STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 946.1 Strokovno ali stanovsko društvo? ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je v organizacijskem preoblikovanju, kar je tudi priložnost za določitev vsebinskih in razvojnih usmeritev v delu zveze. Ker se ponekod, npr. v Ljubljanskem društvu, pojavljajo tudi vpra- šanja o članstvu v društvu (pismo predsed- nika društva), naj mi bo dovoljeno predsta- viti nekatera moja razmišljanja. Prve pomi- sleke o članstvu v DIT gozdarstva in pred- vsem ZDIT gozdarstva Slovenije, sem dobil po odziyu na moja razmišljanja v Gozdar- skem vestniku, (GozdV, 2192) Odgovor Mi- lanu Šinku (GozdV, 3192), ki ga je napisal urednik Gozdarskega vestnika (torej visok funkcionar Zveze). V prispevku je pojasnje- val in utemeljeval politično, ideološkoetično, implicitno pa tudi kar sindikalno stališče do nekaterih pojavov v gozdarstvu, ki sem jih · komentiral. Do zdaj ni bilo očitno, da bi se njegovi pogledi razlikovali od uradnih, zato jih lahko razumem tudi kot stališče Zveze. Ker po mojem mnenju ~~dejavnosti«, ki jih zagovarja urednik - Zveza ne sodijo v strokovno društvo (morda v stanovsko, kar pa je precej velika razlika}, sem bil zadovo- ljen, ko sem čez nekaj mesecev ugotovil, da so nosilci teh idej prenesli svojo dejav- nost tja, kamor tudi sodi - v politiko. Usta- novljena je bila namreč politična stranka (SEG) in se s kandidati (število gozdarjev na njenih volilnih seznamih je bilo nesoraz- merno veliko) pojavila na volitvah 1992 v državni zbor. Delež gozdarskih strokovnja- kov na volilnih seznamih je bil nasploh zelo velik. Zelo vprašljivo se mi je zdelo tudi letošnje vključevanje ZDIT (in tako skozi stranska vrata spet tudi članov SEG in drugih strank) v politični proces pri oblikova- nju novega Zakona o gozdovih in to brez predhodne široke razprave po društvih v Zvezi in jasno izraženega mandata za tako dejavnost. Nadaljnje dvome o svojem sodelovanju v ZDIT pa sem dobil na občnem zboru ,308 Gozd V 51, 1993 ZDIT v Kočevski reki, maja 1993. Poleg že prej naštetih dejavnosti, s katerimi se ne strinjam, se je pojavila tudi težnja po gospo- darsko podjetniški dejavnosti ZDIT, vendar ne kot notranja zadeva Zveze ampak mnogo širše. Dogodek na občnem zboru dobro ilustrira odnos strokovnega društva do stroke, zato naj mi ga bo dovoljeno opisati. Na občnem zboru je bilo seveda najpo- membnejše vprašanje reorganizacija dote- danje ZDIT lesarstva in gozdarstva v dve samostojni organizaciji. Zelo zanimiva in za delo ZDIT najbolj značilna je bila po mojem mnenju razprava in glasovanje pod točko razno. Na pobudo delegata je občni zbor izglasoval sklep o nekakšnem vplivanju Zveze na vlado, da ukine izvozne takse za izvoz gozdnih sortimentov. Razlog za tako dejavnost je seveda težava s prodajo goz- dnih sortimentov, še posebej zaradi razšir- jenosti podlubnikov. Sam sem si prizadeval, da tega problema sploh ne obravnavamo na občnem zboru. Iz enega samega razlo- ga, ki temelji na dejstvu, da mora obstajati v družbi točno določena delitev pristojnosti in odgovornosti. Pri čemer morajo biti dobre odločitve nagrajene, napačne pa sankcioni- rane. ln zato morajo o njih odločati tisti, ki se jih ne~osredno zadevajo oz. nosijo po- sledice. Casov podružbljanja odgovornosti vse povprek je nepreklicno konec. Interesi in odgovornost, sposobnost in neznanje, morajo postati transparentni, ne pa, da se zaradi različnih razlogov skrivajo za nekak- šnim/ splošnimi (strokovnimi) koristmi- ko- ristmi gozdu. ln ker gre v primeru izvoznega režima predvsem za gospodarske interese, je treba povedati, da je tudi v Sloveniji mogoče najti institucije, organizacije, zdru- ženja, ki so poklicana in plačana za uravna- vanje delovanja sistema in zastopanje go- spodarskih interesov. O njihovi (ne)sposob- nosti pa naj presodi vsak sam. KAKO STROKOVNO RAVNATI NESTROKOVNO Za podkrepitev zgornjih trditev rnorarn nekoliko natančneje analizirati potek raz- prave. Tako pomembna odločitev, kot je predlog določenega instrumenta za uravna- vanje trga, mora temeljiti na analizah. Te- žava na občnem zboru pa izvira iz dejstva, da bi se bilo treba odločiti med kar nekaj alternativami. Kadar nastopijo težave s pro- dajo gozdnih sortimentov zaradi stresnih razmer, je namreč mogoče ukrepati na več načinov npr.: povečati domačo porabo lesa (npr. s pospeševanjem domačega povpra- ševanja po končnih izdelkih s kreditno po- litiko in s tem zagotavljanje zaposlovanja slovenskih delavcev v lesnopredelovalni in- dustriji, ki ni polno zaposlena), povečevati izvoz lesa in gozdnih sortimentov (z ustrez- nejše - učinkovitejš9 - strokovnejšo pro- dajno promocijsko politiko, zagotavljanjem vseh vrst kakovosti ipd. in ne zgolj prodajo za vsako ceno), skladiščiti gozdne sorti- mente in žagan les (s tem podaljšati po- nudbo in za kasneje zagotoviti primernejše cene lastnikom, in zmanjšanje potencialne domače nezaposlenosti v lesnopredeloval- nem sektorju) ali zamenjati uvoz lesa z domačim lesom. Vsaka navedena alterna~ tiva je strokovno dopustna, njen izbor je predvsem problem meril, ker pa se nekate- rih ne more določiti neposredno in brez tveganja, pa tudi politike. če upoštevamo interese nekoga, da se čim hitreje pospra- vijo gozdni sortimenti iz gozda, uporabimo eno metodo, če je interes drugega (npr. države, brezposelnih) zmanjšanje brezpo- selnosti, se odločimo za temu primerno alternativo ipd. Morda bi bilo narodnogo- spodarsko najbolj koristno spodbujati delo- vanje celulozne predelave v Krškem in s tem zagotoviti delo domači predelavi, de- lovna mesta v predelavi, transportu, ipd. Za sprejem katerekoli alternative pa je treba imeti celo množico podatkov in pripravljene argumentirane posledice posamezne odlo- čitve. Različne možnosti je treba ustrezno preveriti in pretehtati ter tako zmanjšati negotovost za sprejem napačne odločitve na najmanjšo možno mero. V gospodarstvu pa zgolj kontrolna metoda kot nekakšna ))ex post« analiza nima kaj iskati, ker je predraga. Zopet pa smo tudi pri tem, da mora biti vpletenost v odločanje povezana z odgovornostjo in tudi nagrado. Prav za- nima me, kakšne posledice dobre pred- vsem pa slabe odločitve bodo nosili dele- gati ali pa npr. predsednik ali tajnik društva. Posebno zanimivo (seveda hipotetično) vprašanje je tudi, kakšna bi bila razprava in ~~strokovnost« v primeru, ko bi o tem razpravljali dve uri prej, ko so bili del ZOlT tudi lesarji. Na njih tak sklep namreč po- membno vpliva - predvsem prek cene su- rovine. ln kje je nestrokovnost stroke pri spreje- manju sklepa? Prvič v tem, da je zanema- rila široko paleto možnosti, ki so na voljo za reševanje takih problemov. »Zaplanka- no« (ali morda lobistično) so delegati obrav- navali le eno, če so že prevzeli nase odgo- vornost te vrste. Drugič pa v tem, da tudi za ta edini pristop niso imeli izdelanih analiz in meril, s katerimi bi lahko argumen- tirano nastopili in prepričali tiste, ki razpola- gajo z manj podatki in se zato težko odlo- čajo. Vendar je težava tudi v tem, da se argumentiranje ni zdelo potrebno. Ce odločanje o izvoznih taksah ni pro- blem Zveze, pa sta zagotovo problem njeno poslanstvo in potreba, da bo s strokovnim izobraževanjem dosegla, da bodo njeni čla­ ni, ki so na primernih položajih in s tem tudi pristojni za ustrezno ukrepanje, znali pravo- časno in strokovno analizirati dogajanja, strokovno usmerjati odločitveni proces in ponuditi nosilcem odločitev (odgovornim) primerno strokovno utemeljene alternative. Primer v Kočevski reki je pokazal, da tega pač ne znajo. Ob novi organiziranosti ZOlT gozdarstva je priložnost jasno in nedvoumno določiti osnovne usmeritve, cilje in način dela in tako omogočiti, da se na osnovi programa vključijo (nove pristopne izjave) v delo Zveze (društva?) tisti, ki se lahko poistove- ti jo z njenim delom in uresničujejo svoje strokovne (ali stanovske, če se tako odloči­ jo) interese. To je po mojem še posebno pomembno zato, ker naj bi bilo v prihodnje društvo povezovalec gozdarjev na dveh bregovih, kot rečejo nekateri. Tistih v državni službi in tistih, ki bodo povezani z zasebnimi interesi lastnikov gozdov in jih bodo tudi zastopali. Usklajevanje interesov Gozd V 51, 1993 309 obeh skupin in delo društva bo seveda poseben proces. Zame je zanimivo pogla- vje tudi o tem, kako glede na današnje stanje v društvu (Zvezi) zagotoviti demokra- tična načela in možnost vključevanja članov v pomembne odločitve društva. Ugotoviti je treba tudi ali potrebuje društvo kodeks de- lovanja svojih članov in če ga, pripraviti program sprejema le-tega. ln moji interesi za članstvo v društvu? Predvsem izobraževanje, strokovno izpo- polnjevanje, prenos strokovnega znanja, izmenjava mnenj s člani ter tudi družabno druženje na podlagi enakopravnosti in tole- rance. Na politične in gospodarske odloči­ tve, za katere menim, da moram in morem vplivati, pa bom uporabil druge načine. Delo strokovnega društva mora biti zato usmerjeno k stroki, strokovnjakom - čla­ nom in !ljlhovim strokovnim interesom. Mag. Milan Šinko Kratko pojasnilo Razmišljnja Milana Šinka o vlogi in delo- STROKOVNA SREČANJA GDK: 903 vanju ZDIT gozdarstva oz. našega bodo- čega društva (ali Zveze društev) so dobro- došla, o očitkih, ki so namenjeni meni pa naj zapišem le nekaj besed v pojasnilo. Milan Šinko je v mojem odgovoru na njegov zapis (GozdV, 3/1993) videl veliko vsebin, ki se jih ne sramujem. V glavnem sem se zavzel za nujnost, da pri določitvi drevja za posek sodelujejo tudi gozdarski strokovnjaki, za določeno omejitev torej pri zasebni lastnini nad gozdom, izrazil pa sem tudi skrb (samo skrb!) za zaposlitev ljudi, ki so (bili doslej) zaposleni v slovenskem gozdarstvu. Slovensko ekološko gibanje (SEG) ne sprejemam kot politično stranko, ampak kot ekološko gibanje, kar v resnici je. če­ prav je kar nekaj gozdarjev članov SEG, ni med SEG in ZDIT gozdarstva Slovenije nobene takšne povezave, kot se je boji Milan Šinko. Iskati v ozadju razgovorov med ZDIT in vsemi političnimi strankami SEG pa je res konstrukcija, ki je lahko samo plod nečesa, kar meji na preganjavi- co. Takšne konstrukcije napravljajo med sosedami največ škode! ž. v. Mestni in primestni gozdovi - naša skupna dobrina Posvetovanje, Ljubljana, 27. maja 1993 Kot smo zapisali že v zadnji številki Gozdarskega vestnika v rubriki "AKTUAL- NO« je bil poglavitni namen minulega po- svetovanja o mestnih in primestnih gozdo- vih Slovenije ugotovitev njihovega stanja, dosedanje rabe oz. funkcij, obremenjenosti in ogroženosti, potreb po varstvu in ureja- nju, ustreznejšem načrtovanju in gospodar- jenju idr. Glede na nezadostno raziskanost in splošno neurejenost tega specifičnega gozdarskega in vse bolj javnega področja, kopičenje različnih problemov, odsotnost odgovornih resornih institucij, odsotnost 31 O Gozd V 51, 199:3 pravih gospodarjev, smo na posvetovanju bolj odpirali vprašanja in analizirali pro- bleme kot pa jih že razreševali. Vse preveč je tudi še drugih neznank: ni ustrezne zakonodaje, nerešen je status lastništva, odškodnin, nadomestil, v postopku je dena- cionalizacija, nejasna je politika gozdarstva, urbanizma, mestni~ oblasti do teh gozdov, ni prave organiziranosti, kadrov, znanja, finančnih sredstev, najbrž pa tudi ni prave zavzetosti in dobre volje za razreševanje teh vprašanj. Izhajajoč iz navedene proble- matike posvetovanje ni razumeti kot en-