Za izboljšanje položaja šolskim upraviteljem, Ni še tialeč za nami čas, ko so se učitelji branili nadzorniških mest, delno ker so politične stranke izrabljale te po* ložaje, da so na nje postavljale svoje eksponente, da bi pridobivali učiteljstvo za svoje stranke, pa tudi materialni po-= ložaj nadzornikov ni bil zavidljiv. Do* klad niso imeli nikakih, na povrnitev iz* datkov, ki so jih imeli ob priliki nadzo rovanj, pa so »morali čakati mesece in mesece — celo leta. Nekdanje pravice in vpliv so izgu« bili skoro popolnoma. Da je spričo tega mnogo trpela šola, je jasno! Med vzroki — če se govori o nazadovanju narodne šole in o 'nevarnosti, ¦ da narodna šola pade — je tudi ta. Zato je v poslednjem času prevla-* dala tendenca, da se ustvari nadzorniku primeren položaj, ki naj se pozna tudi v materialnem pogledu. Merodajni krogi so uvideli, da je ?to 'nujno potrebno z ozirom na obstoj narodne (šole in na njen dvig do primerne višine. Iz tega razloga Je priznan nadzorni* kom poleg stanovanja odnosno stanari« ne in ostalih pravic učiteljstva tudi do« datek 300 Din mesečno in 10% povišek rednih prejemkov po čl. 7, čin. zak. Ob« stoja tendenca, da se zviša pavšal in se privoli tudi akontacijo za nadzorovanja. Da to še ni popolna rešitev vpraša* nja, je jasno. Šola pa ne sloni samo na nadzorni* kih, temveč predvsem na učiteljstvu sa* mem in tudi v veliki meri na dobrih šol* skih upraviteljih. Do zadnjega časa je upraviteljski položaj bil privlačljiv v toliko, kolikor je bil zvezan z naturalnim stanovanjem in z razliko med ocenjenim stanovanjem in državno tstanarino. Po 1. aprilu t. 1. so upravitelji izgubili državno stanarino in s tčm omenjeno razliko ter imajo manjše prejemke nego so jih imeli prej. Njihov položaj se je poslabšal. Zaradi šole je nujno potrebno, da se tudi upraviteljem poboljša materialni položaj, ker smelo lahko trdimo, da sloni šola danes v mnogih ozirih na njih ra* menih. Z novim šolskim zakonom so na« ložene upraviteljem Važne nove naloge in velika odgovoraost. Ista tendenca je pri izdelavi pravilnika k zakonu o na» rodnih šolah. Čimbojše izvajanje zakona ni odvisno samo od šolskih nadzornikov, ampak tudi od idobrih šolskih upravis teljev. Ta princip je bil priznan tudi pri ostalih kategorijah šolstva. Zato so do« bili direktorji srednjih šol po čl. 83. zak. o srednjih šolah višji položaj in dodatek za upraviteljske posle, enak položaj so dobili direktorji učiteljišč po čl. 64. zak. o učiteljiščih z dodatkom in tudi za rav* natelje meščanskih šol je V. Z. S. pri-= znal po projektu upraviteljsko doklado. Da mora šola čimbolj uspevati in da je direktor čimveč v jzvezi s člani uči* teljskega zbora, je odmerjenih direktorju srednje šole po čl. 87. zak. o srednjih šolah, direktorju učiteljišča pa po čl. 62. zak. o učiteljiščih le po 5 ur učne ob« veznosti na teden in tudi za ravnatelja meščanske šole obstoja tendenca, ,da ostane pri sedanji obveznosti z 10 urami na teden. Iz istih razlogov bi bilo vse* kako v interesu šole, da se tudi upravi« telju osnovne šole zniža sedanja učna obveznost od 28 tedenskih ur na mini* mum, ki je potreben za predpisan stik z učiteljstvom v razredih in za šolsko ads ministracijo. V srednji šoli in na učiteljišču se je potreba administracije posebej podčrtala s tem, da je po čl. 98. zak. o srednjih šolah in čl. 73. zak. o učiteljiščih pride* ljen direktoTju še poseben tajnik. Po sedanjih prilikah mora šolski upravitelj osnovne šole opravljati svoje upraviteljske posle po opravljenem po* uku v svojem razredu ter mora pregle* dati in biti odgovoren tudi za delo vsega ostalega učiteljstva na šoli. Zavedajoč se, da sloni šola in njen napredek v dobri meri na ramenih šolskih upraviteljev, so vsi dosedanji zakoni predvidevali šolskim upraviteljem tudi primeren položaj. Upravitelji so imeli že dosedaj pravico pa naturalno stano* vanje in poleg tega še na upraviteljsko doklado. Upraviteljske doklade so pred* videvali tudi vsi projekti zakonov, ki so bili predloženi parlamentu in tudi ni eden inozemski šolskl zakon ni brez upraviteljske doklade. Res je, da novi šolski zakon ne daje podlage za to doklado, toda po čl. 40. čin. zak. je dana možnast, da se taka podlaga ustvari. ; V budžetskem pogledu pa tudi ni zapreke, da bi se vsaj s prihodnjim bud* žetom za budžetno leto 1931./32. ustva* rila možnost, kar bi bilo to tudi v in-* teresu šole, ker vprašanje upraviteljskih doklad danes ni samo materialno vpra= šanje, temveč postaja moralno vprašas nje, t. j. ivprašanje obstoja dobre narod* ne šole. Moralno vprašanje je zategas delj, ker bo padala ambicija učiteljstva za povpraševanjem po upraviteljskih mestih in bo postalo vprašanje dobrih upraviteljev akutno, ker se bo vsakdo branil upraviteljskega mesta — kakor je bilo to pri nadzornikih. Upraviteljskje doklade so danes vprašanje moralnega priznanja za večje delo in odgovornost. S kvaliteto upraviteljev bo padla kvaliteta šole!