovno-stanovanjskega centra Žiti in podrt-jem sedanje stare hiše Žirem ponuja praktično idealni prostor za ureditev centralne mestne ploščadi Center je namreč od ceste odmaknjen dovolj, da bi pred njim lahko s primerno ureditvijo: lučmi klopmi morda fontano, pestrim tlakom .. lahko uredili mestno ploščad, ki bi center naselja še poudarila in polepšala. Seveda je to v interesu kraja, ki bi moral za to tudi prispevati odklonilne, z vsemi mogočimi pomisleki. Gradnja doslej poteka povsem normalno in pričakoval bi, da se s tem tudi odnos ljudi do nove pomembne pridobitve spreminja, da ga sprejmejo in ne doživljajo kot eksces. Vnaprejšnje obtoževanje tega hrabrega podjetniškega podviga mi je zelo tuje in strah po vnašanju tuje kulture v sredini, kjer takih problemov ni, se mi zdi pod doseženim civilizacijskim nivojem. Z odpiranjem naše države lahko pride do veliko hujših in usodnejših npr. lastninskih sprememb, v tem primeru pa je le škoda, da se kraj v ta projekt ne, oziroma veliko premalo, vključuje. Mislim da se bodo razmere, ko se sliši le nekatere skrajneže, postopoma uravnotežile." • š. Žargi OKNA SENČILA VRATA STANOVANJSK POSLOVNI OBJ STENE PRENOVA OKEN in VRAT t M JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 na KONKURENČNE CENE KŽS v Gornji Radgoni /hala H2f od 26.8.- 3.9. in na prodajnih mestih: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:064/61-30, faks:064/632-761 KRANJ. Partizanska c. 25, tel.,faks:064/211-232 MURKA Lesce, tel.:064/718-110, METALKA Kamnik, tel.:061 /813-326 stavbno pohištvo hiše KI POPUSTI: 10% O/L i praktično /O t darilo— Frizerski studio Nada nudi več kot le pričesko Lase in lasišče tudi zdravijo Frizerski salon Nada na Trati pri Skofji Loki dela že desetletje, zadnja leta pa prerašča v specializirani studio, ki poleg pričesk nudi tudi ta-koimenovani trikološki program. Gre za vsestranko nego, od analize las in lasiš-ča, prek mikrovizorskega pregleda lasne čebulice, svetovanja o pravilni vitaminski prehrani, laserske biostimu-iat-ijt- lasišča do več vrst masaže. S temi postopki se v studiu lotijo težav, kakršno so denimo izpadanje las, prhljaj, suhi, mastni in poškodovani lasje. Gospa Nada, lastnica istoimenskega studia, se je za trikologijo usposobila na več seminarjih, kjer so uveljavljeni strokovnjaki poučevali o negi las in lasišča, o diagnos-ticiranju raznih pomakljivosti, o odpravljanju anomalij, kakršne so denimo izpadanje las, prhljaj, mastni lasje, o programu zdravljenja tako ali drugače prizadetega lasišča... Težav z lasmi in lasiščem ni lahko odpraviti. S pravilno strokovno nego, kakršno nudijo tudi v frizerskem studiu Nada, zdravljenje traja devet mesecev, če ga prepustimo naravi, traja še enkrat dlje. Ljudje, ki jih pesti ena od omenjenih težav, se prepustijo praviloma 12 "terapijam" v studiu, s primerno prehrano, upotabo osebnega šampona, pitjem zadostne količine tekočine pa tudi sami sodelujejo pri zdravljenju svojega "lasišča. "Stranko v studiu najprej pregledamo in se z njo pogovorimo," pravi gospa Nada. "Analiziramo lase in lasišče, določimo pH faktor, mikrovi- Frizerji na enem od tečajev trikologije: tudi masaža lasišča pripomore k zdravju in lepemu videzu las. zorsko pregledamo lasno čebulico, nato pa na podlagi ugotovljenega stanja lasišča predlagamo program zdravljenja. Od dvanajstih terapij, kolikor jih običajno predpišemo našim strankam, so prve tri strnjene, pozneje pa se v studiu oglašajo z daljšimi časovnimi presledki. V devetih mesecih zdravljenja so anomalije odpravljene, če' stranke tudi same sodelujejo in upoštevajo naša navodila o vitaminski prehrani, pitju zadostnih količin tekočine in pravilni negi lasišča s predpisanim osebnim šamponom. V studiu pa na lasišče nanašamo emulzije, kapljice, šampone (uporabljamo izdelke Elgona iz Milana), s štirimi vrstami masaže poskrbimo za dobro prekrvavitev lasišča, če pa hočemo doseči globinske učinke, mu pomagamo z lasersko biostimulacijo. Z laserjem v svojem studiu delam že štiri leta, drugo leto pa opravljam celoviti trikološki progiam. Po njem je pre- cejšnje povpraševanje, saj ni malo ljudi, ki imajo težave z lasiščem, kakim petdesetim pa smo v večmesečnem zdravljenju njihov problem že odpravili." Masaža dobro dene vsem delom telesa in tudi lasišče ni izjema. "Ročna masaža je krona vse nege in to še posebno rada delam," pravi gospa Nada. "Izvajam jo štiri vrste. Masaža vezivnega tkiva, lasišča, vratu in ramen je za sprostitev, pomiritev in dobro prekrvavitev klicne zasnove lasu. Naslednja je limfno drenažna masaža, ki je zlasti koristna po operativnih posegih, oteklinah, nervoznih stanjih in lif-tingih. Tretjo imenujemo "tanger point" ali protibole-činska masaža, ki jo izvajam do prvega vratnega vretenca. Četrta, najzahtevnejša je shiatsu masaža. Pri slednji masiram dvojemeridianov, za ledvica in žolč Če namreč ti organi v redu delujejo, se to odraža tudi na lasišču." Z Loka Turistom ni nikoli dolgčas Kar priznajte, da stavek "iti na dopust" ne zveni lepo le poleti, v času tavelikih dopustov, ampak je sploh nekaj naj naj... najbolj finega. Na dopust gremo namreč takrat, ko se želimo oddahniti od službe, vsakodnevnih opravil, običajnega življenja in... skratka si ga privoščimo. Naj bo to počitek, mir in sprostitev ali pa rekreacija, zabava in užitek. In le redke so tiste turistične agencije, ki vam bodo znale ustreči v vsem, hmmm... pa še kaj za zraven bi ostalo. A kje? V turistični agenciji Loka Turist, ki ima svojo poslovalnico v Skofji Loki, pravzaprav v Frankovem naselju 67 na Trati, malo naprej od "mehaničnih delavnic", blizu OS Cvetko Golar. Poleg običajne turistične ponudbe so se v agenciji orientirali predvsem na šolski turizem (izleti za zaključene šolske skupine) in pa organizacijo avtobusnih prevozov, saj vas bodo v sodobno opremljenih avtobusih popeljali, kamor boste želeli. Mogoče kar na enega izmed njihovih enodnevnih izletov po Sloveniji, ja, kar med 39 različnimi izleti, ki jih ponujajo od septembra pa tja do pozne pomladi, boste lahko izbrali. Za vas pa pripravljajo tudi posebnosti, kot naprimer avtobusni prevozi ( enkrat na teden v popoldanskem času) v zaprti plavalni bazen v Železnikih. Za protivrednost 10 nemških mark boste poleg prevoza in vstopnice ter posebno za vas na več stopinj ogrevane vode, deležni posebne pozornosti nzioterapevta, ki vam do svetoval, kako v vodi največ naredite za zdravje svojega telesa. Ja, kot nalašč za tiste, ki imate težave s hrbtenico, revmo, nogami... Druga posebnost je organiziran izlet v Sorico, rojstni kraj slikarja Ivana Groharja. Njegova rojstna hiša, likovna in glasbena delavnica, kjer boste svojo spretnost lahko preizkusili tudi sami in nenavaden čaj, ki ga pripravljajo samo pri Kačarjevih..., vse to so pravi izletniški izzivi. Res pa je, da se v avtobusih Loka Turista nikoli ne boste samo peljali, saj je med vožnjo vedno veselo, pa tudi presenečenj ne manjka. V Loka Turistu pa sodelujejo tudi z dvajsetimi turističnimi kmetijami na območju škofjeloškega pogorja. Povsem vaša izbira je, ali si boste zaželeli bivanja v apartmaju ali v eni od mnogih vikend hišic. Tudi prve rezervacije za novoletne praznike že prihajajo, čeprav smo sredi poletja, poseben posluh pa bodo tokrat imeli za mlade, saj si bodo svoj novoletni vikend, apartma... lahko rezervirali brez kakršne- fakoli predplačila. In ko smo že pri zimi, v ,oka Turistu vam je na voljo tudi najnovejši katalog "Zimske počitnice 95/96" in Z njim pestra izbira domačih in tujih smučarskih centrov. Lih, skoraj bi pozabil na konje in jahanje. Ste že slišali za islandske konje. Izredno miroljubni so in kot nalašč za začetnike. Krenili boste izpod Malens-kega Vrha in v štiriurni jahalni turi ter uživanju v naravi obiskali tudi Blcgoš. Za 50 nemških mark... in... ... kaj več pa drugič, ko se vrnem z BlegoŠa, lahko pa kar pokličete po telefonu (064) 634 022 oziroma poiščete agencijo Loka Turist na Trati Čiščenje odpadnih voda v Škojji Loki Sora ne bi zdržala Škofja Loka, 28. avgusta -Pogoste vesti o tem, kako hudo je pri Skofji Loki onesnažena reka Sora, so vzpodbudile loško Komunalo, da pripravi nekaj podatkov o učinkih čistilne naprave v tem mestu. Vsekakor se lahko Škofja Loka pohvali z deležem odpadnih voda, ki se čistijo, saj so v čistilno napravo speljane vse industrijske odpadne vode in približno tri četrtine voda iz gospodinjstev. Čistilna naprava je bila prvotno zgrajena za 25.000 enot (kar ustreza enakemu številu prebivalcev) in še dvakrat povečana, tako da se- daj, ko je modernizirana in lahko pridobiva tudi toplotno energijo ter plin, zmore kar 85.000 enot. Preobremenje-vanje te naprave je namreč poslabševalo učinke čiščenja. Iz analiz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, ki so nam jih poslali v uredništvo, je razvidno, da čistima naprava dosega od 92- do 98-odstotni učinek, m da je praktično po vseh parametrih, razen po vsebnosti amonija (predpisi o tem so se nedavno spremenili), čiščenje v skladu s predpisanimi standardi. Ker je vsebnost težkih kovin daleč pod evropskimi normami, je primerno za gnojenje kmetijskih zemljišč. Zal je Sora že pred čistilno napravo v IV. kakovostnem razredu (ugotavljajo tudi prisotnost nevarne bakterije Salmonelle chester!), zato v loški Komunah zaključujejo, da Sora brez čistilne naprave v Skofji Loki ob nizkih poletnih pretokih vode ne bi zdržala. • Š. Ž. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV BOGDAN PRIMOŽIČ Trebija 52 64224 Gorenja vas fax+tel.:064/681 320 kit "BO7TM S£ MOKT^ CESTE SERVIS DUŠAN JERALA VIRMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA, TEL: 064 / 631 240 PRODAJA,MENJA V A, CENTRIRANJE, VULKANIZIRANJE IN REKLAMACIJE GUM, OPTIČNA NASTAVITEV PODVOZIJ ^HAfKCDK P KOMPLETNI REKLAMNI INŽENIRING ARI, d.o.o., Kapucinski trg 6, škofja Loka tel., fax: 064/624-132, 624-162 OD OBLIKOVANJA VAŠEGA ZAŠČITNEGA ZNAKA, OBLIKOVANJA IN TISKANJA TISKOVIN, DO IZDELAVE REKLAMNIH NAPISOV, SVETLOBNIH REKLAM, MAGNETNIH IN NAVADNIH NAPISOV NA VSE VRSTE VOZIL IN MATERIALOV NOVO: FOLIJE ZA STEKLENE POVRŠINE, KI NUDIJO ZAŠČITO PRED SONČNIMI ŽARKI (toplotno in UV), TER POVEČAJO ZASEBNOST PROSTOROV NA IZPOSTAVLJENIH MESTIH. V V KRUH m SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE TO JE »SSS 11 SKOKE LOKE. VSAK PONEDELJEK on IZDELKI CENEJŠI LOŠKI HLEBEC, BELI >tf 130 SIT LOŠKI HLEBEC, P0LBEI1X 126 SIT KREMKOCKA >£ 126 SIT KREM-KOCKA, pak. X 265 SIT Vsak ponedeljek od 1.2.1995 naprej v vaših trgovinah. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Izven mesta, pa vendar v centru Stanovanjski blok, ki ga na Kamnitniku gradi škofjeloško Splošno gradbeno podjetje Tehnik, je takorekoč lociran v sam center Škofje Loke, le nekaj minut hoje od avtobusne postaje, a je vendarle na mestnem obrobju, pravzaprav stopljen z naravo. Enkratna priložnost za nakup novega stanovanja v tem prijetnem delu Škofje Loke se tokrat kaže v še nekaj dvosobnih in trosobnih stanovanjih, ki so se na voljo prav vam, bodočim prebivalcem Kamnitnika. Realizacija stanovanjske soseske na Kamnitniku je sicer še precej oddaljena, največ zaradi neurejene infrastrukture, tu gre predvsem za ceste, vodovod, elektriko in kanalizacijo. Dolgoletno praznino, ko gre za novogradnje, pa je v Skofji Loki z gradnjo stanovanjskega bloka letos prekinilo tamkajšnje Splošno gradbeno podjetje Tehnik. V Tehniku so se odločili, da bodo gradili s klasično opeko, saj le ta zagotavlja končno kvaliteto stanovanjskih površin, čeprav je gradnja s tem nekoliko počasnejša in dražja. Večino izmed 26 predvidenih stanovanj že ima lastnike, na voljo pa je še nekaj dvosobnih stanovanj v izmeri 50 m2 in pa trosobnih stanovanj v izmeri 95 m2 in pa \\5 m2. Cena kvadratnega metra je 1700 DEM, vsakemu stanovanju pa pripada tudi 4,5 m2 velika klet, seveda brez dodatnega doplačila. Kletni prostori so namenjeni tudi garažam, ki bodo med drugim varovane tudi z glavno zapornico na vhodu, ki bo delovala na posebno magnetno kartico. Cena posamezne garaže je 10.000 DEM, s tem, da je možno odplačevanje do dveh let. LIgodni so tudi plačilni pogoji, saj naj bi pol vrednosti stanovanja poravnali petnajst dni po podpisu kupoprodajne pogodbe, ostala polovica pa je plačljiva v obrokih do vselitve v avgustu 1996. Ob takojšnjem plačilu boste na celotno ceno stavnovanja imeli 5-odstotni popust. Nakup stanovanja v omenjenem stanovanjskem bloku je vsekakor prava priložnost. Dokler ne bo primerno urejene infrastrukture, ki jo zahteva nadaljnja pozidava Kamnitnika, ni pričakovati nadaljnje gradnje na tem območju. Pravi naslov za vaše novo stanovanje je seveda Splošno gradbeno podjetje Tehnik na Stari cesti 2 v skofji Loki. I i Svetloba v vašem domu! OBiriNIKI POZOR! GENERALNI ZASTOPNIK ZA PIŠTOLA ZA LEPLJENJE GLUEMATIC 3002 Uporabljamo jo na vseh področjih lepljenja: - les na les, železo na les, tekstil na tekstil, tekstil na usnje, za razne aranžmaje cvetlic - v elektro stroki za lepljenje kablov - za lepljenje keramičnih ploščic mm ootoo o«o#o E iiiii Merten KAISER PONUJAMO VELIKO IZBIRO ■ SENZORSKIH SVETIL §UL1l1G[1[§E TER INSTALACIJE PO OBJEKTIH ■ ELEKTROMATERIAL ■ SENZORJE ■ ELEKTIRČN0 ORODJE glTLlaGOLlE stikala Merten . izrednega dizajna in kvalitete! SENZORSKA SVETILKA TIP 590 - infrardeči senzor s kotom 140 stopinj - nobeno gibanje ali približevanje ljudi in avtomobilov ne ostane nenajavljeno - budno oko vklaplja z veliko natančnostjo, je vremensko neodvisno, ekonomično, daje vam udobje in varnost vsepovsod okrog hiše - pokriva 180 m2 prostora v dolžini 12 m - 36 mesecev garancije - servis zagotovljen VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH! Trgovina Log Srednje Bitnje 70 64209 Žabnica Tel.: 084/312-000 fax: 064/312-331 V TRGOVINI Trgovina Log Šmartinsku 152 Hala A 10 - južni vhod 61000 yubijana Tel.: 061/185-1601 TVS1 10.30 Korajža velja, 1. oddaja 11.05 Snorčki, ameriška risana nanizanka 11.30 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 12.00 Po domače 13.00 Poročila 16.05 Češnjev vrt, ponovitev ruske drame 17.25 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Živ žav 18.45 Kate in Allie, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 VVildbach, 7. dei nemške nadaljevanke 20.55 Posvečeno Elli Fitzgerald, giasbena dokumentarna oddaja 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova Alfred Hitchock vam predstavlja, ameriška nanizanka; Trd oreh, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronews 16.35 Sova, ponovitev 17.05 Majski cvetovi, angleška nanizanka 18.00 TV Dnevnik 19.10 Risanka 19.30 IV dnevnik 19.50 Šport 19.55 33. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona, 2. oddaja 20.00 Večerni gost: Jana Valenčič 21.05 Umetniški večer 22.00 Stoletnici filma naproti: ciklus filmov bratov Taviani: Sv. Mihael je irnel petelina, italijanski film HTV 1 7.46 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca, ameriška humoristična serija 13.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 13.55 Srečanje s prihodnostjo, dokumentarna serija 14.20 Žametna šapa 14.55 Rojstvo Bea-tiov, angleški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Hrvaško gledališče, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Festivla, posnetek 21.00 Ekran gez okvirja 22.20 Moč denarja 22.30 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Sanje brez meja HTV 2 16.40 TV koledar 16.50 Slika na sliko 18.25 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Vohun za milijon dolarjev, dokumentarni film 21.10 Brooklvnski most, nadaljevanka 21.40 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 22.35 Na pomoč, 911 23.15 EP v veslanju, posnetek KANALA 10.00 Spot tedna 10.15 Lučsve-tlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.40 Bennv Hill 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 16.25 A shop 16.35 Dance session, ponovitev 17.10 Unpato, ponovitev 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.30 Pred poroto, ameriška nanizanka 20.55 Vreme 21.00 Vesna, slovenski film 22.35 Mesto kot Alice, ponovitev 23.25 Kino, kino, kino 0.00 Spot tedna 0.05 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Evening Shade 6.30 Otroški program 10.00 Bavvvatch 10.35 Vesoljska ladaja Enterprise, ponovitev 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 16.20 Bavvvatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara mačka 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Žareče nebo, 4. del francosko-italijansko-nemŠke nadaljevanke 22.00 NYDP - newyorški policisti 22.50 Mrtvi in pokopani, ameriška grozljivka 0.25 Čas v sliki 0.30 Strašno prijazna družina 1.50 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 3.40 Mrtvi in pokopani, ponovitev filma 5.10 Nevvvorški policisti, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Boj za življenje na odprtem morju, ameriški film 11.35 Bliskanje in grmenje -goreče nebo 12.25 Živijo nevarno 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža 14.00 Alpe-Do-nava-Jadran 14.25 Doktor Trap-per John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.30 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Vrtiljak popevk 21.10 Nori par 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Coco Chanel 23.50 Ameriška državljanska vojna 0.50 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja 20.00 Danes na videostraneh 20.10 Kje je moj domek? 20.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 21.00 - 21.30 Tržič: Mesto s tradicijo in mladim županom 21.30 EPP blok - 3 21.35 informacijsko središče Triglavskega narodnega parka na Logu v Trenti 21.50 Montreoux 95 22.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 55. oddaja 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 8. Groharjev teden v Sorici - koncert v Zagrebu (2. del) LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.18 Videoboom 40 53. del 21.14 EPP blok 21.15 škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.30 TV SHOP, televizijska prodaja 14.55 Santa Barbara, ponovitev 1074. dela 15.45 Kamera na potepu, dokumentarni film, ponovitev 13. dela 16.15 Ameriška ura, ameriška drama 17.55 Max Headroom, ponovitev 7. dela serije 18.25 Kmetijsko živilski sejem Gornja Radgona, reportaža 18.40 Santa Barbara, 1075, del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Triperesna deteljica, serija 7. del 20.30 Spot tedna žive scene 20.35 Percv in Grom, ameriški akcijski film 22.15 MMTV šport, športni dogodki 23-OOTo je ljubezen, ponovitev 2. dela serije 23.30 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja, 2. del 0.00 TV SHOP, televizijska prodaja 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.00 Novice med vodami, 180. tedenska informativna oddaja: Občinske novice, Ceste, ceste, kam vse greste?, 90 let gasilstva v Sori, Mednarodni mladinski košarkars ki turnir Medvode 95, Mednarodni memorialni nogomenti turnir Marko Žavbi - Koks, Aktualnosti 21.00 - 21.05 Reklamni blok 21.05 - 24.00 Videostrani ATM TV ... Videostrani 18.08 Test 18.18 Stari običaji v Ratečah, ponovitev 18.39 Karaoke v piceriji Ajdna, ponovitev 19.09 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Afera Elan skozi sodne mline 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gor- enjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (od dajnik Grad) ter 95 MHz (od dajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 Khz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Giblj ive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtnik! sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narod-nozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanskivodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer -Poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misei, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.35 PERCV M (MOM, akcijski fflm, Igrajo: Jame* Eari Jonai, Anionio Fargaa, Mick E. Jon«, ton Shlpp. Jonn Pleshett«, Joan Prtngte, My Dee VVMiems, režija: hma Ou.cn Wayrv» "GROM" Carter j« perspeklven mlad boksar srednje kategorij* Zapusti svoj dem v PennsvIvsnM, da bi sktaMj a trenerom In brv*m boksarjem Percvjem Nortonom poizkusil srećo med protestonaici v Los Anoelesu. Percv« hote dasetl da bi Grom dobi moinosi za pošteno borbo, ker je urad pokvarjenosti v »vetu boksal teto težko Ko na treningu Grom knockautt« uradnega šampiona Freddvja Monterja, ee za njega začne »nimati Tate, nejp«mernbnej* mol v »vetu boksa Percv odkloni njegovo ponudbo, vendar Tate imele da prt boksarskem obračunu Grom t/gubi dvoboj po točkah. Percv in Grom sta popolnoma ztomiiene In pristaneta na Tateove pogoje Pod njegovim vodstvom Orom zelo hHro in uspešno napreduje In to ga pripelje tudi do dvoboja za naslov prvaka s lampionom I uHom Tcda vse skupaj je se en« tam Ampak sedaj sta Grom in Percv pripravljeni, da greeta na vse ali nit, KINO BLED amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer akcij kom. PODLI FANTJE ob 18.30 in 20.30 un ŠKOFJA LOKA amer. kom BRADYJEVA KLAPA ob 20.30 uri TVS 1 11.10 Delfin Flipper, 6. epizoda ameriške nanizanke 11.35 Moja enciklopedija živali, 12. oddaja: Sova 11.45 Roka ročka, ponovitev 12.35 Že veste 13.00 Poročila 16.10 Film tedna: Vrtiljiva vrata, ponovitev kanadskega filma 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.40 Pesmi za staro Prago, češka glasbena oddaja 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.00 Upornik brez razloga, ameriški film 21.50 Turistična oddaja 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova 22.30 Brooklynski most, ameriška nanizanka 23.00 Trd oreh, angleška nanizanka 23.50 Brane Rončel izza odra, ponovitev TVS 2 13.00 Euroneus 14.30 SP v kajakih in kanujih, slalom, K 1 (m) ekipno, posnetek iz Nottinghama 15.30 Forum 15.45 VVildbach, nemška nadaljevanka 16.35 Sova, ponovitev 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.00 Podeželski utrip, angleška nanizanka 20.50 človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija 21.40 Moja Barcelona 22.35 Bila sem na Marsu, švicarski film 0.00SP v kajakih in kanujih, sla lom C 1 (m) posamično, posnetek iz Nottinghama HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen 12.45 Ogenj v srcu 13.10 Življenje na severu 13.55 Prihodnosti naproti 14.20 Naravni svet 14.50 Bankovec za milijon funtov, britanski film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.20 Dokumentarna oddaja 21.10 Josipa Lisac, posnetek koncerta 22.35 Dnevnik 22.55 S sliko na sliko 23.25 Črni cezar, ameriški film HTV 2 16.25 S sliko na sliko 17.20 Triler, resna glasba 18.10 Sever in jug, II. ser. 19.00 Mednarodni atletski miting, Berlin 22.00 Fort Sa-ganne, francoski film 0.55 Cro pop ročk KANAL A 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magnetoskop 11.30 A - shop 16.55 Spot tedna 17.00 A shop 17.10 Vesna, ponovitev slovenskega filma 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill, angleška humoristična nanizanka 20.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 21.20 Teden na borzi 21.35 Znani leteči predmeti, ameriški znanstvenofantastični film 23.00 Chick corea, dokumentarna oddaja 0.00 Dracula, ameriška nanizanka 0.30 Pred poroto, ponovitev 0.55 Živeti danes -Duhovnost duševnosti. ponovitev dok. oddaje 1.25 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.05 Očka zmore vse 6.30 Dogodivščine Tinyja Toona 6.55 Mila Supestar 7.20 Smrkci 7.35 Evvoks 8.00 Vroča počitniška sled 8.05 Popaj in sin 8.30 Kremenčkovi 9.05 Umor je napisala 9.50 Obalna straža 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Tvoj skalp, ameriški vvestern 13.00 Dogodivščine Tinyja Toona 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 14.05 Evvoks 14.30 Vroča sled 14.35 Popaj in sin 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Obalna straža 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Stara zajca, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Društvo mrtvih, ameriški film 22.20 Nogomet 22.30 Seznam za odstrel, ameriški film 23.50 Cas v sliki 0.00 Zmeda na avtocesti, ameriška komedija 1.30 Schiejok vsak dan 2.30 Dobrodošla, Avstrija! 4.20 Seznam za odstrel AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Vrtiljak popevk 10.50 Žareče nebo 12.30 Šiling 12.55 Nekoč 13.00 Čas v sliki 13.10 Dva 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik Trapper John 15.15 Umor je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.20 Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 Čas v sliki 22.30 Moderni časi 23.00 čas 23.50 šport 0.20 Tujca na vlaku, ameriški kriminalni film 2.00 Pogledi vstran TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 79. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Iz lokalnih televizij Slovenije - VTV Velenje: Balada o Ogevci in cesarju 20.20 Kuharski recepti: Limonina torta 20.27 Afrika -dokumentarec 20.42 Pred začetkom novega šolskega leta (v živo) 21.01 EPP blok 3 21.05 Spoznajmo svojo dušo, telo in zdravje 22.05 Videoboom 40 - 50. jubilejna oddaja 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV Videostrani, non stop MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 12.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 14.40 TV SHOP, televizijska prodaja 15.050Santa Barbara, ponovitev 1075. dela 15.45 Triperesna deteljica, ponovitev 7. dela serije 16.15 Percy in Grom, ameriški akcijski film 17.55 Kmetijsko živilski sejem Gornja Radgona, reportaža, ponovitev 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1076. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Odprti ogenj, akcijski film 21.30 Spot tedna žive scene 21.35 Detektiva, angleška nanizanka, 7. del 22.05 Trda pot, triler 23.40 Popotnik,potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.40 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarna oddaja, 13. del 1.00 Deutsche VVelle ATM TV ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP 18.18 Aljaževi dnevi (povzetek prireditve) 18.54 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.20 Od zabave se zvrti - zabavna prireditev v Skofji Loki 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 KINO Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Večerja za dva -Jože Jerič R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem vlau 1584 Khz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Vošči-Ia18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Nočima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.00 ODPRTI OGENJ, akcijski film; Igrajo: Jetf VHncott, Patrlck Ki! patrick, Mirni Cravne, Lee da Bmux; režija: Kuri Anderson Vodja tolpe kriminalcev Stein Knj-gerje zaprt v Lancasterski ječi, 1$0 km stran pa so Krugerjeva tolpa pripravlja na zavzetje kemična tovarne. Na poti proti svojemu diju brutalno ubijejo policista, v tovarni takoj zajamejo talca in prekinejo vsa zveze z zunanjim svetom. Tik pred tam pa vodji kemične tovarna Bobu McNeilu še uspe postati klic na pomoč, Bobov sin Aiec McNeil na TV vidi, kaj so kriminalci naredili v tovarni. Bob je bil nekoč policaj, a je dal odpoved, ker je bil njegov kolega ubit kot talec, ve, da je čas za akcijo. BLED amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 18. uri RADOVLJICA amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. B RAD Y J EVA KLAPA ob 18.30 uri, amer. akcij. kom. PODLI FANTJE ob 20.30 uri e znam brati« berem I TRALALA PLAC Krak, noga, ročaj... To so slovenske besede, s katerimi prevedemo angleško besedo "shank". In kaj ima "shank" skupnega z muziko. Po vrsti. Ime Shank ročk so si za čisto poseben glasbeni projekt nadeli velenjski rockerji Šank ročk. Aha, pa smo tam. Fantje, s pevcem Matjažem Jelenom na čelu so uresničili svojo nekajletno željo, namreč posneti ploščo v angleščini. Dvanajst komadov, uspešnic trenutno največje rockerske skupine v Sloveniji odslej lahko poslušamo na kaseti, ki nosi naslov "Crime Time" (ce-dejka bo na tržišču v kratkem, če že ni). I Cant't Do (VVithout You) (Rockerji}, Black Cat (Črne mačke), Midnight Blues, Like Ea-gles Fly... sami mega komadi. Glasbo Šank rockov poznate, prav taka je tudi glasba Shank Ročk in tisti, ki ste Čisto paf na Bon Jovi -ja boste rekli, kaj se silijo ti naši, tisti, ki pa imate radi glasbo, ki jo igrajo Bon Jovi, pa boste rekli, bravo. In res, angleški Šank ročk so res odlični, njihov izdelek je povedano z eno besedo odličen, a kaj, ko je tovrstnih "lahkometalskih" skupin v Ameriki, Angliji, tudi Nemčiji in Italiji en kup in vprašanje je, če se bodo naši rockerji uspeli prebiti. Je že tako, da je preboj dandanes odvisen še od česa drugega, kot od glasbe. REKLI SO Med šolo ni časa za zabavne knjige Kranj, 29. avgusta - Včeraj, ko je deževalo kot sredi oktobra, smo pokukali v Pionirsko knjižnico. Kmalu se bo začel pouk in po zadnjih kriminalkah, pustolovkah in podobnih berljivih knjigah je prav te dni povpraševanje največje. S septembrom najverjetneje zanje ne bo več časa. Takrat bodo na vrsti učbeniki, obvezne knjige za domače branje in bralna značka. Meliha Polja, 7 let: "Še po tri Pikijeve slikanice sem ?rišla danes, e najraje berem. V ponedeljek grem v prvi razred. Mislim, da bom takrat brala še več, kljub temu, da bodo nekaj časa vzele tudi domače naloge." Mojca Baj-želj, 12 let: "Poleti berem več kot sicer, ker je takrat tudi več časa. Največkrat posežem po detektivkah in podobnih 'napetih' knjigah. Zdaj, ko se bo spet začel pouk, bom seveda brala manj, ker bo manj časa. Ampak sem pa tja za kakšno zelo zanimivo knjigo si ga bom kljub temu vzela." Jana Jerše, 12 let: "Pet prijateljev in podobne knjige so moje najljubše poletno branje, za katerega mi žal med Šolskim letom vedno primanjkuje časa. Takrat sta na vrsti obvezno domače branje in bralna značka. Letos knjig na morje nisem vzela, saj smo šli le za tri dni." Gregor Jerše, 14 let: "Berem tako rekoč vse, največ pa pustolovske romane, od katerih so mi najbolj všeč dela Karla Maya. Tako kot večina šolarjev tudi jaz več berem med počitnicami, ker med šolo ob vsem učenju in domačih nalogah zmanjka časa za zanimivejše knjige " • M.A., foto: Tina Doki VASA POSTA Ko ima učitelj še drugo ime Poleti se strah pred šolo nekoliko razblini, zato si učenci upate sproščeno napisati, s kakšnimi ljubkovalnimi imeni kličete svoje učitelje. Skrivoma seveda. Pisala nam je učenka osnovne šole v Gorjah: "Knjižničarka, učiteljica slovenščine in hrvaščine, vaška klepetulja, stara več kot naša Šola, kotanja, kamor se stekajo vse novice, to je opis, ki ustreza CVER-GLI (Cvergla pa zato, ker je manjhna). Največji, najmlajši in najboljši učitelj na šoli, prfoks za telovadbo, je PIPI (Pipi zato, ker ima nenavaden priimek). Kodri vrh glave, pobarvani prameni, ne vitka ne debela, najboljša učiteljica na šoli, uči biologijo in kemijo. To je BECA, oziroma ČEŠLJANI PAMUK. Star, popustljiv, strašno počasen, predvsem pa zelo kulturen Človek, občasno rahlo senilen, je ATA SMRK ali SPIDERMAN Z BULER-JI, učitelj za tehniko. Angleščino uči ŠNUFLA, ima strašno frizuro in še bolj strašen priimek. RAČKA ali GOSPA JOŽI GA- GA je učiteljica 4. razreda, to ime pa nosi zato, ker hodi kot raca. GOGLO, upokojeno učiteljico zgodivine in zemljepisa, bi mirne duše lahko zamenjali za zmaja. Je legenda šole, tečna, važna in krivična, a zna najbolje razložiti snov. Ima najstarejši vzdevek na šoli, zato bi o njem kazalo vprašati tiste, ki so jo tako krstili. SUŠLA, SIJSLJAV-KA je učiteljica za zgodovino in zemljepis, to ime pa je dobila, ker ne izgovarja razločno Šumnikov m sični-kov. Je nova legenda. Veliki finale: majhen, brkat, to je ravnatelj MO-MLEY, TAMAL, BEBA, FIFI, DUDO, CUCO, MUŠI, ATEK, PAJAC... Vsi ti učitelji so tarče naših opazk. Škoda, ker jih ne poznate. Nekateri so kljub opisom čisto v redu." Bralkino ime smo na njeno željo zamolčali, da čez dva tedna v šoli ne bi bilo neljubih posledic. Vendar mislimo, da imajo učitelji dovolj smisla za humor, da jih razkritje njihovih vzdevkov ne razburi preveč. Včasih so res malce zasoljeni in za marsikoga celo žaljivi, vendar so tudi dokaz svojevrstne naklonjenosti učencev. Jure in Matej iz Zaloga pa sta Že končala osnovno šolo, zato si upata objaviti vzdevke svojih nekdanjih učiteljev: "Učiteljica matematike je BULDOG V PAJKJCAH (vedno nosi pajkice). Učiteljica telovadbe za punce je TA ZMATRANA (vzrok gotovo sami veste), učitelj telovadbe za fante GROZNI ZETOR (izpeljanka iz priimka), učiteljica za biologijo in gospodinjstvo NEŽNA MANEKENKA (hodi, kot bi bila na pisti), učiteljica za angleščino SNEŽNOBELA S ČEPICO (izpeljanka iz imena in priimka in ker vedno nosi čepico), učitelj za tehniko SKOPUŠNIK (spet izpeljanka iz priimka, pa tudi skopuh je)." Tudi tokrat smo našim dopisnikom za nagrado poslali majice. Tudi vse ostale, ki se boste še oglasili, bomo nagradili. Naša akcija namreč ševedno teče, čeprav se že bližajo resnejši časi. Nova otroška oddaja na kranjskem radiu Rožnati planet s klovneso Miko-Mako V soboto, 2. septembra, se na kranjskem radiu začenja nova otroška oddaja, Rožnati planet s klovneso Miko-Mako (Evo Škofič Maurer). Z novim šolskim letom vred na valovih radia Kranj starta nova otroška oddaja. V soboto ob 9.20 se bo v eter oglasila klovnesa Mika - Maka, ki jo mladi že poznate z Vrtiljakov z Romano in njenih glasbenih prireditev. Polurna oddaja, v kateri boste imeli priložnost sodelovati tudi mladi poslušalci, prinaša vrsto zanimivih rubrik: uvodoma boste ugibali gosta oddaje, se pogovarjali o kaki zanimivi temi, klovnesa bo predstavila tudi enega od poklicev, obljublja tudi reportažo o otrocih, ki na Nanosu snemajo film Felix. Tudi otroške glasbe ne bo manjkalo in seveda nagradnih iger, v katerih bo sodeloval tudi naš časopis. Prisluhniti' torej Rožnatemu planetu v soboto dopoldne! MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Prijateljica mije speljala fanta Dragi porotniki! Stara let. S fantom, sem trinajst v katerega sem še zdaj zaljubljena, sva hodila več kot pol leta. Pred kratkim mi ga je speljala najboljša prijateljica. Obupana sem, razočarana, še bolj pa Jezna. S prijateljico se ne pogledava več, ponoči, ko ne spim, razmišljam samo o tem, kako bi se ji maščevala. Naj jo prelepem, ostriiem ali kaj? • Neja Miha, 12 let: "Najbolje bo, da svojo bivšo prijateljico pustiš popolnoma pri miru, za slovo pa ji lahko rečeš nekaj krepkih. V šoli ji vrzi v torbo nekaj listkov, ki naj z lepimi besedami in po motnosti s kakšnim citatom iz knjig izrazijo tvojo jezo, in to naj bo vajina edina motnost komuniciranja. Pretep ti odsvetujem, ker tvoja (bivša) prijateljica mogoče hodi na tečaj samoobrambe. Tudi ta ideja v zvezi s frizersko operacijo ni najboljša, lahko pa ji na listek napišeš svojo ieljo, da bi bila plešasta in to okrasiš s primemo risbo. Napiši nekaj takih listkov in potem prenehaj. Poskrbi samo, da bo listke prebrala, potem pa jih uniči. " Sergeja, 13 let: "Poišči si novega, pametnejšega, predvsem pa resnejšega fanta, ki bo tebi všeč, tvoji prijateljici pa ne. Maščuj se ji tako, da ji enkrat ob prilotnosti, ko jo srečaš, rečeš, da jo pozdravlja ... Pozanimala se bo zanj in pustila tega tvojega bivšega fanta." Bojan, 15 let: "Ker si stara šele trinajst let, sploh ni tako hudo, če si izgubila fanta. Huje je, da ti ga je speljala najboljša prijateljica. Predlagam ti, da zopet neveleš stike s fantom in ga po is kušaš pridobiti nazaj, saj se ji boš tako najbolj maščevala (striženje odpade)." Marjeta, 19 let: "Morala bi biti jezna na svojega bivšega, ne pa na najboljšo prijateljico. Če bi si tvoj fant izbral neko neznano punco, bi pa stvar sprejemala lat je, kajne? Na svetu je še dovolj frajerjev, dobrih prijateljev pa ne tako veliko. Pozabi na preteklost, najbrž bosta tvoja prijateljica in bivši fant kmalu končala tako, kot se je zgodilo tebi. Takrat bo frendica hitro pritekla nazaj k tebi in ti govorila, kakšen idiot je bil on. Ne poskušaj s sadističnimi eksperimenti, raje si poišči novega in lepšega tipa, s prijateljico pa se kar začni pogovarjati." Klemen, 22 let: "Draga Neja! Stara si šele trinajst let in ti rojijo po glavi le take traparije, ki bi jih storila najboljši prijateljici. Vedi, da je najboljša prijateljica samo ena, fantov okrog tebe pa cel kup. Gotovo boš kmalu dobila novega in se za bivšega ne boš več zmenila. Prijateljici pa boš gotovo govorila, kako je novi boljši in gotovo se ji bo zdelo zamalo, da ima ona slabšega in to celo tistega, ki si ga ti le imela. Po motnosti ji v obraz povej, kako je lahko tako neumna, da pobira za teboj "ostanke", kot da je sama preslaba, da bi si dobila fanta. Mogoče bo tega fanta pustila Še ona, kajti kaj prida on ne more biti, če se kar naenkrat zaljubi v prijateljico svoje bivše punce." USPEŠNI UČENCI Uroš Zaje Gimnazije se ne bojim Uroš bi rad postal prevajalec, čeprav je dober matematik. Šenčur, 25. avgusta - Osnovno videl, kako se bo vse skupaj šolo Šenčur je letos zapustilo izteklo. V življenju bi rad delal devet učencev, ki so bili kot prevajalec." odličnjaki vsa osnovnošolska leta. Med njimi je bil kot edini deček tudi Uroš Zaje, ki zadnje počitniške dni vneto preživlja za svojim računalnikom. Vidim, da imaš prižgan računalnik. Veliko presediš ob njem? "Dobrih šest let sem imel doma Commodorja, mesec dni nazaj pa sem dobil novega, ki je veliko boljši, zato večino dneva tudi prebijem ob njem." Pa delaš na njem, kaj bolj resnega ali zgolj igraš igrice? Moram priznati, da se zaenkrat še precej zabavam ob igricah, vendar pa se sprehajam tudi v okolju Windows. V sedmem razredu sem hodil na računalniški tečaj, pa tudi znanec iz podjetja, kjer smo računalnik kupili, je obljubil, naziji m da mi bo priskrbel še kakšen jezik. Če mi bo šlo, se bom Jezik ti potemtakem ne povzroča težav? "Res je. Trenutno znam sicer samo angleško, na ginv naziji pa sem vzel nemški tečaj računalništva." Imaš tudi druge hobije? "Zelo rad se vozim z roler-ji, všeč mi je tudi odbojka, čeprav je ne treniram. S gotovo odločil še za kakšen tečaj tujega jezika. Angleško trenutno znam toliko, da lahko večino ameriških fi£ mov spremljam brez napisov, prijatelji hodimo v kino, po- na vsake toliko časa pa vse sebej so mi všeč ameriški eno poškilim tudi nanje ' filmi. Rad prebiram pusto lovske knjige Karla Maya in Jacka Londona." Potem veselo prebiraš obvezno domače čtivo ... "Domače branje mi ne gre tako lepo od rok. Knjige, ki jih moramo prebirati, se mi ne zdijo posebno zanimive." Kje bos nadaljeval šolanje? film popolnoma razumem." Si v šoli sodeloval na kakšnem tekmovanju? "Že od petega razreda naprej sem hodil na Vegovo tekmovanje. Vsa leta sem prišel na občinsko tekmovanje, razen v petem razredu, kjer občinskega tekmovanja ni. Letos sem dobil tudi srebr- "Vpisal sem se na kranjsko no Vegovo priznanje. Gimnazijo. Zanjo sem se odlo- Ali imas potem najraje čil že v šestem razredu, nekaj matematiko? sem premišljeval tudi o eko- "Na Vegova tekmovanja nomski šoli. Pred Gimnazijo ne sem hodil, ker sem pri mate- čutim nobenega strahu, name- matiki dober, imam pa ra;e ravam biti čimboljši, bom pa angleščino." FILMSKA NAGRADNA UGANKA Batman za vse čase Prejšnjič smo vas spraševali po enem od filmov, v katerem je igrala lepa Sharon Stone v družbi s silakom Silvestrom Staloneom. Film smo videli tudi na Gorenjskem, in sicer januarja letos, doživel pa je rekorden ogled. Jasno, to je bil film Specialist. Na nagradno vprašanje je prispelo veliko odgovorov, med njimi pa smo izžrebali štiri nagrajence, ki jim podjetje Kino Kranj podarja vstopnice za eno od predstav. Naši tokratni izžrebanci so: Mitja Zupan, Ručigajeva 1, Kranj; Metka Zavrl, Planina 1, Kranj; Monika Jenkole, Kovorska 3, Tržič; Helena Bešter, Frankovo naselje 68, škofja Loka. Na Gorenjskem si bomo lahko te dni ogledali film, ki je požel vse rekorde na ameriških lestvicah. Gre za film Batman za vse čase, ki ga je režiral Jocl Schuma-cher, scenarij so po zgodbi iz stripov Boba Kanea napisali Lee Batcher, Ja-net Scott Batcher in Akiva Goldsman. V filmu bomo v naslovni vlogi videli Vala Kilmerja, igrajo pa še Tommy Lee Jones kot Tvvo-Face, Jim CarTcy kot Riddler, Nicole Kidman kot dr. Chase Meridian in Cris 0'Donnell kot Robin. Dve zli sili, Dvoličncž (Two-Facc), nekdanji tožilec Harvey Dcnt, ki mu je nesreča na sodišču i/.naka/.ila obraz in ga prežela z maščevanjem, ter Ugankar, ki je bil Edvvard Nygma, preden se je skrivnostno spremenil v najnevarnejšega lopova, se združita, da bi se polastila meščanov in uničiča svojega zapriseženega sovražnika Batmana. Tokrat se Batman za svoje mesto Gotham ne bo boril sam: ob strani mu bo stal Robin, ki se mu življenje po strašni tragediji spremeni v eno samo junaštvo. Toda Bruca Wayna, milijonarja in človekoljuba, ki je Batmanov drugi jaz, preganjajo spomini na težko otroštvo, privlači ga kriminalistična psihologinja dr. Chase Meridian, to pa je vso prevzel osupljivi Batman. I"o jc na kratko zgodba, ki jo prinaša novi film o Batmanu. Štiri brezplačne vstopnice za predstavo pa bodo dobili naši bralci, ki bodo pravilno odgovorili na naslednje nagradno vprašanje: Koliko filmov o Batmanu je bilo (vključno z H ;i tunino m za vse čase) posnetih doslej? Odgovor na dopisnici pošljite do konca tedna na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj (filmska nagradna uganka). POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Tudi v tem borznem tednu sta bili ponovno v ospredju trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi bančni delnici SKB banke in Probanke. Med ostalimi delnicami pa sta bili po številu sklenjenih poslov v ospredju delnici družbe Dadas, s katerimi je bilo dnevno sklenjenih med 35 in 55 milijonov tolarjev prometa, in družbe Nika, s katerimi je bilo dnevno sklenjenih med 2 in 4 milijone tolarjev poslov. V torek je bilo sklenjenih relativno veliko poslov z redno delnico Term Čatež. Povečano trgovanje je posledica obvestila borzi, da je Agencija RS za privatizacijo izdala drugo soglasje k lastninskemu preoblikovanju omenjene družbe. Soglasje predstavlja pogoj za vpis v sodni register, po vpisu pa bo možen sklic skupščine delničarjev in s tem bo posledično tudi omogočeno odločanje delničarjev o delitvi še neraz- porejenega predlanskega in lanskega dobička. Borzni posredniki so z njo sklenili za približno pet milijonov in pol tolarjev poslov. Slovenski borzni indeks je v začetku tedna še pridobival na vrednosti in dosegel v torek vrednost J 175,02 indeksnih točk. S torkovim trgovanjem je bilo očitno začasno zaključeno obdobje rasti tečajev delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, čeprav najbolj promen-ti delnici ne napovedujeta dolgoročne spremembe smeri trenda. Prav nasprotno od trga delnic bi utegnil trg obveznic v prihodnjem tednu ponovno oživeti. Sedanja hitra rast srednjega tečaja nemške marke in dejstvo, da je večina obveznic nominirana v markah, ter relativno vami in zagotovljeni visoki donosi bi utegnili spodbuditi povečano zanimanje investitorjev za tovrsme naložbe. R. S. GIBANJE TEČAJA REDNE DELNICEJ NIKE V JULIJU IN AVGUSTU 3600 3200 2800 03. 05. 07. II. 13. 17. 1». 21. 2S. 27. 31. 02. 04. 08. 10. 14. 17. 21. 23. 25. 07. 07. 07. 07. 07. 07. 07. 07. 07. 0*. 07. OS. OS. OS. OS. OS. M. OS. M. 00. 95»5*5»S»S»5»5»5*S»S»S»S9S95»5»59S»5*S»S GIBANJE TEČAJA NAVADNE DELNICE PROBANKE 0l.OS.95 03.08.95 07.08.95 09.08.95 11.08.95 16.08.95 IS.08.9S 22.08.95 24.08 95 Na deviznem trgu Marka bo presegla 84 tolarjev Bančniki in menjalničarji napovedujejo še nadaljnjo rast prodajnega tečaja marke. Kranj, 28. avgusta - V zadnjem času je na bankah in menjalnicah zaznati skokovito rast prodajnih tečajev. Marka je povsod že presegla vrednost 83 tolarjev, ponekod celo 84 tolarjev, vsak dan pa se poveča za okrog deset do petnajst stotinov. Čemu je pripisati to rast in kakšne so napovedi za naprej, smo povprašali nekatere gorenjske bančnike in lastnike menjalnic. Na Gorenjski banki Kristina Dolenc meni, da je vzrokov za porast deviznih tečajev več. Eden je v tem, da je plačilna bilanca Slovenije v velikem minusu, saj več uvažamo kot izvažamo in uvozniki na veliko kupujejo devize. Poleg tega je centralna banka povečala devizni minimum, to je najnižjo rezervo deviz, ki jo morajo imeti poslovne banke. Tako je tudi s strani bank večje povpraševanje po devizah in logična posledica je porast tečajev. Eden od vzrokov pa je po mnenju Dolenčeve tudi slabša turistična sezona, saj so banke odkupile manj deviz od turistov. Neto devizni priliv od turizma je v bankah manjši kot prejšnja leta, kar nekoliko vpliva tudi na rast tečajev. Glede napovedi nadaljnjega gibanja tečajev je Dolenčeva previdna, saj smo ravno v času skokovitih sprememb in preobratov. Kljub temu meni, da se bo sredi septembra skokovita rast tečaja umirila, prodajni tečaji za nemško marko pa naj bi se ustavili nekje med 83,80 in 84 tolarji. Ta vrednost je lahko tudi še presežena, še meni Dolenčeva. V menjalnici VVilfan v Kranju lastnik dvig prodajnih tečajev pripisuje povečanemu povpraševanju po devizah. Banke dvigajo tečaje in temu se morajo prilagajati tudi v menjalnicah. Po besedah Iva Jukiča je to posledica zvišanja deviznega minimuma, ki ga morajo imeti poslovne banke. Ivo Jukič meni, da so banke zelo šibke, če ne morejo zadostiti povpraševanju po devizah. Njegove napovedi so, da bo prodajni tečaj za nemško marko vsekakor presegel vrednost 84 tolarjev, ustavil pa naj bi se nekako pri 84,50 tolarja. V menjalnici VVilfan je trenutno veliko povpraševanje po devizah, saj jih vsi le kupujejo, prodati pa jih nihče noče. V škofjeloški menjalnici Invest lastnik Andrej Grzetič predvideva, da se bo tečaj marke še dvignil, in sicer celo do 86, do 88 tolarjev za marko. V štirinajstih dneh se je tečaj dvignil z 82,50 na 83,70, kar je 1,5 odstotka. To rast bo po mnenju Grzetiča težko ustaviti, položaj pa se bo izboljšal, ko bo intervenirala Centralna banka in poslala devize na trg. V tem času je v Investu odkup deviz skromen, saj vsi čakajo, da se bo tečaj še dvigal in bodo prodali zadnji trenutek. V blejski menjalnici Aval lastnik Jože Vukelj pričakuje, da se bo v septembru rast prodajnih tečajev ustavila in celo znižala. Po njegovem mnenju marka ne bo ?resegla vrednosti 84 tolarjev, udi on meni, da je glavni vzrok v zvišanju obveznega deviznega minimuma, zato banke dvigajo tečaje,prodajaj o pa tudi precej manj deviz. • U. Peternel KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/PRODAJNI 1 N/KUFNIffltODAJNl N/KfiaUMDMN] MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 ITL A BANKA {Knjnjjržlč) NI PODATKOV AVAL Bled 83,60 83,90 AVAL Kranjska gora 83,00 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 83,00 ER0S(Siari Mayr), Krani 83,70 GE0SS Medvode 83,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 82,20 HRANILNICA LON, d.d.Kran| 83,50 HIDA-tržnlea Ljubljana 83,70 HRAM ROŽICE Mengeš 83,50 ILIRIKA Jesenice 83,50 INVEST Škofja Loka 84,01 LEMA, Kranj 83,78 MIKEL Strežlsce 83,52 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 81,00 ROBS0N Mengeš 83,80 SHP-Stov. hran. In pes. Kranj 83,70 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 82,90 SL0VENIJATUT8ST Boh. Bistrica 82,20 SLOVENIJATURIST Jesenice 83,10 SZKB Blag. mesto Žiri 83,00 ŠUM Kranj 83.90 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 83,70 TAL0N Zg. Bitnje 83,70 TENT0URS Domžale 83,80 TROPICAL Kamnik-Bakovnlk 83,70 UBK d.d. Šk. Loka 83 60 VVILFAN Kranj 83 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 83 60 VVILFAN Tržič 83,60 POVPREČNI TEČAJ R37 83,70 84,30 84.00 84,20 84.20 83,90 84,00 83,65 84,00 84,19 84,10 84,07 83,65 84.05 84,00 84,25 83,70 83,65 84,20 83,99 83,99 84,10 84,10 84,70 83,90 83.90 83,90 84,02 11,83 11,75 11,85 11,84 11,88 11,46 11,70 11,85 11,82 11,70 11,92 11,84 11,81 10,70 11,85 11,84 11,75 11,46 11.70 11.50 11.88 11,86 11,86 11,80 11,85 11,70 11,82 11.85 11,80 11.75 11,92 11,92 12,10 11,94 11,93 11,97 11,85 11,93 11,85 11,90 12,05 11,92 11,92 11,85 11,99 11,89 12,00 11,85 11,89 11,93 11,95 11,95 12,00 11,95 12,00 11,88 11,91 11,90 11.94 7,45 7,40 7,80 7,60 7,60 7,23 7,70 7,70 7.62 7,50 7,55 7.70 7.62 7,50 6,80 7,70 7,50 7,23 7.35 7,30 7,60 7,65 7,65 7,50 7,70 7,45 7,65 7,65 7,60 7.53 7.80 7.80 7,20 7.90 7,75 8,03 7,80 7,85 7.72 7,90 7,69 7,90 7,95 7,80 7,95 7.85 7.95 7,90 7.99 7,75 7.85 7,85 7,90 7.89 7,90 7,85 7.80 7.90 7,88 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Sreča ima svojo številko! ® 090-75 00 Šapate tutjfitzde 117 SIT/min ZEUS FOTOAPARAT NIKON ALI KODAK? FOTOGRAFIRAJ! in R A LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel.: 064/ 221-112 IZBIRATA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO NA TEMO "POLETJE". Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno -skratka cool, cool fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Bobnarju v Kranju ali Šk. Loki) pošlješ na naslov. Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1 a, 64000 Kranj. Foto Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonjen žreb in boš izžreban za eno od tolažilnih nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov in še in še tolažilnih nagrad! Ponovno smo začeli z odkupom smrekovih in bukovih hlodov ter smrekovega žaganega lesa po ugodnih cenah! LOG AT E C KLI Logatec, p.o. Tovarniška 36 Logatec tel.: 061/741-711, int. 276 fax: 061/741-279 Fotografiraj, zabeleži svoj najzanimivejši motiv! Najbolj odštekan trenutek! Sodeluj v nagradni igri, bodi naj!!! KMETIJSKO-ŽMI^KI SEJEM 33. MEDNARODNI KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM 26. 8 - 3. 9 1995, Gornja Radgona 28. 8. - 2. 9., sejemski vlak Celje - G. Radgona ■a' ■ POMURSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečki praznik pod Storžičem Praznovanje pod grožnjo Storžičeve "kape" Bašelj - Bašljani. ki so tudi tokrat držali v rokah vse organizacijske niti, so obljubili, da bodo dali za mašo v cerkvici na bližnjem Lovrencu, saj jih je, vsak kar zadeva vreme, očitno nekdo usliša! in jim "gor držal vreme". Med prireditvijo so že nekajkrat začele padati debele kaplje, prvi so celo odprli dežnike, pa je spet izmed oblakov pokukalo sonc? in % dežjem ni bilo nič. Proti večeru se je "kape", ki nikdar ne obeta ničesar dobrega, znebil tudi Storžič in praznik se je v zadovoljstvo vseh zavlekel pozno v noč. Še najbolj so se dežja bali Bašljani (Janez, Srečo in Anica Roblek, Andrej Markun, Franci Kepic in Lojzka Karničar), ki so obiskovalcem prikazali, kako so nekda; v vaseh pod Storžičem spravljali seno. Vsi, ki so že kdaj spravljali mrvo, vedo, kakšno je razpoloženje, če že povsem suho namoči dež! Prav to je preganjalo tudi bašeljske kmete in kmetice, ko so mrvo spravljali v ograbke, jo potlej nakladali na voz in jo vezali z "žrdjo". Stric Andrej se je pri tem očitno tako utrudil, da je potlej v senu na vozu kar zadremal. No, na srečo ne za dolgo! Ko so zaigrali Gašperji, se je že vrtel z brhkim dekletom. Kondi Pižorn, ki je spretno povezoval program, je vmes povedal nekaj, kar so si predvsem ženske dobro zapomnile, namreč to, da je "lažje peljati bika iz hleva koi pijanega moža z veselice domov", potlej pa so se že predstavih bašeljski frizerji, smer striženje ovc, ki so pred očmi zvedavih obiskovalcev močno stanjšali volneni kožuh Vaškarjevim ovcam. Sišenkov Srečo je v bližino Celarce pripeljal trop konj, najpogumnejši so jih poskušali jahati kar brez sedla, nedaleč proč je bilo videti tudi Mešanove mlekaricc.Po prireditvenem odru so sukali pete plesalci in plesalke folklorne skupine Cirles Preddvor, na prikolici Srkvadovega tovornjaka so igrali Gašperji, na srečelovu je bila prva nagrada otroška spalnica, ki jo je prispevalo podjetje Ark Maja, v vlečenju vrvi so se pomerili možje iz Babnega vrta in iz Bašlja. Babljani z Lombarjevim Jožem in Rokom na čelu so pokazali, da niso nobene "babe" in so dvakrat gladko potegnili Bašljane, ki bodo do naslednjega dvoboja očitno morali še malo pridobiti na teži. Ob njihovem porazu je bil še posebej zanimiv komentar, češ - krive so žene, ki so jih premalo zredile ali so jim pobrale vse moči. • CZ. Na obisku ugledni kmetijski gostje Kmetijska politika v državah Evropske unije Ljubljana - Na povabilo slovenskega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca je v petek gripotoval v Slovenijo slovaški kmetijski minister Peter aco. Ministra sta v hotelu Radin v Radencih podpisala dvostranski sporazum s področja veterinarske medicine in o zaščiti živali, v soboto pa si je gost iz Slovaške ogledal še radgonski kmetijsko živilski sejem. Včeraj je na povabilo dr. Osterca prišel k nam na obisk še komisar za kmetijstvo v Evropski uniji dr. Franz Fischler. Po ogledu radgonskega sejma je v hotelu Radin v predaval o skupni kmetijski politiki v državah Evropske unije in o možnostih vključevanje držav srednje in vzhodne Evrope v unijo. Danes ga bo v svojem kabinetu v Ljubljani sprejel predsednik države Milan Kučan, ogledal si bo obrate Ljubljanskih mlekarn, na sedežu ambasade Evropske unije v Ljubljani pa se bo pogovarjal z veleposlaniki ambasad. Jutri, v sredo, bo Slovenijo obiskal še hrvaški minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ivica Gazi. Hrvaška delegacija si bo najprej ogledala radgonski sejem. Potlej se bosta ministra s sodelavci pogovarjala o sedanjem in prihodnjem sodelovanju med državama, podpisala pa bosta tudi dogovor o dvostranskem sodelovanu na področju veterinarske medicine in zaščite živali. • CZ. Po moledovanju kmetov, občine in lovcev Minister dovoli odstrel medveda Izredni odstrel medveda, ki pokončuje ovce in govejo živino na planinski paši in je po vsej verjetnosti težak okoli 150 kilogramov, je do 15. novembra dovoljen v lovišču lovskih družin Dovje in Kranjska Gora. Kranjska Gora - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je na podlagi ugotovitev blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in vlog, ki so jih na ministrstvo naslovile občina Kranjska Gora ter lovski družini Dovje in Mojstrana, prejšnji teden izdal dovoljenje za izredni odstrel medveda, ki je doslej na planinah Bašca, Graj sca. Vošca, Stara planina, Žlebnica in Dovška Rožca v zgornjesavski dolim pokončali devet ovc (za dve domnevajo, da sta last avstrijskih kmetov) in telico, iust kmeta Slavka Rabiča z Dovjega. Po ugotovitvah kmetijske svetovalne službe je kmetom iz Srednjega vrha, iz okolice in tudi od drugod samo do sredine julija povzročil za 2,7 milijona tolarjev posredne škode, k tej škodi pa |e treba prišteti še škodo za pobite živali in še za vse, ki jih pogrešajo« Ker se na planinah v okolici Srednje ga vrha in Dovjega zadržuje več medvedov, je minister v odločbo zapisal, da naj lovski družini Dovje in Kranjska Gora dovolita odstrel medveda samo zanesljivim, dovolj izkušenim in umirjenim lovcem, ki bodo znali za odstrel izbrati pravega medveda in ne prvega, ki se bo prikazal pred njihove oči oz. puškino cev. Medvedke z mladičem, ki se tudi zadržuje na tem območju, ni dovoljeno odstreliti, prav tako je prepovedano prirejati pogone in brakade na medveda ali ga loviti s pomočjo pritiska. Za odstrel naj lovci ob ostankih pokončane živine uredijo improvizirane preže za čakanje, medveda pa je dovoljeno upleniti tudi z zalezovanjem. Lovska družina mora po uplenitvi medveda takoj obvestiti blejsko območno enote Zavoda za gozdove Slovenije, še pred izkoženjem pa si ga mora ogledati pooblaščen^ predstavnik zavoda dipl. ing, Valentin Toman Če se medved navadi na preživljanje i ovcami... Čez Karavanke, kjer sta lovišči lovskih družin Kranjska Gora in Dovje, očitno poteka več poti, po katerih prehajajo medvedje iz osrednjega območja na našem Visokem Krasu v severnejše in zahodnejše dele evropskega alpskega loka. Dežele skupine Alpe - Jadran, še zlasti Italija in Avstrija, se zelo prizadevajo, da bi se medved po naravni poti naselil tudi v njihovo alpsko območje. To naseljevanje že nekaj let uspešno poteka iz doline Soče in prek Karavank (na območju tromeje Slovenija, Avstrija, Italija že opažajo zametke medvedje populacije), žal se pri tem pojavljajo tudi težave. Če priložnost nanese, vsak medved rad poseže po domačih živalih, najraje po ovcah in redkeje po goveji živini Takšni medvedi ne povzročajo večje škode, s kmeti se "sprejo" predvsem tisti "kočevski strici", ki spoznajo, da so domače živali najobil-nejša in najlaže dosegljiva hrana in se navadijo na tak način preživljanja. Je "na muhi" pravi medved? Očitno se je tak medved, ki zalezuje in pokončuje domače živali na planinski paši, pojavil tudi v loviščih lovskih družin Kranjska Gora in Dovje Ker pa je na tem območju več medvedov, bi bila po mnenju kmetijskega ministra "velika in nedopustna napaka", če bi začeli pobijati vse po vrsti; nihče pa verjetno ne bo oporekal odstrelu medveda, ki vztrajno pokončuje živino. To naj bi bil po dosedanjih ugotovitvah večji medved, težak okoli 150 kilogramov. Odločba o izrednem odstrelu medveda, ki je sicer pri nas ogrožena in redka divjad, je po ministrovi oceni utemeljena ob predpostavki, da bodo lovci ravnali odgovorno in strokovno in da bodo še pred odstrelom preverili, ali imajo na muhi pravega kosmatinca. * C Zaplotnik Žrtev prometa je tudi divjad Divjad bo varovala nevidna ograja Lovci ugotavljajo, da je izgube divjadi v veliki meri kriv tudi promet. Kranj, 25. avgusta - Samo na »«bi»j»m. >k^^MHtttt^^HL Gorenjskem vsako leto povo- ' zijo od tristo do štiristo živali. Zgolj prometni znaki in makete divjadi ne zavarujejo, zato so se lovci ogreli za novost, ki jo njihovi kolegi na tujem že uporabljajo. Gre za takoimenovano kemično ali vonjalno ograjo. Zveza lovskih družin Gorenjske je ondan novost predstavila lovcem, pa tudi predstavnikom policije in zavarovalnic, ki povoz divjadi nemara občutijo z drugega zornega kota. Branko Galjot iz Zveze lovskih družin Gorenjske je dejal, da je povoz divjadi na Gorenjskem velik problem, saj na ta način izgubijo takor-ekoč vsak dan eno žival. Ogrožena je zlasti srnjad. Gorenjski lovci so med prvimi začeli postavljati kovinske makete srnjadi, da bi voznike Eripravili k opreznejši vožnji. Ikrep je sicer zalegel, zdaj pa jim zanke kljub prej pridobljenim sogasjem prometna in-špekcija oporeka kot nelegalne. Divjad skušajo zavarovati tudi z ograjevanjem avtocest, ki so presekale goz-nim živalim mnogo uhojenih poti, vendar do nesreč zdaj v večji meri prihaja na drugih cestah. mo" na kritičnih odsekih, značilnih po številnih povozih Divjad se ogiba kemične ograje, ker oddaja vonj po zvereh. Podobne težave imajo tudi lovci v drugih državah, zato so z upanjem sprejeli takoimenovano kemično ograjo, ki živali odvrača od nevarnih cest. Gorenjskim lovcem, policiji, predstavnikom zavarovalnice U1 drugim, ki jim je mar divjad in tudi varnost voznikov, jo je podrobneje predstavil ing. Blaž K rže z Lovske zveze Slovenije. Predvem v Nemčiji imajo s kemično ograjo dobre izkušnje, odkar jo uporabljajo, se je povoz divjadi zmanjšal: divjadi, in sicer v času pogostejših teritorialnih premikov, to je aprila in maja ter jeseni-Tudi v Sloveniji smo prek nemških kolegov lovcev dobili nekaj kompletov vonjali ograje, ki jo zdaj testiramo na območju nekaterih lovskih družin. Le slednje bodo lahko v prihodnje nabavljale kemično ograjo, da bo res služila namenu varovanja divjadi Izguba več kot tri tisoč glav divjadi (kar pomeni osem odstotkov odstrela), kolikor jo beležimo zaradi povoza, ne zadeva le lovcev, pač pa tudi krajinarje, ljubitelje narave, avtomoto klube, zavarovalnice in druge. Trčenje Z živalmi na cesti ima za posledico tudi človeške žrtve in pogosto veliko materialno škodo." • D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras Predsednik države odprl radgonski sejem Država lahko podpira le en vogal Gornja Radgona - Ko je predsednik države Milan Kučan je v soboto v Gornji Radgoni odprl 33. Mednarodni kmetijsko živilski sejem (na njem sodeluje okoli 1.300 razstavl-jalcev iz tridesetih držav), je poudaril, da zavedanje o pomembnosti kakovosti pridelkov in višji produktivnosti postaja vse očitneje tudi v slovenskem kmetijstvu, v pridelavi in predelavi ter vse bolj tudi v prodaji na domačem in svetovnih trgih. To umeščanje slovenskega kmetijstva v bok kmetijski pridelavi sosednih in drugih evropskih držav je še toliko pomembneje zdaj, ko je Slovenija pred izzivom vključevanja v Cefto, Efto, Svetovno trgovinsko organizacijo in predvsem v Evropsko zvezo. Pri uresničevanju t.i. usmerjenega razvoja kmetijstva, zlasti še koncepta "polne obdelanosti", je po predsednikovem mnenju treba paziti, da državni intervencionizem ne bi predolgo in pretesno "varoval" slovensko kmetijstvo pred vdorom standardov, ki veljajo za kmetijstva razvitih držav, in ga tako nehote onesposobil za konkurenco. Država lahko podpira le en vogal, ostali trije ah najpogosteje kar vsi štirje pa ostajajo kmetom in kmetijcem samim. • CZ. "Kemična ali vonjalna ograja deluje po načelu postopnega trajnega sproščanja vonja po naravnih sovražnikih srnjadi. Sredstvo nanesemo v nekaj ur prej nameščene poliuretanske osnove, ki so v obliki kupčkov nanesene na posebne količke ali pa kar na drevesno lubje ali podobno. Tako ograjo s ponovnim vbrizgavanjem obnavljamo vsaka dva meseca. Posamezna mesta naj bi bila oddaljena do deset metrov, da je ograja sklenjena. Boljši učinek dosežemo z dvojno, zamaknjeno ograjo. Varovalne ograje "postavlja- V bohinjski zadrugi Manjše zamude pri plačilu mleka Srednja vas v Bohinju - Odkar je bohinjska gozdarsko kmetijska zadruga lani poleti oddala sirarno v najem podjetju A&C ogledna sirarna d.o.o. s sedežem v Žalcu (v njej ima delež tudi tuji partner), so kmetje redno, to je 15. v mesecu za prejšnji mesec, dobivali plačilo za oddano mleko. V zadnjih treh mesecih se je najemnik malce izneveril pogodbeni obveznosti in vsega mleka ni plačal v dogovorjenem roku. Kot je v njegovem imenu povedala Cvetka Čulk, so za krajše zamude pri plačilu krive večje količine odkupljenega mleka (odkup namreč narašča) in manjše likvidnostne težave. V normalnih mesecih je namreč za plačilo mleka kmetom treba zagotoviti od šest do osem milijonov tolarjev, v mesecih največjega odkupa pa okoli devet milijonov. Prejšnja dva meseca so zadnjim kmetijam plačali mleko približno deset dni kasneje, kot bi ga sicer morali. Avgusta so približno polovico mleka plačali že štiri dni pred rokom, zadnjim pa so denar nakazali 22. avgusta. Najemnik sirarne, ki je med drugim prispeval 80 tisoč tolarjev za pomoč kmetu - pogorelcu, pravi, da zamude pri plačilu ne bodo postale stalna praksa in da bodo predvidoma septembra spet plačali vse v pogodbenem roku. Čeprav direktor zadruge Mirko Smukavec meni, da problema ne bi smeli dramatizirati, pa je za kmete, ki morajo si-cer vse obveznosti (položnice) plačati v roku, sicer jim zara-čunajo visoke zamudne obresti, vsak dan pomemben • CZ. SCOTT "to je to - dobV kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna - znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tal. 064/215-750 AIR SVSTEMS d.o.o. Kreni proizvodnja jadralnih padal In ftola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj teV1ax 064/225-492 ali 064/634-025 UREJA: Vilma Stanovnik S Y S T E M S d.o, Z večernim kriterijem se je v nedeljo končala letošnja Velika nagrada Kranja za kolesarje TOČKE JE NAJHITREJE ZBIRAL HAUPTMAN Rogov kolesar Andrej Hauptman je na zanimivi tekmi v večernem kriteriju z odlično taktično vožnjo premagal Savčana Martina Hvastjo in Tadeja Križnarja - Valjavec v mladinski konkurenci šele četrti. Kranj, 27. avgusta - Letošnja Velika nagrada Kranja, ki je prvič potekala v dveh delih, je tudi minulo nedeljo popoldne v muhastem vremenu zvabila na ulice Kranja številne ljubitelje kolesarskega športa, ki so seveda najbolj navijali za domače kolesarje. Edino zmago pa je Savčanom prinesel najmlajši tekmovalec David Rozman v kategoriji dečki C. V kategoriji pionirji A in B Sava ni imela svojih predstavnikov med najboljšimi tremi, za las pa se je uvrstitev na stopničke za zmagovalce izmuznila tudi Tadeju Valjavcu v kategoriji mladincev. Cestna kolesarska dirka, ki je potekala v nekaj več kot devet kilometrov dolgem krogu od starta pri kranjski gimnaziji do Drulovke, Labor in Ljubljanske ceste, je bila najkrajša za najmlajše dečke, ki so vozili en krog, najbolje pa se je znašel Savčan David Rozman, ki je bil nahi-trejši in zmagal pred Starcšini-čem iz Črnomlja in klubskim kolegom Švabom (Sava). Dečki B so vozili dva kroga, zmagal pa je Žiberna (Stvnan Lenart). Med dečki A, ki so prevozili progo trikrat, je slavil Zagore (Savaprojekt Krško). Dirki mlajših in starejših mladincev sta šteli tudi za Pokal Slovenije. Med mlajšimi mladinci je bil po 6 krogih najhitrejši Gnezda (HIT Casi-no), med starejšimi pa po ogorčenem boju Derganc (Krka). V finišu so se za najboljše pozicije borili Valjavec, Bergant, Derganc in Kel-ner, vendar pa je najbolje uspelo Dergancu, Valjavec pa se je moral zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom. Tudi pri amaterjih, ki so se pomerili na večernem kriteriju v 830-metrskem krogu s startom in ciljem pred gimnazijo, je bilo pričakovati ogorčen obračun. Vendar pa je bil tokrat v cilju zasluženo najboljši Rogovec Andrej Hauptman, ki je zmagal s 40 točkami. Martin Hvast-ja na drugem mestu je zbral 22 točk, Tadej Križnar na tretjem pa 17. "V klubu smo se odločili, da bomo letošnjo dirko za Veliko nagrado Kranja delili na dva dela in sedaj, ko sta oba končana, ugotavljamo, da je bilo dobro. To pa predvsem zato, ker smo dali nekaj več poudarka nastopu mlajših kategorij, tako da so se lahko "pokazali" tudi oni. Po daljšem odmoru smo pripravili tudi nočni kriterij in po obrazih številnih gledalcev ob progi lahko sodim, daso bili zadovoljni. To pa seveda še zlasti zato, ker sta Hvastja in Križnar v kriterijski dirki zasedla odlično drugo in tretje mesto. Malo manj pa sem zadovoljen z uvrstitvijo Valjavca, ki je "pristal" na četrtem mestu. Toda to je pač šport. Žal se kaže, da imamo v klubu praznino pri dečkih A in B, vendar pa v kategoriji C že raste nov val mladih nadobudnih tekmovalcev. Vzrok temu je, da smo šele letos začeli resno delati z mlajšo kategorijo. Delo z njimi je prevzel Matjaž Zevnik in že se kažejo prvi sledovi," je ob koncu letošnjih dirk za Veliko nagrado Kranja povedal tehnični direktor dirke in direktor kranjske Save Franc Hvasti. Kolesarji, ki počasi zaključujejo letošnjo sezono, konec tedna ne bodo nastopili na napovedani in odpovedani Rogovi dirki. Kot je povedal trener Savčanov Marko Pola-nec pa se bodo skušali dogovoriti za nastop na eni od dirk po Avstriji. Na dirkah po Avstriji pa je zadnje dni nastopal tudi Kranjčan Aleš Pagon, ki ga zato v nedeljo nismo videli v Kranju. "V celoti sezona še ni končana, vendar v klubu največ razmišljamo o končnih uvrstitvah na državnih prvenstvih, za Rogovo kolo, kriteriju in cestnih dirkah, kjer imamo povsod tekmovalce pri vrhu. Tako se načrti kluba nakako uresničujejo, kar pomeni, da se rezultati dvigajo, vendar pa še vedno nimamo odličnih tekmovalcev, ki bi bili vedno v reprezentanci. To pa pričakujem, da bo spet takrat, ko v člansako kategorijo pridejo Valjavec in drugi mladi," ob zaključku sezone pravi Franc Hvasti. • V.Stanovnik Iztok Čop, svetovni veslaški prvak v enojcu SANJE SO URESNIČENE Marsikdo izmed ljubiteljev športa in veslanja še se spominja dveh mladih fantov, ki sta se okitena z zlatima medaljama prvič vrnila z mladinskega svetovnega prvenstva. Iztok Čop in Denis Zvegelj sta le takrat napovedala, da bosta krojila svetovni veslaški vrh tudi v članski konkurenci. Po uspehu na naslednjih prvenstvih in olimpijskih igrah jima je to tudi uspelo, pa vendar so bile sanje še neizpolnjene - zlata na članskih prvenstvih za Slovenijo ni hotelo biti. Vse do minule sobote v Tamperu, ko je 23-letni študent Fakultete za šport Iztok Čop iz Studenčič pri Bledu z zrelo taktično vožnjo premagal vse tekmece in postal svetovni prvak v enojcu. Mnogim je v soboto zastajal dih, ko so ob televiziji ali radiju gledali in poslušali, kako se bo v hudi konkurenci znanih tekmecev Jurija Jansona, Vaclava Chalupa, Thomasa Langeja, Xena Mullerja in Giovannija Calabresseja znašel Iztok Čop. Na mnogih tekmovanjih, prej v dvojcu in zadnji dve leti v enojcu, je že pokazal, da je velik borec in odlično pripravljen za najtežje obračune. Pa vendar je pri tako pomebni tekmi lahko odločilen že en napačen zaveslaj, trenutek nepazljivosti, prepozen ali prezgodnji napad. Iztok Čop se je skupaj s trenerjem Milanom Janšo na to pripravil. Ni taktiziral, ni prehiteval, ni zamujal. Vedel je, kdaj mora napasti. In zmagal je. S srčno voljo in pomočjo številnih mladih veslačev, ki so prišli v Tampere, ker so verjeli vanj. V. Stanovnik VSOBOTONAVRSIC! Kranjska Gora, 29. avgusta - TD Kranjska gora in KK Rog Franek sta organizatorja XVII. Juriša na Vršič, ki bo to soboto, 2. septembra. Start bo ob 10. uri pred hotelom Lek, cilj pa bo 100 metrov pred vhodom prelaza Vršič (1611 m). Tako je proga (nastopijo lahko kolesarji s tekmovalnimi in gorskimi kolesi) dolga 12 kilometrov s 24 serpentinami in 801 m višinske razlike. Prijave za juriš že sprejemajo v TD Kranjaka Gora ali pri Rog Franeku v Ljubljani, prijaviti pa se bo moč tudi na dan prireditve na vpisnih mestih pred hotelom Lek v Kranjski Gori. • V.S. ■ --yvy>:y.:;y..y ::. ;-.y.y.:.; ;:- :::y.::r.y,.:::y. TSK Merkur in TD Preddvor sta v soboto popoldne pripravila prvo tekmovanje na tekaških rolkah za Alešev memorial PETK0VŠEK NAJHITREJŠI MED BRIT0F0M IN M0ŽJANC0 Tupaliče, 26. avgusta - S slovesno razglasitvijo rezultatov, ki so jo pripravili v kleti penziona Zaplata v Tupaličah, se je v soboto pozno popoldne končalo prvo mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah, ki je v različnih kategorijah potekalo na progah med Brit-ofom, Miljami, Visokim, Ho-temažami, Tupaličami in Možjanco. Medalje in nagrade najboljšim so podelil predsednik organizacijskega odbora Ivo Bizjak, župan Preddvora Miran Zadnikar, predsednik TD Preddvor Stane Arh in predstavnica sponzorjev Andreja Preša iz Penziona Zaplata. Prireditev so malce po 14. uri v Britofu odprli tekmovalci, ki TISKARNA GRAFIČNE STORITVE so se pomerili na najdaljši progi. Tekli so do Možjance, tam pa je bil najhitrejši Joško Pctkovšek (Logatec), ki je zmagal tudi v kategoriji juniorjev. Med člani je progo najhitreje pretekel reprezentant v biatlonu Jože Poklukar iz Gorij, ki je zmagal pred reprezentančnim kojegom Tomažem Globočni-kom iz Tržiča (TSK Merkur Kranj) in Markom Dolencem (Brdo). Na 7,8-kilometrski progi so tekli tudi starejši mladinci, med katerimi je bil najboljši Žarko Galjanič (Rijeka), med rekretaivci pa je nastopil le Gorazd Černilec in tako postal tudi zmagovalec v tej kategoriji. Čl anice, juniorke ter mladinke in mladinci so tekli na MERKUR PENSION Zaplata Adriatic V Preddvoru je nastopil večji del naše biatlonske reprezentance, ki se te dni pripravlja na novo sezono na Pokljuki: "V začetku avgusta smo bdi na treningu na ledeniku Ramsau, trenutno smo spet na Pokljuki, v začetku decembra pa potujemo na trening v Oberhof v Nemčijo. Fantje so večina zdravi, Andreja Grašič pa je bila minuli teden bolna in zatoni nastopila na Aleševem memorialu. Treningi so naporni, Saj imajo reprezentant je letos nalogo, da se v svetovnem pokalu redno uvrščajo med najboljše tri tekmovalce. Poleg njih pa sedaj vadi tudi razširjena mladinska ekipa, saj smo dobili pet deklet in enega fanta, ki so iz tekaškega kluba Merkur Kranj prestopili v vrste biatloncev. To so: Tadeja BrankoviČ, Mateja Mohorič, Urša Dolinar, Nuša Žibert, Aleksandra Lanišek, Lucija Larisi in Gašper Grašič. Vsi so do sedaj pokazali veliko smisla za streljanje, seveda pa bo letošnja sezona zanje še boli preizkušnja v novi disciplini," je ob tekmi v Preddvoru povedal pomočik trenerja naših biatlonskih reprezentanc Brane Gomilar. ISKRAEMECO +_ RESTAVRACIJA GOSTIŠČE zavarovalna družba d.d. umetni brusi in nekovine VELA BJEIlJ-A alpina OBIM OBČINA PREDDVOR TRGOVSKO PODJETJE MB NAKLO 4,3 kilometre dolgi progi med Hotemažami in Možjanco. Med članicami je zmagala Andreja Mali (Dol), pred Lucijo Larisi (Gorje) in Darjo Rupnik (Logatec)^ kategoriji starejših mladink pa je slavila Tadeja BrankoviČ (Mekur Kranj), pred Dijano Grudiček (Rijeka) in Urško Dolinar (Merkur Kranj). Med mlajšimi mladinci je zmagal Matej Jakša (Logatec), pred Dejanom Gričarjem in Jožom Mehletom (oba Olim-pija), med mlajšimi mladinkami pa Tina Hižar pred Ines Hižar in Tejo Gregorin (vse Olimpi-ja). Na najkrajši progi so tekmovali starejši dečki in deklice ter mlajši dečki in deklice. Med starejšimi dečki je zmagal Gaš- per Tomazin pred Igorjem Je-senovcem (oba Olimpija), tretji pa je bil Klemen Lausiger (Merkur Kranj). Med starejšimi deklicami je bila najboljša Urška Prinčič, ki je zmagala pred klubsko kolegico Renato Podviz (obe Olimpija) in Majo Benedičič (Merkur Kranj). V najmlajši kategoriji dečkov je bil najboljši Domen Za-lar(Vrhnika), pred Nejcem Pre-mrovom (Logatec) in Anžetom Miklavcem (Dol). Med mlajšimi deklicami je zmagala Lea Pergovnik pred Tanjo Krvina (obe Logatec), tretja pa je bila Katja Mravlje (Merkur Kranj). Pokal za ekipno zmago je dobila ekipa Olimpije. Oraganizatorji pa so poskrbeli, da so na svoj račun prišli tudi rolkarji, med katerimi pa je bil v absolutni kategoriji najboljši Gorenjevaščan Rok Oblak. V mlajših kategorijah pa so zmagali: med deklicami Urša Petnč, med najmlajšimi fanti Grega Švabic, v skupinah starejših fantov pa Gregor Zoreč in Jani Brolih. "Oraganizatorji smo bili zadovoljni z udeležbo, saj je prišlo na start več kot 150 tekmovalcev, pa tudi z vremenom smo imeli srečo. Rad bi se zahvalil številnim sodelavcem, ki so v različnih vlogah pomagali pri pripravi in izvedbi tekmovanja, prav tako gre zahvala številnim sponzorjem, hkrati pa bi se rad opravičil za nekatere začetniške napake, ki pa se jim bomo že drugo leto skušali izogniti," je po prireditvi povedal vodja tekmovanja Ivan Žibert. V. Stanovnik Druga nogometna liga NEUČINKOVITI NAKLANCI ŽELEZNIČAR Maribor : NAKLO 2 : 0 (1 : 0), strelca za Železničar Šket in Drenovac. Maribor, 27. avgusta - Naklancem je šlo v nedeljo vse narobe. Na zbirnem mestu za odhod v Maribor na tekmo z Železničarjem se ni pojavil vratar Miro Vodan, tako da je moral prvič, odkar igra za Naklo, v gol mladi vratar Batonič, ki je dobro opravil svojo nalogo. Sicer pa so Naklanci, kot je povedal po tekmi njihov tehnični vodja Viki Cilenšek, vzeli srečanje premalo resno, kar se jim je ob premajhni borbenosti maščevalo. Mladi igralci Železničarja so petkrat ali šestkrat ustrelili na gol in dvakrat zadeli. Naklanci pa svoje premoči in številnih priložnosti niso znali izkoristiti. Strele je mariborski vratar lovil ali pa so leteli mimo gola. Priložnosti za zadetke so imeli Puc, Hristov, Kondič, Koprivec, Pavlic in Ahčin. Nedeljska tekma bi morala biti za Naklance dobra šola pred naslednjo tekmo v nedeljo, ko pride na Gorenjsko nekdanji prvoligaš Koper, ki je bil v zadnjem kolu prav tako poražen. Naklo bo v prihodnjih kolih oslabljeno. Včeraj je Sel k vojakom v Kranj Janez Gruden. Za Naklo so igrali Batonič, Gruden, Tadej Pavlic (Žagar), B. Pavlic, Murnik, Razdrh, Hristov, Ahčin (Jožef), Pavlin, Koprivec in Puc (Kondič). • J.Košnjek Mladinske in kadetske lige KADETI IN MLADINCI ZMAGUJEJO V slovenski mladinski ligi je ekipa Gorenjskega glasa igrala z Grafiko Gracer iz Celja neodločeno 0 : 0, kadeti Gorenjskega glasa pa so z goloma Djurakoviča premagali Celjane z 2 : 0. Že jutri igrajo mladinci in kadeti redno kolo. Gorenjski glas gre v Koper. V prvem kolu območne mladinske lige zahod pa so Živila iz Naklega v nedeljo igrala pri novincu v ligi Flote Komendi in zmagala s 3 : 1. Zadetke za Naklance so dosegli Janez Prosen 2 in Sandi Šprajcar enega. V naslednjem kolu v nedeljo igrajo na Visokem s Solinarjem iz Pirana. • JJC. Tretja nogometna liga GORENJSKI DERBI TRIGLAVU CREINI stika UMNTKOVA SPET ČEZ SEST METROV Kranj - V soboto ie bil v Novi Gorici atletski miting, na katerem je sodelovalo tudi šest atletinj in atletov kranjskega Triglava. V mednarodni konkurenci sta se po krajšem poletnem dopustu najbolj izkazali Brigita Langerhok in Marcela Umnik. Langerholčeva je zmagala v teku na 400 metrov s časom 56,29 sekunde, kar je bil tretji najboljši rezultat mitinga. Umnikova je skočila v daljino 6,06 metra, le dva centimetra slabše od njenega letošnjega najboljšega rezultata, in je prav tako kot njena klubska kolegica zmagala. Zanimivo je še to, da je v šestih poskusih kar štirikrat skočila več kot Sest metrov in da jc bila uspešna (tretja) tudi v teku na 100 metrov (12,63). Tina Čarman je bila z veliko smole sedma v skoku v daljino (526), Damijan Rozman deveti v teku na 400 metrov (50,60), mlajši mladinec Rožle Prezelj sedmi v skoku v višino (195), Brigita Pustolova pa deseta v pionirskem teku na 80 metrov z ovirami. • CZ. [OMET sum] V SKOFJI LOKI "ODPRLI" SEZONO Škofja Loka, 27. avgusta - Z močnim turnirjem, na katerem so nastopile ekipe Celja Pivovarne Laško, avstrijski prvoligaš West Wien in domači rokometaši Šeširja, se je prejšnji teden v Skofji Loki začela nova rokometna sezona. Precej spremenjena domača ekipa (o spremembah bomo še pisali, ko bodo dokončne) je prikazala lepo igro in se dobro upirala močni ekipi Celja, ki je na turnirju sicer zmagala. V nedeljo so klobučniki igrali še prijateljsko tekmo z ekipo Zadra, ki je na pripravah v Skofji Loki in izgubili z rezultatom 20:21 (9:9). • D.K. MEŠTROVIČ NAJBOLJŠI HITROPOTEZNI IGRALEC Radovljica, 27. avgusta • V Radovljici je Šahovsko društvo Murka Lesce v okviru občinskega praznovanja izvedlo Državno člansko prvenstvo v hitropoteznem šahu. 120 igralcev in igralk, med njimi 6 mednarodnih mojstrov in 13 mojstrov in moistric, se je pomerilo v 13 krogih za naslov prvaka in nagrade v skupni vrednosti 130.000 tolarjev. Največ točk, 11., je zbral mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič iz ŠK Triglav Krško. Pol točke je zaostal Dušan Čepon na drugem mestu in eno točko Zlatko Bašagič na tretjem mestu (oba ŠD Dr. Milan Vidmar Ljubljana). Najboljši veteran je bil Zdravko Vošpernik (8.5, ŠD Dr. Milan Vidmar) na 11. mestu, najboljša igralka Petra Ipavec (7, Ljubljanski ŠK Iskra) na 48. mestu, najboljši mladinec pa Niko Praznik (8, Vrhnika) na 19. mestu. Od gorenjskih igralcev je bil najboljši Stevan Kecič (9, Murka Lesce) na 10. mestu, 13. je bil njegov klubski kolega Vojko Mencinger (8.5), 14. pa Oskar Orel (8.5, Tomo Zupan Kranj). Izkazali pa so se tudi najmlajši, saj je bil pri fantih do 14 let najboljši Žiga Ž van, pri dekleith do 14 let pa Vesna Panič (oba Tomo Zupan Kranj). Končni vrstni red: 1. Zvonimir Meštrovič (11, Triglav Krško), 2. Dušan Čepon (10.5, Dr. Milan Vidmar), 3. Zlatko Bašagič (10, Dr. Milan Vidmar), 4. Marjan Črepan (9.5, Inntal Kovinar Maribor), 5. Evald Ule (9), 6. Bogdan Podlesnik (9, Iskra AET Tolmin), 7. Miran Zupe (9, Radenska POMGRAD Murska Sobota), 8. Tomo Halik (9), 9. Simon Jerič (9), 10. Stevan Kecič (9, Murka Lesce),... Seniorji: 11. 11. Zdravko Vošpernik (8.5), 31. Cveto Ttampuž (7.5), 61. Milan Kavšek (6.5) Igralke: 48. Petra Ipavec (7), 70. Mira Vospemik (6), 90. Simona Orel (S.5, Tomo Zupan Kranj) Mladinci: 19. Niko Praznik (H), 22. Peter Kovačič (8, Tomo Zupan Kranj), 42. Primož šoln (7). Aleš I) rin o vet Gregor Grašič čena. Verbič je zadel prečko, odbito žogo pa je Kočevar poslal v mrežo. Visočani so postali agresivnejši in med 60. in 70. minuto imeli dve prilož- »•miiim TRIGLAV CREINA : VISOKO 3 : 1 (1 : 0), strelci za Triglav Grašič v 20., Kočevar v 47. in Krupič v 88. minuti, za Visoko pa Žontar v 69. minuti, rumeni kartoni Pelko (Visoko) in Božič (Triglav Creina), rdeča kartona Košir (Visoko) in Verbič (Triglav Creina), gledalcev 400, glavni sodnik Pajek iz Mirne povprečen. Kranj, 27. avgusta - Izid gorenjskega derbija v tretji ligi zahod med Triglavom Creino, ki je veljal za favorita, in novincem v ligi Visokim je bil pričakovan: zmagali so Kranjčani, vendar so težje kot je bilo pričakovati štrli odpor borbenih Visočanov. Pri Kranjčanih je prvič zaigral Grašič, zaradi poškodbe kolena pa je počival Jerina. Visočani so z obrambno igro, vendar brez strahu pred močnejšim nasprotnikom, zdržali začetni pritisk Kranjčanov, vratar Černilec pa je v 4. minuti ubranil nevaren strel Grašiča. V 20. minuti je obar-amba Visokega pogrešila, tako da je prišel do žoge Grašič, ki je prvič premagal visoškega vratarja. Kranjčani so imeli še nekaj priložnosti (Verbič, Grašič), vendar brez izkoristka. V 47. minuti je bila tekma odlo- »JŠURSKI SKOKI—II.......MIIIIJJ DELAVEC PRVI V NEMČIJI Reit im VVinkl - Na tretji letošnji mednarodni tekmi smučarskih skakalcev je v tem bavarskem turistično športnem središču nastopilo okoli 70 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Koreje in Slovenije. Kranjski skakalci so tudi tokrat dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolj se je izkazal Primož Delavec, ki je zmagal med mlajšimi mladinci. Pri dečkih do 15 let so skakalci Triglava dosegli naslednje uvrstitve: 4. Uroš Peterka, 5. Robert Kranjec in 8. Marko Simic. Med starejšimi mladinci je Robert Janežič zasedel šesto mesto, medtem ko je bil Rok Polajnar med člani osmi. Jože Javornik ZMAGA ZA ŠIMICA V skakalnem centru na Gorenji Savi so v okviru 22. Pokala Kranju tekmovali smučarji skakalci iz treh klubov in sicer mladinci do 16 let. Tekma je bila pod reflektorji zelo zanimiva, skakali pa so na skakalnici K 62. Zmagovalec je postal član kranjskega Triglava Marko Šimic z najdaljšima skokoma 61 in 62 m. Končni vratni red: 1. Marko Šimic 217,1 (61 in 62 m), 2. Luka Mohorič 198,0 (57,5 in 59 m), 3. Miha Rihtar 191,4 (54 in 56 m) (vsi Triglav), 4. Gregor Lang 190,5 (55,5 in 58,5 m), 5. Tomaž Kravcar (oba Tržič) 189,5 (56 in 55,5 m), 6. Klemen Jakopin (Triglav) 188,8 (56,5 in 57 m). Janez Bešter NAJVEČ USPEHA ZA GORENJCE Eisenerz ■ V tem avstrijskem mestu je bila druga tekma za pokal Alpe Adria. Nastopilo je 116 smučarjev skakalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije, in sicer dečki do 15 let, mladinci do 16 in do 18 let. Tržičan Boštjan Brzin je dosegel nov rekord skakalnice s 77 metri. Največ uspeha so imeli predstavniki Gorenjske. V skupini dečkov do 15 let je zmagal Avstrijec Kandler, 3. je bil Milan Zivic iz Velenja, v tej kategoriji mladi skakalci iz gorenjske regije niso tekmovali. Med 16-letniki je zmagal avstrijski tekmovalec Arigentler 196,5 (69,5 in 70,5 m), 2. Direnbcrger Avstrija 193,8 (67,5 in 61 m), 3. Uroš Peterka 192,8 (64,5 in 65,5 m), 4. Miha Kešpert 190,9 (63,5 in 65,5 m), 6. Andrej Cuznar 183,4 (63,5 in 63 m), 8. Sašo Bodlaj, 9. Anže Urevc in 10. Samo Lazar (vsi Slovenija). Pri mladincih do 18 let je zmagal Zimmerman iz Avstrije 229,5 (72 in 72,5 m), 2. Boštjan Brzin 226,3 (66,5 in 77 m), 3. Matija Stegnar 217,9 (66 in 73 m), 4. Robert Janežič 217,0 (66,5 in 70,5 m), 6. Matej Hribar 207,2 (64,5 in 68,5 m), 7. Jaka Enikov (vsi Slovenija). V skupni uvrstitvi po dveh tekmah je med mladinci do 16 let zmagal Anže Urevc, 2. Andrej Ceznar, 4. Miha Kešpert in 6. Sašo Bodlaj; mladinci do 18 let: 1. Matija Stegnar, 2. Boštjan Brzin, 3. Matej Hribar, 4. Robert Janežič, 5. Jaka Eniko. Janez Bešter SKOKI ZA VETERANE Sebenje, 25. avgusta - Delavci smučarskega kluba Tržič - sekcija za skoke, bodo v petek, 1. septembra 1995, ob 16. uri pripravili pod pokroviteljstvom Turističnega društva Tržič, v okviru prireditev šuštarske nedelje 1995, tekmovanje v smučarskih skokih za veterane. Tekmovalci, ki se bodo prijavili za tekmovanje, bodo skakali na 12- oziroma na 18-metrski skakalnici. Razdeljeni pa bodo v štiri starostne kategorije. Prijave bodo sprejemali uro pred začetkom tekmovanja v skakalnem centru v Sebenjah, edini pogoj, ki ga morajo izpolnjevati tekmovalci, je ta, da najmanj že dve leti niso več aktivni tekmovalci v smučarskih skokih. Razglasitev bo pol ure po končanem tekmovanju. Za najboljše so pripravili častna priznanja, za vse udeležence in gledalce pa organizatorji pripravljajo družabno srečanje, na katerem bo za dobro razpoloženje igral ansambel "DUO X". «J. Kikel ®ovf mmmm$3oaxxxxxz VSE ZMAGE BLEJCEM Bled, 26. avgusta - Bled golf & countrv club je minulo soboto pripravil Humko Thropv turnir. Ob udeležbi domačih in tujih golfarjev so se najbolje izkazali člani blejskega kluba, ki so zmagali v vseh kategorijah. Zmagovalci: brutto Uroš Gregorič 73, brutto ženske Elke Sonnabend 90 , brotto seniorji Miro Volk 89 in brutto juniorji Gregor Kvas 91, netto A Anton Štiherle 69, netto B Roman Horvat 67, netto C Matiaž Horvat 68 (vsi Bled). Najbližje zastavici je udaril Marko Smerkar (l,05m) Bled. najdaljši udarec pa je imel Miha Ažman 234,5m (Bled). • V.S. nosti, v 69. minuti pa je Žontar iz prostega strela zadel desni spodnji kot kranjskega vratarja Markuna in znižal izid. Bilo je nekaj vroče krvi. Iz igre je moral najprej Košir (Visoko), nato pa zaradi dveh rumenih kartonov še Verbič (Triglav Creina), tik pred koncem pa je Krupič s strelom z glavo postavil končni izid tekme. Po tekmi je kranjski trener Janez Titan dejal, da igro ocenjuje s sedem, to je nad povprečjem, da je bil derbi velika odgovornost za obe moštvi: njegovo je moralo zmagati, gostje pa niso smeh zgubiti s previsokim izidom. Brez Jerine so bili manj nevarni. Važna je zmaga in ponjo gredo tudi v nedeljo k Elanu v Novo mesto. Stojan Humar, trener Visokega, je pričakoval zmago Kranjčanov, saj so močnejši, vendar so bile priložnosti za ugodnejši izid. Z mislimi so že pri sobotni tekmi z Biljami doma, kjer prihaja v poštev samo zmaga. Za Triglav Creino so igrali Markun, Kru- Ciril Žontar pič, Alibabič (Vučetovič), Atli-Ja, Verbič, Egart (Durakovič), Denis Markelj (Zdešar), Grašič, Dejan Markelj, Kočevar in Božič, za Visoko pa Černilec, Pelko, Žeželj, Udir, Blatnik (Hamzič), Košir, Žontar (Baj-rovič), D. Žeželj, Savinšek, Kaltenekar in Sajevic (Snedic). • J. Košnjek, slika L. Jeras w^TgRPOuo mmmmmmmmj TRIGLAV PRVAK TUDI V KATEGORIJI DO 15 LET Ljubljana • V Ljubljani se je danes končalo pionirsko prvenstvo za dečke do 15 let. Naslov prvaka je osvojila prva ekipa Triglava, drugi so bili mladi vaterpolisti Micom Kopra, tretji orgnaizatorji vaterpolisti Tivolija, četrto mesto je osvojila druga ekipa Triglava, peti je bil Kamnik in šesti Probanka Leasing Maribor. Za najboljšega igralca prvenstva je bil po ocenil trenerjev izbran Gregor Avdic (Tivoli), najboljši vratar je bil Miha Vreček (Triglav I), najboljši strelec pa je bil s 36 zadetki Iztok Južnič (Micom Koper). »Jože Marinček KLJUB PREDZADNJEMU MESTU ZADOVOLJNI Kranj, 24. avgusta - Mladi vaterpolisti Triglava (letnik 1981 in mlajši) so nastopili na VIII. mednarodnem turnirju "MALI MEDO", na katerem so zasedli peto mesto in imeli v svoji vrsti najboljšega vratarja. Tako kot vsako leto sc je tudi ta zadnji vikend v av^uitii 'IViglav odzval vabilu Vaterpolo kluba Medveščak Monting iz Zagreba, ter odšel na ta mednarodni turnir, na katerem se kalijo mladi vaterpolisti. Med šestimi ekipami so Kranjčani osvojili predzadnje peto mesto, a so bili kljub temu zadovoljni, saj so spoznali, kako igrajo vaterpolo hrvaški klubi. Žal zaradi vojne na Hrvaškem niso tokrat nastopili klubi iz Italije in Sovaške. Prvo mesto je po ogorčenem boju osvojila ekipa Mladost-Dukat, drugi so bili organizatorji Medveščak Monting, tretji Primorje Croatia Line, četrti Cavtat, peti 'Iriglav in šesti druga ekipa organizatorja. Seveda jc organizator namenil lepe nagrade najboljšim, med katerimi je bil tudi Kranjčan MIHA VREČEK, ki je bil soglasno izbran kot najboljši vratar turnirja. Žal je v igri za najboljšega obrambnega igralca za las bil ob lovoriko Črt Malavašič, kar govori o tem, da se v Kranju z mladimi dela izvistno. Mladi vaterpolisti so na turnirju pod vodstvom trenerja Rada Čermelja nastopili v postavi: Miha Vreček, Aleš Štromajer, Mitja Puhar, Matej Oman, Jure Nastran, Domen Potočnik, Peter Kuralt, Tomaž Mihelčič, Sandi Mertelj, Vid Golob, Matevž Podlipnik in Črt Malavašič. Končni vrstni red: 1. Mladost Dukat 10, 2. Medveščak I. 8, 3. Primorje C. L. 6, 4. Cavtat 4, 5. Triglav 2 6. Medveščak II 0. Tako se je za nekatere mlade vaterpoliste Triglava sezona 1994/ 95 končala, končala pa se ni še za mladince do 19 let in kadete do 17 let, ki jih čaka še državno prvenstvo, ki bo za mladince prvi vikend v septembru, za kadete pa drugi vikend. Na obeh prvenstvih bodo Kranjčani nastopili z dvema ekipama Triglavom m Kranjem 90. »Jože Marinček Kranjski lupan čestital Dušanu Mravljetu - "Kot župan Mestne občine Kranj se vam zahvaljujem za vai uspeh, ki ste ga dosegli na teku prek Amerike. Podvig, ki ste ga opravili, lahko uspe le malo zemljanom, zato ga kot nekdanji Športnik še toliko bolj cenim," je v nagovoru najboljšemu ultarmaratoncu dejal Vitomir Gros in mu ob tej priložnosti podaril knjigo Slovenko ljudsko izročilo, grafiko in denarno nagrado. Dušan je županu izročil svojo knjigo in se mu zahvalil za topel sprejem: "Kljub temu, da trenutno živim v Skofji Loki, se počutim Kranjčana in zato sem bil vesel vaše prisotnosti na sprejemu na Brniku Zame je bil tek Trans Amerika največja življenska šola," je med drugim dejal Dušan Mravlje in se županu zahvalil za vso pozornost, ki jo je bil deležen po velikem uspehu in zmagi v Ameriki. • V. Stanovnik, foto: L. Jeras GLASOV KAŽIPOT V soboto, 2. septembra, vrhunsko mednarodno tekmovanje na rolkah v Tržiču STEFANIA BELMONDO NA TRŽIŠKI TEKMI Slavna in povsod iskana imena svetovnega teka na smučeh in biatlona se bodo pojavila na startu sobotnega 3. mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah v Tržiču. Razen slovite Italijanke tudi olimpijski prvak v biatlonu, Rus Sergej Tarasov. Tržič, 29. avgusta - Vrhunsko udeležbo na naši najkakovostnejši rolkarski tekmi je na časnikarski konferenci pretekli teden napovedal že vodja tržiš-kega tekmovanja Vinko Gra-šič.Konec tedna je odpotoval še v Ramsau na tekmo svetovnega pokala v rolkanju, kjer bo skušal pridobiti še koga za tekmo v Tržiču, ki je letos del prireditev v okviru tradicionalne Suštarske nedelje. Že sedaj prijavljeni obetajo doslej najkakovostnejšo prireditev. Razen naših smučarskih tekačev in biatloncev z Andrejo Grašič iz K rižev na čelu (pričakujejo tudi nastop kombina-torcev) se bodo na startu pri tovarni Peko pojavili ena najboljših tekačic na smučeh na svetu, Italijanka Stefania Bel-mondo, ob njej pa Rusinja Nadežda Talanova in Slovakinji Jašikova in Mihakova. Med moškimi bo prvo ime Sergej Tarasov, olimpijski zmagovalec v biatlonu, na Grašičevem seznamu pa sta tudi že češki tekač Havel in Rus Gregori, svetovni rolkarski prvak. Skupaj bo na startu okrog 200 tekačev, tržiška tekma pa je ena od velikih priložnosti, da tuja konkurenca pride k nam in da naši tekači doma spoznajo, kakšna je raven njihove pripravljenosti pred zismko sezono, ludi za tuje tekmovalce je vabljiv tržiški nagradni sklad, predvsem pa izjemna, zahtevna proga do Loma ter številno občinstvo ob njej. Letos bo tek na 10-cen-limetrskih rolkah kot predpisuje mednarodna federacija. Predsednika organizacijskega odbora tekme Jana Primožič je napovedala dobro organizacijo tekme in ugotovila, da se vrhunski šport tudi na tak način spet vrača v Tržič. Andreja Grašič in Tomaž Globočnik imata za to veliko zaslug, dobri so alpski smučarji, smučarski skakalci in namiznoteniški Spored prireditve Tekma bo v soboto, 2. septembra. Ob 9,30 bo start na 4,5 kilometra dolgi progi, ob 10,30 start na dva kilometra daljši progi in ob 11,30 start na 8,5 kilometra dolgi progi. Deset minut pred vsakim startom bo zapora cest, na katerih bo tekma. V Lomu bo družabni del prireditve s tekom članov častnega odbora, družabnim srečanjem in proglasitvijo rezultatov med 15. in 16. uro pred domom krajanov v Lomu. igralci, ponovno pa oživlja spet motokros. Na sobotni tekmi pod pokroviteljstvom Zavarovalne družbe Adriatic bo znašal nagradni sklad poldrugi milijon tolarjev, pokrovitelji posameznih prog pa so TGT, Dem Trade in Kontakt P. Na krajši progi od Peka do Loma bodo tekli mlajši in starejši dečki in deklice, na 6,5 kilometra dolgi progi mlajši mladinci, veterani in ženske kategorije, na najdaljši, 8,5 kilometra dolgi progi pa starejši mladinci, juniorji in člani. Prijaviti se je mogoče še do četrtka, 31. avgusta, prijavnina pa je 1000 tolarjev.V Lomu bo tudi tek članov častnega odbora in predstavnikov pokroviteljev. Doslej je nastop obljubilo okrog 20 tekmovalcev, v Tržič in Lom pa utegnejo priti veleposlaniki držav, iz katerihbodo tekmovalci. Predsednik častnega odbora prireditve Lojze Peterle pa je poudaril pomen te prireditve za Tržič in Lom ter pomen odločitve, da se morebitni višek sredstev za prireditev nameni za razvoj vrhunskega športa v Tržiču. V takem odboru je prijetno delati, saj se dela z znanjem, srcem in uspehom. J.Košnjek Kolesarski maraton po alpskih cestah DESET UR ZA DVESTO KILOMETROV Lojze Dežman s Kokrice napoveduje prihodnje leto ponovno organizacijo takšnega maratona, prav tako pa nadaljevanje akcije 20 gorskih vzponov. Kokrica, 26. avgusta - Na prvi 200 kilometrov dolg mednarodni promocijski kolesarski super-maraton po slovenskih alpskih cestah, ki ga je organizirala firma Intersport s Kokrice, je v soboto, 26. avgusta, krenilo 117 kolesarjev z vseh koncev Slovenije. Nekateri so s tega naredili pravi podvig: eden od velenjskih kolesarjev je prišel na Kokrico s kolesom in tako v soboto prekolesaril skupno nad 300 kilometrov. Maraton je potekal od Kokrice preko Du felj in Tržiča, Golnika, Kranja, rebačcvcga, Smlednika, Mengša in Domžal do Kamnika in odtod naprej preko 902 metra visokega prelaza Črnivca do Mozirja in spet nazaj do Kokrice. Vmes so bili trije postanki. Organizator maratona Lojze Dežman je povedal, Na startu sobotnega maratona na Kokrici. da so bili kolesarji na cesti deset ur in pol, čiste vožnje pa je bilo dobrih 7 ur, ki je minila brez problemov, padcev in drugih nevšečnosti. Do manjšega ne- sporazuma je prišlo le v Kamniku, za kar se organizator opravičuje in upa, da to ne bo onemogočilo sodelovanja na prihodnjih prireditvah. Pri mar- atonu so namreč sodelovale občine, skozi katere je potekala trasa: Tržič, Kranj, Mengeš, Domžale, Kamnik in Mozirje. Tako pri kolesarjih kot predstavnikih krajev, skozi katere so vozili kolesarji, je bila izražena želja, da bi prihodnje leto takšen maraton ponovno organizirali. Lojze Dežman zaključuje letos še drugo akcijo: dvajset gorskih kolesarskih vzponov. Končana bo konec avgusta, 9. septembra pa bo na Kokrici svečan zaključek. 90 kolesarjev je sodelovalo v letošnji akciji, ki je posebej zanimiva zato, ker lahko kolesar izbira cilje kot mu ustreza, prav tako čas in družbo na vzponu. Prihodnje leto bo Lojze Dežman obe akciji ponovil in upa, da še uspešneje kot letos. • J.Košnjek ur. ZUNANJE NA "VISEČEM" IGRIŠČU SE TRANČANI NISO ZNAŠLI Trata pri Skofji Loki, 27. avgusta - Balinarji Trate Gasi noj a Sara, trenutno še vedno vodilni na supcrligaški lestvici, so ta konec tedna odigrali dva kroga. Na gostovanju pri Lesonitu v Kuteževem se niso znašli na novem "visečem" balinišču, ko so jim krogle nenadzorovano uhajale in so izgubili z rezultatom 13:9, v vlogi favoritov najmočnejše slovenske lige pa so se spet izkazali na domačem balinišču, kjer so v nedeljo premagali ekipo Polja z rezultatom 16:6. Tako na lestvici še vedno vodijo s 36 točkami, pred Skalo Titanic, ki ima 30 točk. V naslednjem krogu, v soboto, 2. septembra, gostujejo v Kobjeglavi, nato pa sledi daljši odmor, saj reprezentanca potuje na svetovno člansko prvenstvo v Kanado. V 13 krogu v prvi ligi je ekipa Ferolesa premagala Primskovo z 12:4, Jeseničani so izgubili s Sovičem 11:5, Huje pa so premagale ekipo Planinca z rezultatom 10:6. V II ligi vzhod je ekipa 'Tržiča v mestnem derbiju premagala Bistrico z 6:10, Tele TV Rogovila pa je z enakim rezultatom premagala Iskro CEO. Nadaljujejo pa se tudi tekmovanja v gorenjskih balinarskih ligah V 1. ligi je bilo odigrano 12. kolo. Rezultati: Gradiš Jesenice Lesce 3:0, Planina - Loka 1000 0:3, Žiri - Trata mladi 3:0, Železniki Alpetour 3:0 in Huje - Kokra - Center 0:3. Na lestvici vodi ekipa IVata mladi s 24 točkami Rezultati v 2. ligi: Planina 91 Sava 0:3, Bratov Smuk - Kres Javornik 3:0, Čirče - Podnart 1:1, Žirovnica - Zarica 0:3, Borec - Lipa Bitnje 3:0. Na lestvici vodi ekipa Žarice s 26 točkami. • V.S., B.A. TURNIR TROJK V BISTRICI Bistrica, 25. avgusta - Balinarski klub iz Bistrice je pripravil že tradicionalno tekmovanje v balinanju - turnir trojk. Nastopilo je 14 ekip, tako da so tekmovanje izvedli najprej v dveh predtekmovalnih skupinah, ki sta nastopili v Tržiču in Bistriti, v finalnem nastopu pa so že drugič zapored zmagah balinarji Jesenic pred Bistrico I. in Hujami, sledijo pa Bistrica IT, Primskovo, Center, Milje, Rogovila, Bistrica - mladi, Podnart, RTV Velenje, Tržič, Lesce in Zarja Med tekmovanjem trojk so i/vedli še tekmovanje v hitrostnem izbijanju, Prvo mesto sta si razdelila /. 28 zadetki Aleš Krohot (RLV) in Lenart Roos (Huje). Janez Kikel Poslovni val oddaja na frekvenci 88,4 MHz Gorenjcem je prirasel k srcu in ušesom Poslovni val ima svoj oddajnik na Krvavcu, kar omogoča dobro slišnost, oddaje pa tečejo vsak dan med tretjo in deveto uro zjutraj in dopoldne oziroma zvečer med 15. in 19. uro. Na sobotni kolesarski dirki na Kokrici so imeli sodelavci Poslovnega vala iz Ljubljane pomembno nalogo. To ni bilo njihovo prvo "terensko" delovanje na Gorenjskem, ampak so bili soudeleženi pri lanskem Giru in pri letošnjem festivalu v Radovljici, dobro pa je že utečeno sodelovanje z radijskima postajama v 'Iržiču in Zireh ter z Gorenjskim glasom. Posebne celodnevne oddaje pa so že pripravili iz posameznih gorenjskih krajev. Zakaj je Poslovni val pogost gost na Gorenjskem? Direktor in solastnik Franc Fortuna odgovarja: Zato, ker je oddajnik na Krvavcu in je omogočeno zelo dobro pokrivanje Gorenjske, kar gorenjske lokalne radijske postaje niso znale izkoristiti, mi pa smo. Čeprav imamo lokalno in tudi v drugih vidikih neopredeljen program, so ga Gorenjci zelo dobro sprejeli in od 35.000 rednih poslušalcev jih je veliko z Gorenjskega. Nastajanje Poslovnega vala, njegov telefon in fax sta (061) 272 - 474, je zanimivo. Samo tri mesece po vojni leta 1991 je Poslovni val oddajal s sejma v Ljubljani, njegovi ustvarjalci pa so v letih 1991 in 1992 spoznavali, da se na slovensko gospodarstvo gleda predvsem z negativnega stališča, preko najrazličnejših afer. čeprav je bilo tudi kaj pozitivnega. Manjkala je informativnost in na njej in preverjeni, uradni informaciji, gradi Poslovni val. Petnajst minut čez polno uro so redno gospodarska poročila, petnajst minut pred polno uro pa poročila, ki so vsebinsko širša, razen tega pa je vsak dan med 16. in 17. uro na sporedu Poslovni utrip Slovenije z informacijami s področja gospodarstva in področij, ki so z gospodarstvom neposredno ali posredno vezana, kot na primer kultura, šport in podobno. Gospodarstvo je vzeto celovito, informacije so sveže, dobesedno vroče. Zato poziv direktorja Poslovnega vala Franca Fortune: če se zgodi kaj pomembnega, sporočite na Poslovni val. • J.K. Izleti Na Triglav Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 31.avgusta, in v petek, 1. septembra, dvodnevni izlet na Triglav. Odhod bo v četrtek ob 5. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo na društvu. S kolesi v Kamniško Bistrico Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi kolesarje društva na kolesarski izlet v Kamniško Bistrico, ki bo v četrtek, 7. septembra, ob 7. uri izpred stavbe društva upokojencev na Tomšičevi 4. Po slovenskem Krasu Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane, na avtobusni iziet po slovenskem Krasu v torek, 5. septembra, ob 7. uri izpred društva upokojencev. Prijave sprejema društvo. Na Škrlatico Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na Škrlatico, drugi najvišji vrh v Sloveniji. Izlet bo v soboto, 9. septembra, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za okrog devet ur. Prijave sprejema pisarna PD do torka, 5. septembra. »»IrltltltltltltltltMlt Na Krn in Lemež Kranj- Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 23. septembra, planince na Krn in Lemež. Odhod posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Tura je dvodnevna in povratek bo v nedeljo, 24. septembra. Prijave v pisarni PD Kranj. Prireditve Zaključek Šole klekljanja Šk. Loka - Danes, 29. avgusta ob 19. uri, bo v galeriji Fara slovesna podelitev diplom ob zaključnem šolanju udeleženk Šole klekljanja v Skofji Loki. Srečanje modelarjev Bled - Sekcija modelarjev pri Društvu ljubiteljev železnice Ljubljana pripravlja v nedeljo, 10. septembra, srečanje železniških modelarjev v viteški dvorani na Blejskem gradu. Vabljeni vsi ljubitelji modelne železnice ter novi graditelji modelov. Razstavne vožnje bodo od 10. do 18. ure. lt»»l>ltl»»ltl»ltltl»lr 3. semanji dan v Besnici Besnica - Turistično društvo Besnica pripravlja v nedeljo, 3. septembra, tretji semanji dan. Prireditev se bo začela po deveti maši predvidoma ob 10. uri s sprevodom, v katerem bodo Pihalni orkester Železniki, Folklorna skupina Nemilje-Podblica, narodne noše, lovci Lovske družine Jošt.. V programu pred farno cerkvijo v Zgornji Besnici pa bodo nastopili še Kamniški koledniki, mlada harmonikarja Grega Kočar in MatjažKokalj ter moški pevski zbor KUD Besnica. Gospodinje bodo na-pekle tudi dobrote, s katerimi bodo postregli na prireditvi. Mltltltlrlfrlrlrltlrltlrlt 9. Barletov memorai Cerklje - Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje bo v soboto, 2. septembra, ob 14. uri organiziralo tekmovanje ekip PGD za 9. Barletov memorial. Tekmovanje bo na prostoru za zadružnim domom v Cerkljah. Ob 18. uri, po končaneme tekmovanju in podelitvi priznanj pa bodo gasilci proslavili tudi razvitje prapora in prevzem komandnega gasilskega vozila z blagoslovitvijo. Če bo vreme, bodo slovesnost nadaljevali z družabnim srečanjem, kjer bo igral ansambel Monroe. Koncerti Zadnji del Okarina Etno festivala Bled - Zadnja dva koncerta Okarina etno festivala bosta v sredo, 30. avgusta, in v četrtek, 31. avgusta, obakrat ob 21. uri. Jutri bodo nastopili Ročk, Salt & Nails s Šetlanskih otokov. V četrtek pa bo na Bledu gostoval Vlado Kreslin z Bel-tinško bando. Pravkar so se vrnili z uspešne turneje po Franciji Opel Corsa 1.7 TDi Nemški Opel bo na letošnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavil model corsa z novim (za zdaj še prototipnim) 1,7-litrskim turbodizelskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva. Motor, ki je narejen iz lahkih materialov, ki sicer še niso v uporabi, so konstruktorji zmanjšali težo prototipa opel corsa eco 3 iz 945 na samo 720 kg, zato je izjemno nizka tudi poraba, ki znaša med 2,6 in 4,0, oziroma v povprečju samo 3,4 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Pri Oplu zdaj proučujejo možnosti za serijsko proizvodnjo tega motorja. • M.G. NAJ NAJ GOREHJSKA M2A Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem glasu. PIZZERIJA PARMA Trg Prešernove brigade 10,64000 Kranj, tel.: 325-970 Naša ponudba zajema: - konjske specialitete - idrijske žlikrofe - puranove zrezke (5 načinov) - lasagne - pizze (13 vrst) - sladice, solate Vsak dan od 12. - 16. ure vam postrežemo s 3 vrstami kosil, eden od njih je vedno vegetarijanski. Za vegetarijance imamo še špagete, lasagne na vegetarijanski način in vegetarijanske plošče! Del. čas: od 8. - 23. ijre,nedelja, prazniki zaprto! KOMENTAR Človeški faktor Janez. F* oš trti ki, publicist Slovenski tisk, zlasti tisti lažjega žanra, nas je dosti seznanjal s počitniškimi dnevi naših politikov, tako da si nismo mogli privoščiti pozabe o njihovi pomembnosti na različnih zasebnih področjih, ko šele v avgustu pride pri njih do izraza. Pa kaj bi. Tenis, kolesarjenje, gore in morje. Počitnikovanje v tujini. Živijo tako podobno nam, človeško. Le da oni vmes postorijo še kaj "nacionalno" pomembnega, večji del v soju TV reflektorjev in fotografskih bliskavic. Ja, politika zahteva celega človeka; tudi med dopustim se gre tu in tam v pisarno, na tabor, tiskovno konferenco. Družinski duo iz SNS, ki je dopustoval na Kubi se je šel trgovske agente s tamkajšnjimi oblastnimi strukturami, pa seveda pozabljat nehvalež-nost ljudi, ki sta jih "naredila" za poslance, pa so ju potem tako grdo pustili na cedilu. Skoraj tako grdo, kakor stranka svoje volivce. Kaj pa Poljšak, presneto. Nobenega pisma v javnih medijih, že nekaj dni? Vse pomembne stvari, ki ga zanimajo, bosta povedala Gerlanc in Lap. Je Omanova še pri SLS, in, Eržen, kaj neki zdaj dela, ko je dopust? Kaj je ostalo in kaj si sploh še lahko obeta SNS? Rešiteljica zbeganih volivcev najbrž nikoli več ne bo. Ne mladim, komaj polnoletnim volilnim upravičencem, ne tistim, ki jih je premamil maloumni šovini- zem. Ti, slednji, pa saj jih je malo, se tolažijo s Slovensko nacionalno desnico ali z Anti-komunistično legijo. Zlasti, ker so pri SND ugotovili, da so pravzaprav stranka slovenske pomladi, zlasti, ko so si pri AL nadeli mučeniški videz komunističnih žrtev krščanskodemokratičnega ministra, ki jih noče registrirati kot stranke. Normalno, rdeče-črna koalicija nas tako ali tako pelje v fašizem in predsedniško diktaturo, je jasno liberalcem, ki so svoj čas hoteli predstavljati Slovensko desnico in dati zgled za proslavljanje konca II. svetovne vojne z Lipo sprave. Kaj pa strpnost in razumevanje drugačnosti iz prejšnje kolumne? Je pomilovanje mar strpnost, ni drugačnost mar tudi neumnost? Ali kot so včasih govorili "pravi" komunisti svojim sopotnikom: Subjektivno ste sicer sprejemljivi, ampak objektivno... (Pa jih zdaj objektivno več ni, le še subjektivno. A nimajo stranke, pač pa se -tako pravi desnica - skrivajo za kuliso ZLDS in Organizacije in tranzicije in javnih medijev.) Saj je desna opcija vendar sestavni del demokracije, brez pluralizma lahko obsaja le totalitarizem. Dolžnost demokratičnih struktur je, da onemogoča skrajnosti tudi, če bi se pojavile kot večinsko hotenje. Se reče tako, ampak tedaj, če je večinsko (rezultat volitev), se rado proglasi tudi za edino. Človeški faktor. Naša desnica, kakor je bila našteta, sicer nespretno, a vendar razpoznavno hlepi po neke vrste državnem in družbenem udaru. In fašiziranju slovenske družbe - zgodovine in prihodnosti. In je hkrati zgled, kaj v demokraciji desnica ni. Je antireklama za desnico. Nekompromisnost pa je enako nevarna za pojem demokracije kot za ravzoj družbe v celoti, čeprav seveda sploh ni potrebno zvoniti k preplahu. Pravzaprav je človek lahko samo vesel, da takšnih strank obstaja tako mnogo in da se smešijo same. Vendar jiih, da rečemo zmernejše, stranke desno-sredinske naravnanosti jemljejo dovolj resno, pa čeprav kot rezervo. Če se bo katera prebila v parlament, bo sprejeta v programsko koalicijo - v primeru volilne zmage lahko celo v vladno koalicijo - če ne, pa seveda računajo na njihovo "načelno" zavest in predvolilno, se pravi volilno podporo. Kajti naslednje leto bo šlo zares, bij kot doslej, radikalnejše in ne bodo se izbirala sredstva. Obračun z levico (= s "starimi strukturami") bo totalen. In če bo takšna vizija uresničena, da namreč ob podpori SKD desnica vsaj relativno zmaga na volitvah, se nam še vseeno ni treba bati ne za pluralizem, ne za "barvno" pahljačo. Se bo pač SDSS naredilo za pravo in sprejemljivo levico. Quod scripsi scripsi. (Kar sem napisal, sem napisal.) Desna levica? Sluga dveh gospodarjev Jože IV ova k:, z. a nanj i sodelavec Največje presenečenje tega poletja je " buren in živčen odziv večine komentatorjev slovenskih dnevnikov (razen Slovenca in Slovenskih novic) na srečanje obrambnega ministra Jelka Kacina s hrvaškim kolegom Gojkom Suškom pretekli torek v Splitu. Najprej se je oglasil Zmago Jelinčič, ki je glavni "špilver-derber" odnosov s Hrvaško. Vedno, ko je v zadnjih letih kazalo, da se bodo odnosi s Hrvaško otoplili, se je takoj oglasil Jelinčič, ki je s svojim ekstremizmom zastrupil odnose s Hrvati. Spomladi 1993 je predsednik Kučan obljubil predsedniku Tudjmanu, da bo Slovenija Hrvaški enostransko prepustila Trdinov Vrh Konec aprila 1993 je Zmago Jelinčič, takrat še kot predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, širil lažne govorice, da bodo Hrvati napadli Trdinov Vrh, ker je hotel zakriti Kučanovo napako. Marca letos, ko je predsednik Kučan hotel prek posrednikov pripraviti teren za navezavo stikov s Srbijo, je Jelinčič spet najprej napadel Hrvate in poudaril, da je potrebno sodelovati s Srbi. Jelinčič vedno deluje kot Kučanovo trobilo. Tisto, česar Kučan sam ne upa javno povedati, to najprej pove Jelinčič, zato nekateri s kančkom zlobe pravijo, da "S" v kratici SNS Jelinčičeve stranke pravzaprav pomeni, da to ni "slovenska", ampak srbska nacionalna sl/anka. Pri tem poudarjajo, da je Jelinčič izdal leta 1984 v Beogradu v srbščini knjigo o zdravilnih zeliščih. Tokrat je Jelinčič obtožil Kacina, da bo s podpisom sporazuma o obrambnem sodelovanju s Hrvaško vpletel Slovenijo v balkanski konflikt. Potem so Jelinčiču sledili komentatorji Dela, Republike kar dvakrat, Dnevnika in Večera. Bistvo vseh kritik Kacinovega srečanja je bilo, da je preuranjeno, in da je Kacin zaradi srečanja s Suškom tako rekoč "kriv" za hrvaške kršitve čovekovih pravic v Krajini. Seveda je tokrat v kritikah Kacinovega srečanja s Suškom skrito sprenevedanje in hinavščina. Grozljivo vojno na Balkanu spremljamo že štiri leta in razumljivo je, da si Slovenci želimo biti čim dlje od Balkana. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da so Srbi vse od leta 1991 praktično direktno ogrožali naše meje. V Beli krajini so lahko poslušali grmenje granat, ki so padale na Karlovac. Nekaj časa je celo kazalo, da bo Hrvaška klonila pod srbsko agresijo. Sedaj se je s hrvaško operacijo Nevihta in s padcem Krajine izboljšal tudi strateški položaj Slovenije, ker se je fronta premaknila za dobirh sto kilometrov proti jugu. Slovenska diplomacija je zamudila že veliko priložnosti, da uredi odnose s Hrvati, ker je ponavadi Jelinčič vedno zastrupil meddržavne odnose, seveda po navodilu prosrbskega lobija iz Kučanovega kabineta. Zato je sedaj skrajni čas, da vzpostavimo dobre odnose s Hrvati, ker imamo več skupnih kot različnih interesov. Skupne interese imamo tako proti Srbiji (pogajanja o razdelitvi premoženja rajnke Jugoslavije), kot tudi proti Italiji in končno ne smemo pozabiti, da so Hrvatje naši sosedi. Poleg tegabo obnova Hrvaške in kasneje morebiti celo Bosne ponudila možnosti za slovensko gospodarstvo. To je v uvodniku v zadnjo Sobotno prilogo Dela dobro opazila Mojca Drčar - Murko, čeprav gre pri tem predaleč, ko se zavzema za sodelovanje Slovenije v pro-tisrbski koaliciji. Toda še tako dobre ideje se ne bodo uveljavile, dokler bo imel prosrbski lobi glavno besedo v slovenski zunanji politiki. Prvi se je njegove moči ustrašil zunanji minister Thaler, zato je takoj poslal Hrvatom protestno noto. Jelko Kacin je s čistkami praktično onesposobil Slovensko vojsko, kar je ugajalo predsedniku Kučanu. Toda kasneje mu je Kacin z zakonom o obrambi vzel praktično vse pristojnosti, tako da je Kučan sedaj samo še na papirju vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Zato je predsednik, kot zvit politik, ves čas čakal, da bi mu vrnil udarec. Kacin je naredil še naslednjo napako, ko si je izmislil posebne pogodbe za častnike. Z njimi bi Kacin lahko "nezaželene" častnike postavil na cesto. Dobro obveščeni viri iz obrambnega ministrstva pravijo, da je to povzročilo veliko nezadovoljstvo med častniki Slovenske vojske. S srečanjem s hrvaškim obrambnim ministrom Suškom se je Kacin nevarno približal robu prrpn- da. Zato ga bodo verjetno zamenjali, kar je dokaz več, da je težko biti hkrati sluga dveh gospodarjev. Tehtala je celih 20 kg, pa sem jo prenašal kar 29 let! USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Nekoč... nekoč v tistih davnih starih časih, ko še ni bilo toliko telefonov kot danes in ko še ni bilo toliko televizijskih programov ... takrat so živeli pravi, pravcati poštarji. Taki, ki so prinesli pismo in ga na skrivaj stisnili v roko, da tega niso opazile niti budne mamine oči. Poštarji so bili tedaj velikokrat edini gost na oddaljenih domačijah in so iz doline prinašali zanimive novice, katerim so vsi radi prisluhnili. Poštarji so vedeli za tisoč in eno skrivnost, ki se je tkala med mladimi. Poznali so njihovo neizmerno veselje, ko so malce tresoče roke odpirale težko pričakovano pismo, včasih pa so bili zraven tudi tedaj, ko se je le-to raztrgalo na drobne koščke in so se po licih vsule solze. Janeza, ali kot ga še danes Žirovci imenujejo, Poštarjevega Janeza, je poznalo staro in mlado. Zmeraj nasmejan in dobre volje se je prikazal izza ovinka in že po očeh se je dalo ugotoviti, kaj prinaša v torbi. Če so bile to položnice, se je držal bolj čemerno, če pa je bil telegram, seje ponavadi obračal stran in si ni upal izdati slabih novic že takoj, ko je stopil v hišo. Težka torba, ki je včasih tehtala več kot 20 kilogramov, je bila njegova večna spremljevalka. V dobrem in slabem. V vetru, soncu, dežju, snežnih zametih, v vročini in v peklenskem mrazu. Takrat, kmalu po vojni, je Janez prenašal pošto kilometre in kilometre kar peš. Torba mu je opletala po hrbtu in velikokrat je bila že trda tema, ko je oddal še zadnje pismo. Zalo ni čudno, če ga je zdravje piiščalo na cedilu. "Začelo me je boleti koleno. Potem so zdravniki ugotovili, da imam premaknjeni še dve vratni vretenci. Saj je do tega moralo priti, če pomislim, kaj vse sem v letih službovanja prenašal na rami! Poleti, ko sem imel kolo, je že šlo. Teže je bilo pozimi, ko je zapadlo več kot meter snega in sem se moral prebijati skozi visoke zamete. Gledal sem v gaz pred seboj in prešteval korake, ki sem jih še moral narediti. Poti pa ni in ni bilo konca..." Ves dan ste bili odsotni, kaj pa malica, kosilo...? "Na to niti pomisliti nisem mogel. Si predstavljaš, da bi postal lačen nekje sredi poti naprimer v Račevo ali še kam dlje? Naj pustim vse skupaj, jo peš mahnem v Žiri, na malico? Krave bi se mi smejale. Nadaljeval sem pot in šele potem, ko sem izpraznil torbo, sem lahko začel misliti Še na svoj želodec. Velikokrat nisem prstov na nogah niti čutil več, tako me je že zeblo pod premočeno obleko." Janez je začel z delom na pošti 14. novembra 1951 leta. Njegova prva plača je znašala 2.400 dinarjev. Ni bilo veliko, toda kot mlad fant je bil z njo zelo zadovoljen. Z delom je začel že od 6. zjutraj. Najprej je moral poprijeti za metlo in počistiti, potem pa je tja do 8. ure urejal pošto po rajonih." V časih je bilo pošte neprimerno več kot danes", razpreda svoje spomine Janez. Zato se nisem preveč obiral, ko je bilo treba oditi na teren. Dela mi ni zmanjkalo niti v popoldanskem času. Do 18. ure je bilo treba dežurati zaradi telegramov. Nikoli nisem vedel, kdaj bom lahko odšel domov. Pa da ne boš mislila, da sem bil prost v nedeljo! Kje pa! Pošto smo imeli odprto resda samo nekaj ur v dopoldanskem času, toliko, da smo razdali Slovenskega poročevalca in pisma, toda preden sem za seboj zaklenil vrata, je bilo že krepko čez poldne." Prišlo je leto 1965. Za Janeza in njegove kolege - poštarje je bilo to leto nekaj posebnega, saj so dobili mopede. Tiste "rumenčke"; ki so na ves glas "stokali" pod obilno založenim poštarjem! "Bilo je že nujno potrebno," resno reče Janez. "Rajoni so se razširili še na okoliške vasi in vseh tistih zaselkov pa res ne bi mogel več prepešačiti! Toda v silnem navdušenju smo pozabili na zime. Včasih so bile na Žirovskem drugačne kot danes. In tudi orali so le glavno cesto, na stranske so radi "pozabili". Kaj sem hotel drugega kot moped zapeljati v garažo, ko sem videl, kako zunaj naletava sneg. In spet pot pod noge. Najbolj grozno je bilo ob praznikih Okrog Božiča bi bilo najbolje, če bi tistih nekaj ur prespali kar na pošti." Janezu je bilo najhuje trkati na vrata takrat, ko je moral izročiti telegram. V njem ni bilo nikoli zapisanega nič dobrega. Vsak se ga je ustruiil in ni mu bilo prijetno, ko je moral izrekati besede tolažbe, čeprav je vedel, da s tem ne more kaj prida pomagati. Doma me je čakala žena s kosilom, toda kaj, "Toda to še ni vse, kar smo morali poštarji ko sem se moral prej še preobleči in posušiti, početi. Dandanašnji je vse drugače, in marsi- komu se bodo zdele moje besede pretirane. Le tisti, ki je to doživljal, mi bo lahko verjel," je malce zagrenjeno potožil Janez. "V naši oskrbi so bile tudi telefonske žice. Novozapadli sneg se jih je zelo rad oprijemal in še danes imam shranjeno 4-metrsko bambusovo palico, s katero sem z njih otresal sneg. Navsezgodaj, prej, preden sem odšel na Pošto, sem moral na teren, od Kendovca pa do centrale na Fužinah. Tam sem, zaradi kontrole, poklical upravnika, da sem s tem potrdil opravljeno delo. Nekoč sem bil že napravljen, da odidem na pokopališče v Škofjo Loko, toda ko sem stopil na prag, sem videl, da me čaka povsem drugo delo. Nič ni pomagalo, da sem se jezil in robantil. Če sem hotel delo na pošti obdržati, sem moral početi to, kar mi je bilo ukazano." Toda iz leta v leto je Janez teže opravljal svoje delo. Kilometri prehojenih poti v vsakem vremenu in še težka poštarska torba so naredili svoje. Kljub temu, da je imel svoje delo rad, da se je med ljudmi dobro počutil, je komaj čakal, da pride upokojitev. "Vem, da se tole pripovedovanje sliši kot prijetna zgodba, toda, kaj mi pomaga, če jo še zmeraj "čutim" v kosteh. Ko so me 1978 leta invalidsko upokojili, mi je bilo nekaj časa kar tesno pri srcu. Zjutraj bi še karvstal in se odpeljal proti Žirem, toda kaj, ko sem se kmalu "zbrihtal", da mi to ne bo treba nikoli več početi. Ugotovil sem, da se tudi doma ne morem dolgočasiti. Aktivno sem se vključil v društvo invalidov, imam zanimivo zbirko značk in kjerkoli so me rabili, sem jim rad priskočil na pomoč." Toda nečesa pa Janez ne bo mogel nikoli zatajiti. Tega, da je imel svoj poklic srčno rad. Kljub remu, da ga je na koncu zdravje izdalo, mu je bil predan z vsem srcem. Če ne bi bilo tako, zakaj so bile potem solze v njegovih očeh, ko je nizal svoje spomine na "poštarska" leta pred menoj? In zakaj mu je sem in taj zadrhtel glas, ko se je vračal v snežne zamete, skozi katere se je prebijal do osamljenih domačij? "Naše livljenie je res nenavadno," mi je rekel na koncu, "1 oliko težav, skrbi in nevšečnosti nam povzroča, ko pa se od nekega obdobja poslavljamo, se nam zdi, kot bi hotelo nekaj v nas umreti." G* HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 28. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK Avt0 šoli B- & B- VožnJa na novin vozjlin IVECO. Tel.: 22-55-22 IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 30.8.; GARDALAND - AOUALAND, 2. 9. MAD- GARDALAND VIKEND ŠOLA NEMŠČINE ŽARSKA - LENTI, 31. 8.; Rozman, tel.: 064/715-249 za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/ 621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka QUEEN CANKARJEVA 12, KRANJ (NAD SVETOM KNJIGE) Velika izbira jeansa že od 4190 SIT Levi s 501, Diesel, Sexes, Joop, kvalitetne majice - kratek in dolg rokav iz domače proizdovnje in uvoza: Replav, Gas, VVarnpum z gumbi ali vrvico od 2990 SIT; spodnji del trenirke 1990 SIT: fitness hlače Gold fox 2990 - 3600 SIT; moške srajce od 2590 SIT, pasovi Harley Davidson, brezrokavniki... MIZARSTVO KUNŠIČ ZASIP POUE 20, BLED NOVA TEL. ŠT. 064/741-578 Izdelava pohištva po vaših merah in barvah lesa. Kuhinje, spalnice, otroške sobe, predsobe, dnevne sobe, oprema za tunstične sobe! AKCIJSKA PONUDBA PIZZl 10 zmrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 NOČNI GARDALAND + C AN EVA (AQUALAND) Vsako soboto, 2. 9.,.. organiziramo prevoze za zaključne družbe (30 ljudi). Majk, d.o.o., tel.. 213-255 od 9. - 12. ure; 15. - 19. ure J A-MI TOURS KIDRIČEVA 6 POČITNICE V ŠPANIJI 4. 9. - 18. 9. - 3. 10. 95, osem dni, polni penzion, cena 349 DEM. Obročno plačevanje, inf. 213-160 KVARIŠER EXSPRES d.d. Poslovalnica Lovran inf. tel.: 00385-51-291-119 fax: 00385-51- 711-505 vas vabi za konec tedna v mini hotel" OAZA ŽIVUERNJA" na specijalitete VEGETARJANSKE KUHINJE. Inf: KEI d.d. poslovalnica Lovran, M. Tita 39. Foto 3&U» n» SAMO 22 SIT P«rtizan»k« 10, Tržič; Tel : 064/51 - 148 AKCIJA V AVGUSTU - PLACAS cM O DOBIŠ DVE a HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 223 111 PIZ Z A DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8" - 22" INEDEL JA OD 1 t00 - 22 j Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 Nudimo vam otroške: - trenerke (od 1.500 SIT dalje) - prehodne jakne (od 3.900 SIT dalje) -zimske bunde (od 5.000 - 7.000 dalje) in vsa ostala oblačila za jesen JEREB d. o. o. tel.: 621-773, 682-562 Gardaland - 2. 9. - 4.500,00 SIT; Rim - 8. - 11.10. Trgovina "VIDA" Kranjska I, Šenčur Reševa 14, Kranj tel.: 216-153 Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTČ, gobelinov, gumbov... P MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. 2. 9. v Gardaland, cena skupaj s karto je samo 65 DEM. Benetke 9.9., cena 35 DEM. Letne oddihe v Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in tujini. NOVO - NOVO - Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka 061/624-155, fax. 064/624-169 GLASBENA ŠOLA AKORDEON Vpis učencev vseh starosti za šolsko leto 95/96 in prodaja glasbil po ugodnih cenah. Inf.: Tomšičeva 36, Kranj, tel.: 225-078 mmmmmmmmisri NAKUPOVALNI §JZLET 2. 9. in 16. 9. = MADŽARSKA - LENTI. Tel.: 242-356, Konrad INTENZIVNI TEČAJI NEMŠČINE za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/ 621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka BETOTEX Sp. trg 2, Škofja Loka tel: 064/623-280 Proizvodnja in prodaja termovelur jop in usnjenih jaken. ZELO UGODNE CENE! Del. čas: pon. - pet. 8. -12., 15. -19.; sobota: 8.-12. ure Razstavno prodajni salon LEKERO Milje 13 (Kranj - Preddvor) Tel.: 43-345 in Kranj, Cankarjeva 7 Tel.: 224-620 Pri nas lahko izberete okna, notranja in vhodna vrata, strešna okna in podstrešne stopnice, vse vrste senčil, furnirane stenske, stropne ter talne obloge, opaž, ladijski pod, klasični in lamelni parket, keramične in granitogres ploščice, kopalniško pohištvo, vodovodne armature, sanitrano keramiko, barvne fugirne mase, lepilo za keramiko... Ugodne cene, količinski popusti, prodaja na obroke. Vabjeni! 221-»51 HALO-HALO PI-BIP PIZZA ZREZEK SOLATA 0D9 - 02 MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI Prodam molzni stroj Virovitica in gobelin. ©45-349 20455 Prodam HLADILNO SKRINJO 360 I. 18241-694 20680 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO 210- I. ©212-970 20682 Stereo GRAMOFON menjalnik dual 1214 prodam. ©58-463 20773 Prodam RIKOTOV NAKLADAČ za traktor Store. Brezovica 736-690 20778 Prodam slamoreznico Mingele s puhalnikom. ©312-121 Kranj 20779 Prodam mlekovod Vestfalijev, obračalni plug 2 in 3 brazdni, sil okom bajn Mengele, pajka na 4 vretena in prevozni bazen za mleko. ©068/42- 925 20782 Avtomatsko hidravlično stikalnico za prešanje sadja - cca 100 kg. Podgoršek, Skanična22, Vodice. 0 061/ 824-319 20789 Prodam TIG AVTOMAT za dolžinsko in prečno varjenje do 3000 mm. B 801-050 20790 Prodam PREBIRALNIK krompirja, lesen. ©731-592 20845 Stružnico EMCOMAT 7 z vertikalnim rezkarjem, del. dol. 80 cm, varilni aparat acetilen, elektroaparat, kompresorji, brusilni stroj, prodam. 8401-458 20848 Prodam ŠIVALNE STROJE vseh vrst. ©401-458 20850 Prodam AVTOZVOČNIKE 2x100 W. ©421-576 20874 Prodam STROJ za izdelavo cementne stresne opeke z 3500 modeli. ©730-727_20877 Prodam poceni trajnožarečo PEČ kuppersbusch. ©216-944 2oss3 Prodam nov MLIN za sadje - ročni. 846-140 20886 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, star 5 let, prodam. 8329-102, 332- 350 20894 Po ugodni ceni prodamo novo obtočno črpalko IMP GHN 20 B-R 32. ©83-895 20896 IZOBRAŽEVANJE Prodam PROJECT ENGLISH 1. in 2. ©46-098 20777 TEČAJI NEMŠČINE -za odrasle (od 1. do 5. stopnje) -za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) GR. MATERIAL radio triglav 96 MHz Prodam KOMPRESOR TRUDBENIK, letnik 1986, pretok 550 l/min, rezervoar 140 litrov, cena 800 DEM. ©332-100 zora Prodam industrijski šivalni STROJ Iberdec Rimoldi, 3 igelni in 5 nitni. ©78-351, po 20. uri 2oei4 ETAŽNO PEČ EMO 205, prodam, 8000 SIT. ©802-509 20522 AVTORADIO JVC KS RT 30 in ZVOČNIKE Pioneer, prodam, ©dopoldan 50-370, popoldan 52-330 Nov. namizni VRTALNI STROJ prodam za 220 DEM. ©242-325 20832 Prodam trosilec hlevskega gnoja. Krpan 24. Rovte 9, Podnart 20840 Podalisek Okarina dno izlivala Bled95 Zdraviliški park na Bledu JUTRI, V SREDO, 30. 8., ob 21. uri More & Mora - Ročk, Salt & Nails, šetlandski otoki POJUTRIŠNJEM, V ČETRTEK, 31. 8., ob 21. uri - Vlado Kreslin in Beltinška banda VSTOP PROST Informacije Restavracija Okarina, tel.: 064/741-458 Kupim vhodni portal iz zelenega kamna. ©731-592 20846 Kupim IZRUVAČ za krompir na tresala. ©691-126 20879 Kupim knjige za 6. razred OŠ. ©329-674 20880 LOKALI V Kranju kupimo poslovni prostor, primeren za turistično dejavnost (pritličje oz. vsaj delno v pritličju). «222-312 20784 V Beli krajini oddamo gostilno - 100 m2. KOŠNIK S.P. S 332-061 20794 V Podijubelju prodamo gostinski lokal s 300 m2 zemljišča. KOŠNIK S.P. © 332-061 20796 Pohištvo za drogerijo, domačo lekarno, galanterijo, zelo ugodno prodam. Pohištvo je rabljeno eno leto. Tel.: 741-840, zvečer V Centru Kranja oddamo 80 m2 za poslovne prostore, 100 m2 in 60 m2 za mirno obrt. KOŠNIK S.P. 8 332- 061 20799 Pri Šk. Loki oddamo opremljeno gostilno, v Kranju večji poslovni prostor ter v Šenčurju trgovski lokai in skladišče. APRON 331-292 20907 PRODAMO: prodamo trgovski objekt v Kraniu, odkup inventarja ni obvezen. K 3 KERN Kranj,d.o.o., 221-353 20921 PRODAMO: v šk. Loki prodamo poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom. K3 KERN Kranj, d.o.o., ©221-353 20922 NAJEM: manjših trgovskih lokalov v Šenčurju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 20923 NAJEM kava bar z odkupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 20924 NAJEM: v bližini Kranja NOVO neživilsko trgovino v pritličju in nad stropju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221- 353 2092S Rabljeni TOPLI POD 30 m2 poceni NAJEM: diskoteka z odkupom prodam. ©633-752 20757 LnverLt?Da- K 3 KERN Kranj.d.o.o. SUHE SMREKOVE PLOHE 8 in 5 cm in deske, ter sekular z motorjem, prodam. ©631-320 20775 Ugodno prodam 2000 kom novih STREŠNIKOV in 100 kom slemenja-kov, model Dobruška vas, s posipom. ©76-364 20783 Nova STREŠNA OKNA 112x74 ugodno prodam. ©401-263 20819 MIVKO presejano, prodam. Bašler Pavel, Žirovnica, ©801-024 2oe?3 221-353 telefon: 064 634 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 KOLESA Ugodno prodam BMX KOLO. © 331-668 20755 Prodam MOPED TOMOS 14 M. brezhiben za 25000 SIT. ©725-802 20768 Prodam KOLO BMX na tri prestave za 10.000 SIT. ©725-802 20828 ^/ l^lll K OLESARSKIljOEMTElR BPP - LABORE, q[el.: 064/310-22 Posezonska prodaja koles po ugodnih cenah in plačilnih oogoiih in Rabljeno okno 120x240, dvojna zasteklitev, prodam. ©719-516, Kovač 20831 7 vreč DEMP poceni prodam FASADE ; 3718-058 barvo, 20847 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLE7 na Madžarsko s Kombijem. ©49-442 Prodam PONTE ©47-082 208ss Prodam les za ostrešje, cena po dogovoru. © 57-596 »nov* KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, jre, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšnje plačilo. © 621-779, po 15. uri. 19509 Nujno kup'm starejšo garsonjero lahko brez CK in telefona, do 30 000 DEM v Kranju ali okolici oz. Sk. Loki ali okolici. ©620-549 20BO6 Kupim še uporabno PEČ kuppersbusch, starejši model. ©324-574 20843 Kupim KNJIGE za I. letnik Zdravstvene šole. ©422-206 20844 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Krani (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 VSOBOTO, 2. septembra SEVERINA (predstavlja novo kaseto in CD) Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, Palmanova, vsak teden s kombijem. ©49-442 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO POSTEUICO. ©218-543 20808 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. ©45-185 20820 OSTALO NEVERJETNO - ČUDEŽNA KRPA. Brez čistil. Čisti vse: okna, pipe, ploščice za samo 3000 SIT. © 332-563 19871 TRIO DUO igra na ohcetih, po želji, spremljam poroko do magistrata s frajtonarico. ©731-015 20308 Poceni prodam skoraj nov 100 I hrastov sod. B 213-184 20800 Prodajam ČUDEŽNE KRPICE (brez uporabe čistil). ©064/731-584 20838 PRIDELKI SADIKE debelih celoletnih vrtnih jagod, poceni prodam. © 45-532, popoldan 20753 Prodam KORUZO in JEČMEN za krmo. Cena 18 SIT/kg. S 44-083, Martina 20839 Prodam PŠENICO. Žabnica 12, ©310-776 20841 BLED TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED, d.o.o. SLOVENIJA, 64260 Bled, Cesta svobode 15, telefon 064/741-811, fax. 064/78-381 razpisuje tečaj za croupierje na AMERIŠKI RULETTI in BLACK JACKU ter valleje. Sestanek s kandidati, ki morajo imeti status študenta oz. dijaka, bo v ponedeljek, 4. 9. 1995, ob 16. uri v prostorih TP CASINO Bled, d.o.o., 64260 Bled, Cesta svobode 15. ŠENČUR - vrstna hiša III. gr. faza 200 m2, parcela 300 m2, 125000 DEM. ©061/125-10-90 dopoldan, zvečer 064/714-014 20693 Zazidljivo PARCELO na Gabrski gori, prodam. © 242-228 20756 HIŠO kupim (Radovljica, Lesce, Bled), do 150.000 DEM. ©061/554- 540 20836 Manjšo HIŠO z vrtom relacija Cerkno-ldnja, prodam. ©632-002 20895 PRODAMO parcelo pn Kranju 1100 m2, nad Jesenicami 1500 m2, pri Golniku 700 m2, hišo do 1. plošče v Lescah, staro hišo z 4500 m2 zemljišča nad Cerkljami, novo hišo v Gozd Martuljku, nedokonano pri Kranju in druge. APRON 331-292 20908 PRODAMO: prodamo 2/3 hiše v Boh. Bistrici /Nemški rovt/, primerno za vikend. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 20914 POSESTI ODDAMO manjšo hišo pod Krvavcem. Hiša je zelo lepa na prekrasni legi, komfortno opremljena. MANDAT D.O.O., B 224-477_19552 Pod Javomiškim Rovtom prodam 4 ha gozda. Javorski, Tomšičeva 14, Jesenice, B861-078 20333 Prodam stavbno ZEMLJIŠČE 800 m2. »681-575 20801 OBČINA JESENICE, ki jo pooblaščeno zastopa DOMINVEST JESENICE, p.o. Jesenice, C. m. Tita št. 18 v skladu z zakonom o prometu z nepremičninami v družbeni lastnini (Ur. list RS št. 19/76) objavlja JAVNI RAZPIS O ODPRODAJI ALI ZAMENJAVI NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Predmet odprodaje ali zamenjave je dvostanovanjski objekt, zgrajen na pare. št. 726/122 k.o. Jesenice, zgrajen do IV. gradbene faze s pripadajočim zemljiščem v izmeri 960 m2 na Jesenicah, Ulica Heroja Verdnika - brez številke. 2. Izklicna cena znaša 12.000.000,00 SIT, oziroma ekvivalent vrednosti nepremičnine za zamenjavo. 3. Davke od prometa z nepremičninami plača prodajalec, ostale stroške plača kupec. Fizične osebe, ki bodo sodelovale na javnem razpisu, morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra. V ponudbi mora biti navedena cena, ki jo je ponudnik pripravljen plačati in opisana finančna konstrukcija realizacije plačila. Izbrani kupec mora v 8 dneh po obvestilu o izbiri skleniti pogodbo o nakupu, skladno z Zakonom o prometu z nepremičninami družbene lastnine. 4. Ogled nepremičnine je mogoč v 8 dneh po objavi. Kontaktna oseba za dogovore o ogledu objekta in drugih informacijah je pri Dominvestu Jesenice Mijo Dasovič, dipl. iur. Jesenice, Pod godzom št. 2, telefonska številka 064/81-142. Rok oddaje ponudb je 15 dni po objavi tega razpisa. Nepravočasno prispelih ponudb ne bomo upoševali. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah sprejemamo na naslov DOMINVEST JESENICE, p.o. Jesenice, Titova 18 s pripisom "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP STAVBE HEROJA VERDNIKA - brez številke - NA JESENICAH. 5. Odpiranje ponudb bo javno 15 dan od objave tega razpisa v prostorih DOMINVEST-a Jesenice, Pod godzom št. 2 ob 12.00 uri. V primeru, da je 15. dan sobota, nedelja ali praznik, se šteje za dan odpiranja ponudb naslednji delovni dan. čas in mesto odpiranja ostaneta nespremenjena. 6. Pri odpiranju ponudb so lahko prisotni vsi ponudniki. 7. Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko. Ponudbe, ki bodo nižje od izklicne cene, se ne bodo upoštevale. 8. Vsi ponudniki, ki bodo sodelovali na javnem razpisu, bodo o izidu razpisa pisno obveščeni v 5 dneh po javnem odpiranju ponudb. OBČINA JESENICE PO POOBLASTILU DOMINVEST JESENICE, p.o. c o k i m j s * t SILAN GORENJSKE, Promet z nepremičninami, do.o. Kranj, ni premičnine Partizanska ul. 6, 64000 Kranj, fe/./far 0S4 22 33 76 Hl I,T 1! 1 f 1 WTMi',ni Kranj - Planina 1, 1,5 SS, 54 M2, cena 63.000 DEM Kranj - Stara Planina, 3SS, 73 m2, cena ugodna Škofja Loka, 3 SS, 73 m2, 70.000 DEM Železniki, garsonjera 24 m2, adaptirana in opremljena Krvavec - Kriška planina, opemljena apartmaja 46 m2 in 22 m2 IIIEM-I/TMI'TH V centru Kranja, polovico hiše z lokalom Radovljica, enonadstropno hišo, cena 170.000 DEM Tržič, starejšo visokopritlično hišo, cena ugodna Kranjska Gora starejšo hišo na parceli 800 m2 frfm\\ttt IMTlliTU Besnica - 1300 m2, z manjšo brunarico Bled - Bohinj, zazidljivo 1800 m2, cena ugodna imata Pri skofji Loki oddamo gostinski lokal, 150 m2 PRODAMO: polovico hiše z 2000 m2 zemlje, blizu letališča Lesce: polovico hiše s 700 m2 zemlje in posebnim vhodom v Naklem. MANDAT D.O.O, 0 224-477 19863 PRODAMO: lepo 2 stanovanjsko hišo S poslovnimi prostori v Stražiš-ču. Možen kredit! 2 stanovanjsko hišo s trgovino v Šenčurju. MANDAT D.O.O., O 224-477 19654 ZELO UGODNO !!! prodamo polovico hiše z lastnim vhodom pri Žireh. MANDAT D.O.O . © 224-477 19655 PRODAMO: starejšo hišo z vrtom v Crngrobu, starejšo hišo z vrtom v Tržiču. MANDAT D.O.O., O 224-477 19656 _ PRODAMO: več zazdiljivih parcel na Gorenjskem, Smlednik, Prebačevo in Žirovnica. MANDAT D.O.O., S 224- 477 19657 GOZD MARTULJEK samostojna stan. HIŠA 250 m2. 10 sob, idealno za prenočišča ali gostišče. ©061/ 125-10-90 dopoldan, 064/714-014 zvečer ?oe»? Na lepi sončni legi pod Krvavcem prodam HIŠO v IV. fazi gradnje s 3 ha zemlje in 1 ha gozda. ©331-828 20786 7 km iz Kranja prodamo 2 stanovanjsko hišo, 1 s hišo in v Lescah 1/2 hiše. KOŠNIK S.P. S 332-061 20798 MAROVMCA-UAEIBGR □C P A N TA Smo pooblaščena zavarovalna agencija Zavarovalnice Maribor Locirani smo v LJUBLJANI in v KRANJU Postajamo vedno pomembnejši, zato iščemo ZASTOPNIKE za posamezno lokacijo Če ste osebnost, ki se ne more sprijazniti z delom v zaprtem prostoru, ampak si telite razgibanega dela, biti gospodar svojega časa, z motnostjo po napredovanju in imate lasten prevoz, potem se VAŠE veselje za delo z ljudmi lahko spremeni v poklic. Zasluiek si krojite SAMI. Tudi mi v začetku nismo vedeli kaj vse dela zavarovalniški zastopnik. Če VAS zanima, pošljite prošnjo z Življenjepisom (rokopis) v roku osmih dni na naslov: PANTA CON, d.0.0., Zavarovalna agencija. Staneta Žagarja 29, 64000 Kranj. PRODAMO: v Naklem starejšo kmečko hišo, dobro ohranjeno in 4000 m2 zazidljivega zemljišča. K 3 KERN Kranj, 221-353 20915 PRODAMO: prodamo starejšo hišo v Zapužah, prodamo dvostanovanjsko hišo v Kranju K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 20916 PRODAMO: pritlični del hiše v Retečah, gornji del hiše z vrtom v Zg. Bitnju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 209U PRODAMO: na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221- 353 20918 PRODAMO: v Stražišču hišo v prenavljanju in 600 m2 sveta, v Stražišču novo hišo na mirnem predelu. K3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 20919 Prodamo v Žireh HIŠO z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o.. «221-353 20920 VIKENDI: prodamo vikend brunarico v Ljubnem pri Radovljici. K 3 KERN Kranj.d.o.o. K 3 KERN Kranj, d.o.o. 221-353 20928 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT. ©214-641, od 16-20. ure 2oeos Prodam CERTIFIKAT ter za APN 6 mašino. Do 13. ure ali po 22. uri «632-265 20830 Posredujem pri prodaji šivalnih strojev! Na zalogi Brother, Overtooc gospodinjski, Overlooc siruba, Brother šivalni stroj, vertikalni krojilni noži in ostalo. Vse na zalogi! 0401- 458 20849 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilie 22. 0 061/611-078 Prodam suha trda DRVA, razžagana, s prevozom. 046-022 20480 Prodam suha bukova in mešana drva. ©45-738 20763 BUKOVA DRVA prodam. »84-739 20769 Prodam suha mešana DRVA. Novak. »061/621-524 20882 STAN. OPREMA Prodam KAVČ O 325-602 20793 STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Smledniška 80. Kranj. O 329-B86 ali 331-301 18804 Sprejmem vsa zidarska dela in fasaderska. po ugodni ceni. » 326-190 ali 0609/623-869 19366 Vaš pralni, pomivalni stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! »331-450 19918 Montaža in popravilo TV ANTEN. »215-146, 57-420 20461 Izdelam vam CISTERNO po meri, lahko na vašem domu iz 4 mm pločevine. »85-292 20514 Dobava in montaža ALU ŽALUZIJ, plisse in lamelnih zaves, rolet, oken, vrat in vseh vrst stenskih ter stropnih lesenih oblog. LEKERO.d.0.0., ©43-345 ali 224-620 20759 MIZARSTVO JOŽEKUNŠIČs. p. Polje 20, ZASIP - BLED ■mnnimiimim-m Konec dopusta - POKVARJEN PRALNI STROJ - TU SMO. ©331- 450_19924 Vodovodne instalacije hitro in kvalitetno. KOŠNIK S.P. © 332-061 20797 TELETEKST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu - cena ugodna. ©331-199 20834 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem do-muž ©331-199 20835 NOVO VODOVODNO NAPELJAVO v kopalnici (adaptacija komplet z zidavo) ter na novi hiši, kot udi manjša popravila (čiščenje bojlerjev, odtokov) vam naredimo strokovno in hitro. ©218-427 20881 OLJNI GORILNIKI - raketni, avtomatika, servis, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o., 874-059 tel.,fax 20902 Montaža oljnih gorilcev, avtomatika, servis, meritve, prodaja gorilcev. ESA Kranj, ©327-319 20904 M&B Kontakt Tržič - čiščenje in popravilo bojlerjev, gorilnikov, vzdrževanje in montaža pip in ventilov. Montaža varnostnih verižic in varnostnih lin na vratih. HITRO IN POCENI! Te L: SO 143 STANOVANJA KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE NEPREMIČNIN NA GORENJSKEM. DOM NEPREMIČNINE © 242-307 od 9.00 do 12.00. Vsak dan 20731 Kupim manjšo garsonjero v Kranju, do 30.000 DEM. B 218-824 20732 Štiričlanska družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. B 242- 241 20791 Na Planini prodamo 4-ss in 2-ss, Podljubelj 2-ss + 500 m2 zemlje. KOŠNIK S.P. B 332-061 20796 Prodam GARSONJERO 28 m2 + klet v Ljubljani, Litostrojska 10 Šiška. Cena 46000 DEM, selitev novembra. B217-310 ali 225-397 20821 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Gorenji vasi, 38 m2, 41200 DEM. B 622-335 208S4 V Kranju oddam 1 sobno stanovanje za eno leto najboljšemu ponuaniku. Šifra: PREDPLAČILO 20856 Zamenjamo enosobno stanovanje s CK na Korbili. v izmeri 44 m2, za enosobno ali garsonjero z balkonom n CK na Plavžu. B 81-942 ?oe»9 GARSONJERO S TELEFONOM NAJAMEM. Sem samski, nekadilec, šifra: 2 LETI 20889 V Železnikih prodam GARSONJERO 24 m2. B738-982 MM SATELITSKE ANUNE + AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plaM^do 12 čekov tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Poženik %0 Cerklje PRODAMO: Kranj 2,5 ss 76 m2, obnovljeno 3 ss 76 m2, Pl. I pri sodišču 2 ss 54 m2 s kamini, na Jesenicah 1,5 ss 50 m2, 2 ss 52 m2, 54m2, 3 ss 86 m2. ODDAMO: opremljeno 3 ss nad PODNARTOM. APRON 331-292. 331-366 20905 NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE NA GORENJSKEM, PRIPRAVIMO POGODBO. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 331-292, 331-366 20906 STANOVANJA PRODAMO: starejše stanovanje v mestnem jedru Kranja 70 m2 ali 100 m2. K3 KERN Kranj, d.o.o. S221-353 20910 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 65 m2 in 2,5 sobno 68m2, 3 sobno 72m2, 82 m2, 84m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, B221-353 20911 STANOVANJA PRODAMO: v Skofji Loki 1 sobno 39 m2, 2 sobno 58 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., B221-353 RADIO 104.5 105.9 -m- 107.3 VlIlU/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fix. 152-13-62] STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 1 garsonjero 22 m2, 2 sobno 54m2 brez CK, 88 m2 s CK. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 20913 NAJEM STANOVANJ: nudimo najem 1 sobnega in 1,5 sobnega stanovanja v Kranju. K 3 KERN Kranj.d.o.o. B221-353 20927 VARSTVO V popoldansko varstvo vzamem vašega otroka. B323-437 20771 VOZILA DELI Štiri ALU PLATIŠČA (rabljena) za FORDA prodam. B324-603 20778 Prodam JUGO za rezervne dele. B 730-727 20878 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. B325-981, 325-659, po 20. uri_9526 "CITROEN" rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov za avtood-pad S 692-194 18936 Prodam VW PASAT limuzina, letnik nov/90, 1.6, prevoženih 50.000 km, metalna barva, centralno zaklepanje, spojler, meglenke, avto je ohranjen, kot nov. B49-250_20298 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. B49-442 20364_ Enodnevni nakupovalni izlet V ITALIJO Portogruaro, Palmanova, vsak tedon s kombi|e. S 49-442 20366 Prodam R 5 CAMPUS s 5 vrati, letnik 1993 B 861-404_20492 Zastavo 101 GTL 55, rdečo, registrirano prodam za 1250 DEM. B323- 661 20542 U V POSLOVALNICAH NA STANETA ŽAGARJA 53 -MLADINSKA 2, KRANJ -KIDRIČEVA 21, JESENICEl NUDIMO ZVESTIM KUPCEM 5%P0PUST ZA NABAVO IZDELKOV PRI OBNOVI IN VZDRŽEVANJU VAŠEGA DOMA FILTRI ZA KEMIČNO, BAKTERIOLOŠKO in MEHANSKO ČIŠČENJE PITNE VODE Q 3 o Prodam OPEL KADETT C 1200, letnik 1977. Zalokar, Zupanova ul. 9, Šenčur 20548 ODKUP-PRODAJA-PRENOS lastništva rabljenih vozil. 0323-298 (331-214)_20598 Prodam R 19 RN, oprema RT 1,4, metalik siva barva, letnik 1992, registriran do 5/96, lepo ohranjen, prevoženih 35.000 km, za 18.300 DEM. Možna tudi menjava, karavan Opel, Ford, Passat, z mojim doplačilom. Kličite po 16.30 uri. B 327-411, Aleš 20728 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1988, barva višnja. 52200 km. B 56- 764 20757 Prodam SAMARO 1500 SL, letnik 1993 z dodatno opremo. B403-208 20762___ Prodam JUGO 45 E, letnik 1986 in KOSILNICO Alpina. B734-027 20766 R 4 kovinsko moder, letnik 1992, prodam. B53-411 dopoldan, 57-236 popoldan 20772 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 Sce Prodam OPEL OMEGA 2.0 i, letnik 1992, z dodatno opremo. S 715-907 20792 Prodam KATRO, letnik 1986. B733- 362_ 20807 JUGO 1.1 GX, dobro ohranjen, letnik 87/12, reg. do 96/1. cena 2000 DEM. prodam. B241-861 2oei2 Prodam FORD ESCORT elegance D, letnik 1992, prevoženih 28.000, dodatna oprema, metal barva. B78- 013 20815 MERCEDES 190 E. 2.0, letnik 1990, 69.000 km, avtomatik, regulator višine, kovinska barva, šibedah, ABS, servo, centralno, prodam. B 741-801 20851 4170 -avdio -alarm -mobittl MSTMS Struinikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fix: 064/4 1 0 16 AVTOAKUSTIKA 0f AVTO ALARM mobitel pooblaščam tarvtt /• prodajo In monlalo ALFO 33 1.5, december 1986. prodam. Cena 6500 DEM. B224- 295 20853 Prodam lepo ohranjeno R 4, letnik 1988, reg. eno leto, rdeče barve B45-532_20860 Ugodno prodam JUGO SKALA letnik 1990, 39000 km B212-057 20861 Podjetje AUTOPRIS odkupuje in prodaja vozila različnih znamk. B312-255_20866 Prodam FIAT UNO 1.0 IES. 1.93. črne barve, vreden ogleda Cena 12000 DEM. B061/727-538, popoldan 20666 Prodam GOLF JXD, letnik 1990. sive kov. barve, 5 vrat, ugodno. B312- 255 2086/ Prodam JUGO 45, letnik 1989, bele barve, ugodno. B312-255 208ee Prodam MAZDO 323 F. letnik 90, črne kov. barve, prvi lalstnik. B312- 255 20869 Z 101 SKALA, letnik 1989, reg. do 9/ 96. prodam. B332-178 20870 Prodam MINI MORIŠ, letnik 1976 in letnik 1979. B421-576 20873 Prodam SIMCO LS 1100. letnik 80/ 81 in IBIZO 1200 DZS, letnik 1993, vse lepo ohranjeno Leveč, Ropreto-va 25, Mengeš 208/5 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg^do 5/96, garažiran. B712-063 R CLIO 1.4, 5 v, 32000 km, letnik 92, prodam. B623-210 20891 Prodam JUGO AX 45, letnik 1987 B83-895 20903 Prodamo FORD ESCORD CL 1.4, letnik 91, VW PASSAT CL, letnik dec. 89, FIAT UNO 60 S, letnik 1987 in LADO SAMARO. letnik 1993. B632- 286 70909 BVG, d.o.o. Draževnik, n. h. 61356 Dobrova pri Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto - KOVINOSTRUGAR - nastavljalec stružnih avtomatov Pogoj: najmanj 5 let delovnih izkušenj - DELAVEC V PROIZVODNJI Pogoj: najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kovinostrugarski delavnici V POSLOVNI ENOTI V KRANJU, SAVSKA C. 34, 64000 KRANJ Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba: 6 mesecev Nastop dela takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov. Prevzamem vsa zidarska dela, imam svojo skupino, delamo hitro in poceni. B224-730 20842 Zaposlimo pripravnika s končano ekonomsko ali gradbeno srednjo Solo. B422-830 ali 422-836 20852 Bi radi s svojim delom res veliko zaslužili? Piiičite B 064/632-403 ali 061/445-661 20858 če želite odlično zaslužiti, vam pomagamo do uspeha. B311-101 Iščem skupino za izdelavo notranjih ometov. B061/627-080 20901 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 12/ 89, 66000 km, temno rdeče barve. S620-409, po 15. uri 20393 PASSAT KARAVAN model 95, 13000 km, dodatna oprema, ugodno prodam. B714-975 20899 ZAPOSLITVE Podjetje IRCA - GRELCI zaposli večje število delavcev z osnovnošolsko izobrazbo za delo v proizvodnji. Prijave pošljite na naslov: IRCA GRELCI d.o.o., Alpska 43, Lesce. 19508 Iščemo KV kuharico ali kuharja. B 422-700_ »»asa Dobro plačilo redno ali honorarno delo na terenu. B51-812 20060 Gostilna Sejem zaposli redno ali honorarno dekle z veseljem do dela v strežbi B222-233 20193 Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništva DZS, OD 150.000 SIT in več. Delo poteka v pnjetni skupini. Izkušnje niso potrebne. B51-297. po 15. uri 20254 Nudimo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. 8 84-479 ali 81-369 20268 Zaposlim finomehanik z znanjem angleščine in elektronike. B331-314, dopoldan do 14. ure 20379 Iščem samostojno ŠIVILJO. B311-452 20440 Nudim zelo dobro plačano delo -zaposlim dekle v okrepčevalnici. B 332-518 20591 Pogodbeno delo na dom dobi samostojna šivilja. B332-171 20598 Zaposlim skrbno gospo za varstvo otroka in manjšo pomoč v gospodinjstvu na Bledu. B76-668 20647 Komercialno tehnico in prodajalko lahko pripravnico, zaposlimo v živilski trgovini v Preddvoru. VEN-CEU,d.o.o., B45-052 /o«*. Zaposlimo več honorarnih delavcev. B 241-642 20752 ZAPOSLIMO: 1-prodajalca rezervnih delov v kmetijki trgovini Godešič, 1-voznik skladiščnik za kmetijsko mehanizacijo. Pogoji: vsaj 5 let delovnih izkušenj in starost nad 30 let. Pismene prijave v 15 dneh na naslov: Guzelj Franc, Sv. Barbara 23, 64220 Šk. Loka 20764 Če bi radi dobro zaslužili s prodajo pokličite 874-061, po 15. uri 20774 Za območje Gorenjske iščemo zastopnike za promocijo zelo uspešnega zdravstvenega artikla iz Nemčije. Infor. po tel.: 064/332-381 od 8. -10. ure ter 064/ 241-424 od 19. -21. ure. STAVBNEGA KLEPARJA in krovca, zaposlim. B 0609/617-617 20802 Takoj zaposlimo ELEKTROMON-TERJA. AOAENGENEERING Tržič, B53-496. 59-001, 0609/613-654 20804 Zaposlitev dobi ŠOFER z C in E kategorijo vozniškega izpita za mednarodni transport. Informacije na B41-084 20810 BRUŠENJE MARKIČ - Naklo, Glavna c. 38, Naklo zaposli univerzalnega STRUGARJA z znanjem vzdrževalnih del. Informacije na naslovu od ponedeljka do petka od 7 do 17. ure2oai3 Iščem dekle za delo v okrepčevalnici. ViSOkO 103/C 20816 Zaposlimo pripravnika s končano kmetijsko šolo. B 633-881 20818 V blejskem gostišču zaposlimo žensko za večerno čiščenje kuhinje (od 18.01). B741-458 20825 KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje strojev in delavce v kamnoseštvu, iščemo. B064/47-845 20926 Iščemo pomoč v KAVA BARU. B632-134, od 9. do 22. ure 20837 OSMRTNICA Umrla je FRANCKA ŠTIBELJ iz Struževa Pokopali jo bomo v družinskem krogu. Na njeno željo cvetje odklanjamo. VSI NJENI OSMRTNICA Po plačilo k Troedinemu je odšla naša dobra mama MARIJA JENKO rojena Krek iz Drage ob Sori Pogreb bo danes, v torek, 29. avgusta 1995, ob 16. uri, izpred doma v Dragi. Žalujoča sinova France in Jože z družinama ŽIVALI KUNCE PASME FRANCOSKI OVANČ, mladiče, prodam. S 45-532, popoldan 20754 Prodam TELIČKO KRIŽANKO, staro eno leto, težko 400 kg. B421-280 TELIČKO, staro tri tedne, križana, prodam. B730-755 20/60 Prodam domače KOKOŠI. B45-738 20761_ Prodam KRAVO tretjem teletu. B688-725 20780 Prodam TELIČKA simentalca, težkega 130 kg. B64-454 20781 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Voklo 38, Šenčur 20788 Prodam BERNSKE PLANŠARSKE PSE, čistokrvne, brez rodovnika. B 47-371 20803 Prodam PONI KOBILICO ter zimske sani za ponija, dobro ohranjene. B 721-557, po 21. uri 20817 Prodam mlade KANARČKE, nimfe in skobčevke standard. B422-415 20827 Prodam KRAVO mlado,, ki bo decembra telila. B721-897 20829 Kupim teleta BIKCA do 14 dni, lahko črno beli. B733-121 20862 Prodam rjave JARKICE in plemenske PETELINČKE. Zgoša 47 A, Begunje 20863 Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE. B46-589 20884 Prodam en teden starega bikca. Podbrezje 107, Duplje 208M Prodam BIKCA simentalca. B45- 674 20888 Po 8. septembru bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE pred nesnostjo (sorta Esa). Debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja, cena 680 ŠIT. Zbiramo naročila Žabnica 39, B311-767_20892 Podarim morskega PRAŠIČA. B325-790 20896 SAMOJEDE - psičke, čistokrvne, ugodno prodam. B713-064 2089/ ZAHVALA Vsi smo prah, nekateri so zlat prah. V 62. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama MARIJA ŠPENKO roj. Zaplotnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi šenčurskemu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Pogrebnemu zavodu Navček. Vsem m tudi tistim, ki na tem mestu niste posebej imenovani, hvala, da ste nam ob težkih trenutkih stah ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: sin Darko z družino in Bojan s Kor Inom Hotemaže, 19. avgusta 1995 ZAHVALA Umrla je draga mama, stara mama, babica, teta in sestrična MARIJA ŠTIRN roj. Štular 3.6.1910, umrla 14.8.1995 Mama, kar verjeti ne moremo, da vas ni več med nami, ker ste bolezen v sebi držali, bolečine hude nam nobene niste pokazali. Mama, zakaj ste nam v tako lepem miru zaspali in se k večnemu počitku podali. Zdaj v vasi vse je kot bi šli vsi z vami, mirno, otožno in prazno. Tolažimo se, ker mora biti tako. Zahvaliti zdaj se moramo sosedom, sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste jo radi obiskovali in se z njo kaj pogovorili. Hvala dr. Darji Eržen, gospodu župniku, Org. ZB Jezersko, pogrebniku Navčku, pevcem iz Predoselj, sodelavcem ISKRE Stikala Kranj, Jelovici Preddvor, Cestnemu podjetju Kranj, G.G. Kranj, vsem najlepša hvala za izraze sožalja, cvetje in sveče. Za vse vsem prav lepa hvala. Mama, nas vi de nje; vaši otroci, vnuki z družinami, pravnu ki ter vse sorodstvo Jezersko, Kranj, Švica, Kamnik, Slovenska Bistrica, Avstrija, Avstralija, 17. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda ANTONA BRELIHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala tudi delavcem Planike Kranj, Špecerije Bled in sindikatu Alpetoura. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: žena Francka, otroci Tone, Marija in Marjeta z družinami Pristava, Tržič, Begunje, Naklo, 24. avgusta 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in tasta ANTONA PRELOŽNIKA st. p.d. Mrleževega ata iz Šmartna se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala kolektivu Sava Kranj, sodelavcem Sava Tech vzd. Posebna zahvala g. župniku Stanetu Gradišku za lepo opravljen obred, pevcem za občutno zapete žalostinke, pogrebniku g. Jeriču ter zvonarju za zvonenie. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. VSI NJEGOVI Šmartno, 22. avgusta 1995 NESREČE Vzorčni slovenski model neprofitne stanovanjske gradnje na Mlaki pri Tržiču Klavrne možnosti za nadaljevanje gradnje Stališča Občine Tržič in Stanovanjske zadruge Gorenjske Kranj o gradnji stanovanj na Mlaki v Pristavi pri Tržiču so si preveč vsaksebi - Občina bo stavbno zemljišče na Mlaki prodala in povečala svoj stanovanjski fond. Tržič, 28. avgusta - Letošnja gorenjska statistika novih stanovanj bo zelo pičla, saj je na prste ene roke možno prešteti vse večje naložbe na področju stanovanjske gradnje v vseh 19 gorenjskih občinah. Očitno se bodo propadlim poskusom za oživitev gorenjske stanovanjske gradnje pridružila tudi stanovanja, ki bi morala biti zgrajena v Tržiču kot neprofitna stanovanja. Tržiška gradnja je bila slovenski javnosti predstavljena kot vzorčni model graditve neprofitnih stanovanj, razkorak med investitorjem (Stanovanjsko zadrugo Gorenjske Kranj) in Občino Tržič (ki bi za gradnjo neprofitnih stanovanj morala med drugim zagotoviti stavbno zemljišče) pa je tako velik, da se je gradnja neprofitnih stanovanj na Mlaki že povsem ustavila. Tudi za nadaljevanje graditve stanovanjskih stolpičev v sklopu zazidalnega načrta pa so, po zastavljenem modelu neprofitne gradnje, zelo majhne možnosti. Gradbišče sameva Gradnjo tržiških neprofitnih stanovanj, ki naj bi zrasla na Mlaki, smo v Gorenjskem glasu podrobno predstavili, še posebej zato, ker je graditev neprofitnih stanovanj v naši državi novost, opredeljena v nacionalni strategiji za področje stanovanjske politike. Prav tako podrobno so bila predstavljena stališča Stanovanjske zadruge Gorenjske in Občine Tržič, ki sta ključna nosilca te investicije. Trije stanovanjski stolpiči so že kar nekaj časa pod streho, vendar brez vodovodnega in elektro priključka. Tržiško Splošno gradbeno podjetje, ki je pod investitorjevim nadzorom izvajalec gradnje, je opravilo v novih stanovanjih tudi večino notranjih zaključnih del. Vendar pa je neposredna posledica nesoglasij med Občino Tržič in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske na višku gradbene sezone najbolj očitno vidna na samem gradbišču na Mlaki: na njem se že nekaj časa nič ne dogaja, gradbišče je zaklenjeno, v teh dneh so bila.nova stanovanja prepuščena na milost in nemilost močnemu dežju. Star stanovanjski objekt Mlaka 1, ki naj bi bil skupaj s provizoriji v soseščini vred podrt in na istem zemljišču postavljeni novi stanovanjski stolpiči z lepimi novimi stanovanji, še vedno stoji, stanovanjski problem Pristavčanov v zgradbi je popolnoma nerešen. Kako naprej? Sodeč po tem, kar sta v tem mesecu (do vključno nedeljskega soočenja v kontaktni oddaji Radia Tržič) Eovedala tržiški župan Pavel ^upar v imenu Občine ter predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran v imenu investitorja gradnje neprofitnih stanovanj na Mlaki, je skorajšnje nadaljevanje gradnje mlaških stolpičev najverjetneje izključeno. Prav tako je skoraj za-nesljivo, da je "vzorčni slovenski model gradnje neprofitnih stanovanj v Tržiču" pogorel. Ker ima spor med Občino Tržič in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske precejšnje pravno-finančne di- menzije, bo pravi mali Čudež, če se bo v letu 1995 kdo od interesentov za neprofitna stanovanja v Tržiču uspel vseliti v novo stanovanje na Mlaki. Veliko bolj stvarno je pričakovati, da bo gradbišče zaklenjeno pričakalo zimo in da bodo v Tržiču nova stanovanja, ki so že skoraj 15 let predvidena na Mlaki, čakali še kakšno leto ali več. Občina Tržič, kot meni njen župan, ne namerava neprofitne stanovanjske gradnje zagotavljati tako, da bo v nedogled zanjo dajala občinska sredstva in obenem ne bo imela stvarnih pravic glede lastništva in dodeljevanja teh stanovanj. Stavbno zemljišče na Mlaki, ki je predvideno za stanovanjski Kompleks, bo Občina Tržič prodala, del kupnine pa iztržila v obliki novih stanovanj. Tržiški župan je obenem že napovedal ustanovitev Stanovanjskega podjetja Tržič, kar posredno pomeni, da bo Stanovanjska zadruga Gorenjske slejkoprej izrinjena iz uresničevanja tržiškega programa stanovanjske graditve. Šenčur, 25. avgusta V petek nekaj po 20. uri so obvestili gasilce v Šenčurju o poiaru na dvorišču hiše v Pipanovi ulici. Tam je A. O. varil izpušno cev na svojem avtomobilu zastava. Pri tem je prišlo do viiga vozila, ki je stalo med hišo in hlevom. Ker so imeli takrat domači gasilci ravno sestanek, so hitro prispeli na kraj požara in pogasili goreče vozilo, sicer bi bila lahko škoda še večja. Tja so se pripeljali z orodnim vozilom tudi poklicni gasilci iz Kranja, vendar njihova pomoč ni bila več potrebna. • Besedilo in slika: S. Saje Spet smrtna žrtev Kranj, 28. avgusta - V tednu od 21. do 28. avgusta se je na gorenjskih cestah zgodilo 12 hudih prometnih nesreč, med njimi 5 na kranjskem, 3 na jeseniškem, 2 na radovljiškem in po 1 na škofjeloškem in tržiškem območju. Ugodna avgustovska statistika o posledicah nesreč je žal prekinjena, saj je ena oseba umrla, to je že 26. smrtna žrtev letošnjih nesreč Razen tega je bilo ranjenih 15 ljudi, med njimi dva mladoletnika in en otrok. Med vzroki za nesreče so po štirikrat izsiljevanje prednosti, neprava stran vožnje in neprilagojena hitrost, v treh primerih pa so ugotovili tudi alkoholiziranost voznikov. Trčenje treh vozil Jesenice, 26. avgusta - V petek, 25. avgusta, ob 22.55 je Mile V. z Jesenic, rojen 1972. leta, z avtom yugo 55 zapeljal s parkirišča ob jeseniški restavraciji Kazina na magistralno cesto. Zavil je desno proti centru mesta, ker je ocenil, da je bližajoče se vozilo še dovolj oddaljeno. Približno po osem metrih vožnje po magistralni cesti pa se je v zadnji del yuga zaletel s hundavem Andrej S. z Breznice, rojen 1975. leta. Kljub dolgemu zaviranju je bilo trčenje tako močno, da je avto pred seboj potiskal še dobrih 18 metrov. Zatem je hundav zaneslo v levo, kjer je trčil v sprednji del avta R-4. Le-tega je od centra proti Javomiku vozila Natalija J. iz Ribnega, ki so jo morali iz razbitin rešiti jeseniški gasilci. Voznica je bila huje ranjena, 3 potniki v vseh avtih pa so dobili le sled poškodb. Na vseh vozilih je nastalo za okrog 1,5 milijona tolarjev škode. Prehiteval in zbil kolesarja Gozd Martuljek, 26. avgusta • V soboto, 26. avgusta, ob 11.55 je Safet P. iz Podkorena, rojen 1954. leta, vozil hunday lantro od Jesenic proti Kranjski Gori. Pred prvimi hišami v naselju Gozd Martuljek je začel prehitevati kolono vozil, takrat pa mu je nasproti peljal kolesar Milan K. z Jesenic, rojen 1938. leta. Z avtom je čelno zadel v kolo, kolesar pa je padel prek avta na vozišče, kjer je obležal mrtev. Ker ni imel pri sebi dokumentov, so identiteto kolesarja ugotivili šele pozneje z zbiranjem obvestil. Na kraj nesreče sta prišla tudi preiskovalni sodnik in tožilec, ki sta odredila obdukcijo za umrlega kolesarja. Voznica izsilila prednost Škofja Loka, 28. avgusta * Voznica osebnega avta tavria Suzana R. iz Škofje Loke, rojena 1961. leta, je 27. avgusta ob 11.15 pripeljala po Grajski poti v Skofji Loki. Ko je od gradu zavila levo proti centru mesta, je po prednostni Poljanski cesti pripeljal v smeri proti Gorenji vasi voznik motornega kolesa Vojko R. iz Žirov, rojen 1961. leta. Za njim je sedela njegova žena Sonja R., rojena 1963. leta. Čeprav je motorist zaviral, je trčil v zadnji del avta. Po trku sta motorist in sopotnica pad- la, ob čemer se je Vojko huje ranil, sopotnica pa je dobila le sled poškodb. Oba sta uporabljala med vožnjo varnostni"1 čelado. Motorista zaneslo s ceste Kranj, 28. avgusta - V nedeljo, 27. avgusta, ob 11.45 je Igor B. iz Srednjih Bitenj pn Kranju, rojen 1975. leta, vozil motorno kolo po Škofjeloški cesti od Labor proti Bitnjam. V ovinku pri hiši številka 33 ga je začelo zanašati na valovitem cestišču, zato je zaviral. Vseeno je motor zdrsnil s ceste desno na travo, kjer je približ no 3 metre od roba cestišča trčil v reklamno tablo. Zaradi hudih poškodb so motorista odpeljali v ljubljanski kliničn center. Hitrostni rekordi Kranj, 28. avgusta - Kontro la z laserskim radarjem je 23. avgusta ob 10.41 odkrila voznika ljubljanskega audija, ki jc vozil s hitrostjo 199 km/h pc avtomobilski cesti proti cestninski postaji Torovo. Dan zatem je ob 7.44 iz nasprotne smeri brzel ljubljanski mer-cedes le malo počasneje, s hitrostjo 194 km/h. Tema rekordoma se je skoraj približala honda, kateri so 24. 8. ob 8.10 na istem kraju namerili 191 km/h. Policisti ugotavljajo prt velike hitrosti tudi na prehodu Z avtomobilske ceste dvopr sovnico, kjer le redki voz peljejo manj kot 120 km/h. Varnostni pas ni za okra Kranj, 28. avgusta - Gc enjski policisti so s kontrolo|J privezovanja voznikov 24. avgusta med 11. in 13. uro prišli' do zaskrbljujočih ugotovitev.] Zaradi neuporabe pasu so' kaznovali 111 oseb, 81 kršiteljem pa so izdali plačilna na-, loge. Največ nepripetihj voznikov in sopotnikov t" našteli na kranjskem obmoc ju. kjer mnogi ne uporabljajo] varnostnih pasov niti pri velikih hitrostih na avtomobilsl , cesti. Odkritosrčnega voznika] z Jesenic, ki ima v vozilu: BMVV prekratek pas in čakal na novega iz tovarne, pa nisoi kaznovali. Razen tega so odk , rili več drugih prekrškov, zar-|j adi česar so napisali 4 predloge ^ za sodnika in 8 plačilnih n?' gov. • S. S. GARANCIJA (espero, nexia): 3 lata ali 100.000 prevoženih km DrlEVVOO PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH In njihovih zastopnikih : ATHENS 062 / 25 660 ■ avto peruš 0602 t 83 328 ■ emona merkur pe volan 062 / 771 385 • moblx 0609 70 550 • AVTO HIT 068 / 26 077 • ovto-dom 0608 /70 150 • avtokleparatvo krmelj 068 ' 44 373 • hovreko 0608 / 82 644 • h.o.r.d. 061 /651 384 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 38 611 • avtoaervia mourer 083 / 857 730 • KOMPAS HERTZ 061 15 92 007 • armlo 061 / 653 746 • Uvlr 061 / 777 652 • mobil impe« 061 / 722 878 • MEGA AVTO 061 / 264 087 • eurotrode 066 / 23 362 • POLIET 0601 64 687 • a flnia 061 / 447 663 • VAHEX, O.M.C. 064 / 331 013 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER, LJUBLJANA, CELOVŠKA 206, TEL.: 061 / 16 91 332 19.267 DEM 24.990 DEM <3ArtJ 97.3 FH STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN 313 rfl STEREO