LETO XVI. ■ LONDON, 14.EECEfIBRA 1963. ŠTEV.295. +J0HN R KENNEDY Smrt preds.ednika Kennedyja nas je pretresla. Združene, države .Amerike so izgubile prezidenta. Svob.odni svet je izgubil voditelja.., katere= mu je zaupal in pod katerim se je pooutil varnega. Svet je' izgubil državnika, katerega je tudi nasprotnik spoštoval. Smrt Kennedyja nas je presunila. Dva otročka sta izgubila očetafnju= na mati pa je izgubila moža'. Nenadni, nepričakovani, neverjetni umor predsednika Združenih., držav nas je zadel surovo in neprijetno. V- Združenih državah, vodilni sili .svobodnega sveta, vzorcu demokracije, se je našel norec,ki je imel dovolj mirno roko, da je z italijansko puško, kakršne poznamo iz voj, ne. pri nas, upihnil .življenje vodilnemu državniku ne samo .Amerike am pak svobodnega sveta. Kasnejši dogodki v Dallasu so nas neljubo spomnili na bedaste filme, -v katerih odloča pravica pištole in s kakršnimi .Amerika slabo oglaša prednosti svobodnega življenja. Toda zavedamo se, da imenika ni po = polna niti v dobrem, še manj pa v slabem oziru. Tudi demokracija je le toliko vredna, kot ljudje, ki žive pod njo. Ljudje Kennedyjevega kova nam vlivajo upanje na boljšo bodočnost. Morilci pa nas opozar = jajo na podivjanost in sovraštvo v svetu. 4 če je bila Kennedyjeva žrtev potrebna, da bodo .njegove ideje po = ...stale resničnost in lastnina vsega ameriškega ljudstva, vseh svobod= nih ljudi, in upanje zatiranih in revnih in nesvobodnih, potem mož ni padel zastonj. Čeprav sk or o nobene naloge:.ni dokončal, nobenega -vpr a ..sanja-v celoti rešil temveč le nakazal rešitev, je s svojo- podjetno= stjo, značaj-em, samozavestjo, pridnostjo,: nastopom in tudi skromnost jo. do nasprotnika spravil imeriko in posredno svet v gibanje, ki ga bodo dokončale šele nove generacije.' ' :- IT mnogih pogledili .naš President Kennedy spominja na svoj-ega- sodobni k a Janeza XXIII., s katerim se. ni nikdar sestal, a s katerim je ven= ;dar, imel toliko skupnega: oba sta razumela klic časa in dobo, v ka = te: * i. s ta živela, in oba sta v celoti izpolnila poslanstvo, ki sta ga sprejela s svojimi visokimi položaji. Noben od njiju ni dokončal na= loge,, a. oba sta človeštvu pokazala pot ter v mrzlem ledu .napravila razpoke, da bo njunim naslednikom in bodočim generacijam možno pre= biti led. Kot katoličani in svobodnjaki smo lahko ponosni na oba in za oba pro simo,' da bi uživala mir in plačilo na onem svetu. PREMALO ČUTA ZA MERO Na tem mestu smo meseca maja pisali o marcnetri sestanku nekaterih politikov v bližini Londona,kjer so sestavili načrt demokratične'alternative.Tedaj smo kritizirali način,do javnost ni bila obveščena o vsebirii dogovora, in obljubili smo,da ga bomo komentirali,kadar bomo prejeli. uradno besedilo .'Takega komunikeja še do danes nismo' prejeli,dasi so Bosanski Pogledi koncem septembra objavili celotni tekst (o katerem smo poročali v oktoberskem KTju.) 'Prejeli pa smo nekaj poslednjih številk kanadskega Hrvatskega Glasu,v katerih dr.Branko Pešelj objavlja besedilo in komentar k na - ortu.Ker je on eden od podpisnikov in sklicevateljev sestanka,zakijumujemo,da uradne izjave ne bo. Zato smo se odlomili, da o sami vsebini načrta spregovorimo tudi na d-vodniskem mestu. A preden preidemo k stvari, bi radi opozorili na sledeče: želi ni -smo zamero le z ene strani, ko nismo ob pojavi nsčrta takoj ploskali in vriskali od veselja; tudi privatno in javno se nam je očitalo,da s svojo kritiko okoliščin samega sklica sestanka rušimo težko priborjeno s-h-s sodelovanje in vlivamo malodušje.Odkri to zapišemo,da nas taki patriotski očitki nič ne ganejo. Desetine in desetine izjav in odborov smo morali tekom nage emigracije že prebaviti.Vsaj to nas je izučilo,da naj v politiki hladna pamet prevladuje nad vročim srcem. Kajti v politični zgodovini in političnem razvoju nekega naroda niso svečane ali lepe besede in načrti tisti, ki nekaj veljajo in za seboj puščajo vidne sledove; tudi njihovi avtorji ne^ program in narodni vodnik se cenita le po življenjski sili, ki je v danih prilikah odgovarjala narodovim nagnjenjem in zgodovinskemu razvoju. Tudi je vsaka zamera brez osnove, saj vse doslej stanstedskega nažrta niti ocenjevali nismo, saj ga v celoti do konca sep -tembra niti poznali nismo. Oproščamo pa se na tem mestu g.dr.Pešlju, ker smo ga maja meseca indirektno kritizirali,češ da se ni držal.dogovora med sopodpisniki, da bodo o načrtu do uradne objave molčali. (Do kakšne nelogičnosti je prišlo, vidimo iz tega,da NASA REČ, čije izdajatelji so pri sestanku igrali tako pomembno vlogo, doslej o sami deklaraciji sploh še ni pisala...) To klepetavost so dr.Pešlju tedaj nekateri sopodpisniki hudo zamerili. Toda kasneje smo razvideli,da je dr.Pešelj postopal taktno.Na sestanku so namreč sklenili, da bodo načrt predložili svoj im.najožj im političnim prijateljem in se z njimi pomenili o vsebini. Prav to pa je storil dr.Pešelj. Njegov in I.Jukičev položaj je bil vsekakor najtežji in najbolj kočljiv, saj so vsi ostali sopodpisniki imeli bodisi politične organizacije v rokah oziroma nanje pomemben vpliv, bodisi so se omejili le na svoje politične prijatelje, ki so se v načelu že itak stri njali z njimi. Žal nam zaenkrat prostor ne dopušča,da bi v celoti objavili omenjeni načrt,a bi ga vsaj radi priložili Klicu Triglava,če bi bilo to-tehniČno izvedljivo. V grobem je o njem poročal KT oktobra, istočasno s komentarjema od dveh različnih strani. Radi bomo objavili tudi mnenja drugih, kakor objavljamo danes pismo g.dr.Sirca. (A kogar bi načrt zanimal obenem z dr.Pešljevim komentarjem, naj se obrne na urednika Hrvatskega Glasu, 462 Hargrave St.,Winnipeg 2,Han.,Kanada.) KOMU JE NAMENJEN NAČRT? To je bilo vprašanje, ki se nam je vsiljevalo ob branju. Za koga je načrt pisan ? In naš vtis je bil, da predvsem za emigracijo in kvečjemu še za stare odmirajoče generacije v domovini. Seveda to ni bil namen avtorjev, toda učinek je takšen. Nove generacije v domovini takega načrta enostavno ne bodo razumele. Ne toliko njegovih dr-žavno-pravnih fines kot predvsem: zakaj alternativna kombinacija v tako ekstremni ob liki? (Prvo reakcijo smo objavili že. oktobra meseca.) Ne gre pozabljati, da Jugosla -vija obstoja že polnih petinštirideset let in da so jo mnoge generacije predal.1918. miselno in tehnično pripravljale. Ne gre pozabljati, da je ta Jugoslavija preživela nekaj izredno hudih kriz, ki bi morda strle kako drugo majhno državo, a Jugoslavija je kljub strelom v parlamentu, umoru kralja Aleksandra, sovražni okupaciji in razde -litvi ter informbirojski zaroti - obstala. Ne gre dalje pozabljati, da novi rodovi a-li nimajo pojma o nacionalističnih problemih prve Jugoslavije ali pa jih gledajo v po polnoma drugačni luči kot pa jih gleda ali želi videti emigracija. Ni dvoma, da ima t domovini gospodarska kritika mnogo svobode, tudi po "nacionalistični liniji" prihaja do izraza. Toda to nas ne sme zavesti v zaključek ,da so ljudje proti skupni državi, ali pa da jim skrajna konfederativna oblika pomenja rešitev vprašanja. Insinuacija v danes objavljenem pismu uredniku glede samoodločbe,pristanka na sedanjo ustavo in svo bodno izvoljeno vlado je ne le zgodovinsko netočna ampak nemogoča: kljub Čudnim oko -liščinam okoli akta zedinjenja, vendar ni moč zanikati, da se je misel o Jugoslaviji rodila prav na Hrvatskem in da so se naši očetje zanjo dovolj zgovorno odločili. Ob koncu prve svetovne vojne je bilo razpoloženj e: za skupno državo tako očitno in globoko, da bi bila tedaj nora vsaka misel na potrebo formalnega plebiscita zanjo. Veliki napaki zapadajo tisti, ki istovetijo kritiko notranje ureditve s kritiko same ideje o skupni državi. Upamo si trditi na podlagi vesti iz domovine in zamejstva, da stanstedska deklaracija podcenjuje ljudstvo v domovini, precenjuje pa avtorje deklaracije in probleme, o katerih so ti razpravljali in sredi katerih vsaj miselno živijo in iz katerih vsled ekstremne osebne in politične dediščine ne vidijo drugega izhoda kot le v obliki,ki so jo zapisali. Izgubili so tudi orientacijo z ozirom na splošno dogajanje v svetu in z ozirom na izkušnje s konfederscijami ter razvoj,ki vodi v vse večjo soodvisnost. Vendar pa ne dvomimo v dobro voljo avtorjev načrta, v njihovo iskreno hotenje po sodelovanju ter čiste patriptične pobude- To je^brez dvoma pozitivna stran njihove akcije in v kolikor zadeva pri tej akciji udeležene Hrvate se posebej vredna prizna nj a in celo občudovanj a,da so se odločili plavati proti splošnemu toku hrvatske politične emigracije- Vendar pa so v tem sli očividno predaleč, bodisi zaradi svoje politične koncepcije bodisi zaradi ostalih ekstremnejših Hrvatov- In v tej ^vezi ne kritiziramo toliko njihovo politično zamisel, ki so ji botrovali v deklaraciji^in ki bi morda bila resnična alternativa ob drugem času in ob drugih pogoj ih-Kritizira mo zgrešeno politično analizo položaja v domovini, analizo, ki so ji zapadli tudi o stali sopodpisniki ali pa ker so jo z njimi delili- Ponavljamo: domovina sebe ali ne gleda v političnem zrcalu tako črno ali.pa^ teh velikih političnih vprašanj sploh ne razume. To ni nie čudnega. Končno niti mi sami z našimi očeti nismo demokracije prav razumeli in poznali, dasi so bile okoliščine in pogoji v času med obema vojnama daleč bolj ugodni kot pa so za ljudi v domovini zdaj- Zato sodimo, da lahko tak alternativni načrt združi gotove in morda celo številne emigrantske elemente, ne moremo pa si predstavljati, da bodo ljudje v. domovini razumeli v njem svojo rešitev in da bodo mednarodni činitelji tak ekstremni konfederativni načrt podprli, saj imajo vendar drugih mednarodnih problemov ze preko glave in jim ne prihaja na misel,da bi uveljavljeno državo ogrožali z njenim potenci alnim razbitjem. In to je tudi eden glavnih vzrokov,zakaj nacionalne emigracije iz območja Jugoslavije v dvaindvajsetih letih niso - razen, kadar so nastopale za idejo Jugoslavije, dobile nikakršno omembe vredno zapadno ali vzhodno politično podporo. BITI PRIPRAVLJEN - TO JE VSE*. Poznamo ugovor: a če pride doma do nepredvidenih dogodkov,bo le emigracija tista, ki bo nudila alternativo; zato moramo biti pripravljeni in zaradi tega bi lahko bila stanstedska deklaracija alternativna rešitev,ki bi na področje Jugoslavije prinesla red in mir. _ . v Biti pripravljeni - prav gotovo. Toda to tudi pomeni, pravilno tolmačiti razpolozje nje in hotenje množiv v domovini ter ju vskladiti z razvojem v svetu. Ne dvomimo, da bo v domovini prihajalo do vladnih kriz, ako vladajoči razred ne bo upošteval državljanov ter jih postopno zadovoljeval. Toda velikansko vprašanje je, ce bodo take vladne krize zadevale ob vprašanje obstoja Jugoslavije. Ko bodo namreč novi rodovi zoreli, si ne moremo misliti, da bodo hkrati z notranjimi reformami tudi hoteli raz -bitje okvirja, v katerem so se rodili, bili vzgojeni in so v njem odrasli. Mar se ni prav isto dogajalo z večino naše generacije? Ob tako zgrešeni analizi položaja in razvoja v domovini ,ko so se podpisniki načrta v Stanstedu odločili za konfederativno skrajnost, so zapadli v nevarnost,da.bodo obenem s to ekstremno solucijo žrtvovali tudi nekatere odlične ideje, ki jih sicer vsebuje sama deklaracija in ki bi v drugačnem okviru lahko, predstavljale resnično p£ memben doprinos k političnemu zorenju domovine. Tu v prvi vrsti prihaja ^na misel i-deja o stvarni delitvi oblasti med Beogradom,Zagrebom in Ljubljano (spričo očividne neuresničljivosti nove prestolice). To ne bi samo onemogočilo srbijansko hegemonijo, ampak bi spričo notorične srbske upravne nesposobnosti in koruptivnosti njenega vladajočega razreda, kar je morda v večji meri škodilo prvi Jugoslaviji kot pa ves cen.-tralizem, zagotovilo učinkovitejšo in bolj zdravo državno upravo. Enako je dobra misel o nacionalni rotaciji poglavarja države,ki naj bi bil predsednik zveznega parla -menta (v Zagrebu), o ločitvi občih in pdlitičnih zakonov, o nacionalni sestavi zvezne uprave,natečaju za zvezna uradniška mesta in se mnogo drugih drobnih zamisLi. Kar od klanjamo je konfederacija ter praktično neomejena pravica do izstopa iz skupnosti; pravica, ki se ne ozira na druge, pravica,'ki bi naredila veliko škodo, pravica, ki bi ostale pognale v brezupen položaj. Enako odklanjamo delitev oboroženih sil, dasi načrt predvideva zvezno vojsko (a ne razpravlja o tem,kje bo ta nastanjena.) A glede tega zadnjega bi bila razprava možna in tudi kompromis morda. Vsekakor se nam ni zdi pomembno, da smo s tem načrtom dobili formulo, kako^na dostojen način očuvati ali razbiti Jugoslavijo. 0 tem v domovini resno ne razmišljajo in vedno manj upanja j e,da bodo v bodoče.Toda vedno bodo stali pred vprašanji centralizma,delitve oblasti, sposobnosti uprave, neodvisnosti sodstva, korumpiranosti dr -žavnega aparata, ekonomskega razvoja in pomoči zaostalim predelom, hiperprodukcije inteligence in sto podobnih vprašanj. 0 tem je treba v emigraciji resno razpravljati in' emigracija bi napravila domovini in našim prijateljem v svobodnem svetu neprecenljivo uslugo, če bi se raje preko kompetentnih odborov lotila takih.vprašanj in ob vsaki krizi v Jugoslaviji, ob vsakem vladnem ukrepu komunističnega režima, ob vsakem novem zakonu jugoslovanskih skupsein, s prstom pokazala, kje tiči vzrok kakega neusp£ ELBRICK NAMESTO KENNANA GB SPREMEMBI V ■ AMERIŠKI-AMBASADI V BEOGRAIXJ (Od našega dopisnika). ■Ameriška vlada je iskala primernega diplomata za jugoslovansko preš tol i co že od ranega poletja,ko je George .Kenn an odstopil s. polo= ■žaja,ki ga je- zavzemal od začetka Kennedyjeve administracije, Kennan p bil poklicni diplomat, toda radi Člankov,v katerih je naznanjal konec ameriške politike "osvoboditve ( vzhodno-evropskih) zasužnjenih naro= dov", ga je Poster IXilleS,ko je postal ameriški zunanji 'minister pre= ko noči vrgel iz diplomatske službe, čeprav sta le.ta 1956. v času mad = "žarske .vstaje ter napetosti na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji i Dulles i Eis.enh.ower prevzela Kennanovo doktrino. Zanimivo je še, da-so tudi v . Moskvi prepovedali .Kennanu,ki zna rusko, povratek na. veleposlaniško me sto. Tako je Kenn an postal profesor na slavnem Institute- for Advanced .Studies prince tonske univerze v državi New Jersey. T-am je tudi izdal zgodovinsko študijo "Vzhod in Zapad pod Stalinom". Ameriško zunanje ministrstvo pod republikanci zadnji dve loti ni bilo bogsigavedi kako zadovoljno s stanjem v Jugoslaviji.!otem ko si je Tito opomogel z okoli dvema milijardama dolarjev ameriške pomoči (skoro polovica je šla: za orožje in opremo jugoslovanske vojske,)mu je zrasel greben. Leta 1958.je odpovedal vojaško pomoč, tri leta pozneje pa organiziral konferenco nevtralcev v Beogradu,Ameriški kongres,ki tolmači voljo ameriškega naroda, je postajal čedalje bolj razočaran'nad jugoslovansko politiko, posebno- še, ker se zmeren tok jugoslovanske zunanje'politike ni uresničil tudi v notranji politiki (Djilasova ob = sodba; -Rank o vi deva izjava, da je šlo 6 milijonov Jugoslovanov po vojni skozi zapore itd.) Da bi to nevoljo omilil ter si zagotovili prvovrst .no.poročanjc in obenem razumevanje jugoslovanskih političnih tokov,je Kennedy jeva .upirava, predložila za veleposlanika Kennana.Od njega so veliko pričakovali, a rezultati niso bili vedno ugodni. Čeprav je bil in . je-eden od najboljših poznaval cev svetovnega komunizrna,Kennan ni razu® •mel,da mu Kongresk o ga je potrdil, ni dal povsem prostih rok in zagotovila, da bo njegovo politiko sprejel kot svojo.Kennan jo sicer vodil .. svojo; diplomacijo dokaj realno (on je npr .predložil konec gospodarske Pomoči. Jugoslaviji.), toda bil je,Ujet med dvema ognjema: onemogočal ga je :v Ameriki Tito s- svojimi pro-sovjetskimi izjavami, v Beogradu pa ga je oviral uradni Washington (ne samo Kbngres1, 'ampak- cola vrsta mini •s trs tev, celo zunan je,)bo ječ se,da bo Tito -zlezel povsem na rusko stasn. Kennedyjeva uprav.a si je sicer mnogo prizadevala za uveljavitev Kenna-Jiovih načrtov,,toda doživela je hud poraz,kd--je Kongres odpovedal "most - favored nation" klavzulo, podpisano s Srbijo 1.1881.,po kateri je ime= •la komunistična’Jugoslavija iste iivozne tarife kot nekomunistične dež e •le. Kennan je d lno: sam kriv svojega poraza,ker se je pred senatnim 0% •borom zarzun.politiko nevljudno vedel in senatorje nazval "ignoramuse"77 -nevedneže.:Razočaran -in zagrenjen je potem odstopil. • Naslednika šo izbirali 'dolgo. A najbrž nihče, ni želel: spre jeti/ne^ hvaležnega posla. Favorizirali so Williama Atwooda,ki je prav uspešno končal svojo veleposlaniško misijo-v Gvineji in izrinil sovjetski vpliv Končno so predložili.-Charlesa Elbricka, veleposlanika v Lizboni. ha ali kje je rak rana . kakega problema ter kaj bi bilo treba*storiti,da bi ga rešili* •Iz takega dela bi potem, razvojno rasla resnična alternativa komunističnemu režimu,ker bi t£ko delo nujno dobilo, odmev in koren v domovini. To pa je za režim v obstoječih mednarodnih prilikah najbolj potrebno in obenem najbolj nevarno. Na’žalost'podpisniki1 stanstedske deklaracije tega niso uvideli, pa so zato preveč časa posvetili vprašanju obstoja ali razbitja Jugoslavije.Zaradi prevelikega stavila dreves niso videli gozda.'.. ? (V januarski številki bomo objavili recenzijo K.C.Whearove knjige "Federal Government", ki ima posredno'zvez"o z našim gornjim uvodnikom.) : 'L- : W v K UREDNIŠTVO JACK KENNEDY OD BLIZU ( OD Ni ŠEGA \J iS KING TONS NEGA DOPISNIKA) Ko smo zvedeli za Kennedyjevo smrt, enostavno tega nismo verjeli. Joda pretresljiva novica je bila potrjena. Ves Washington je bil presu= njen do srca. Tri dni nismo bili za nobeno delo, niti jesti se nam ni dalo, in mnogi so jokali. Prvi sum je kajpak padel na južnjaške rasiste in fašiste,dasi je pozneje začelo prevladovati mnenje, da je bilo vse skupaj le delo enega samega človeka-. A cela reč je videti tako zamotaš na,da morda nikdar ne bo prišla resnica na dan.Zgodovinarji se utegne= jo tako prepirati kot se že desetletja,kdo je snoval Lincolnovo smrt. Kennedyjeva smrt je nas Amerikance živo zadela,ker smo se pod njim po= čutili tako varni .Mladim ljudem je bil še posebej všeč, ker je bil na. = čitan,šarmanten,samozavesten in korajžen. Imel je tudi stil,ki ga v Be li hiši še ni bilo in ga dolgo več ne bo. To je bil prvi "evropejski" President Združenih držav! V naslednjem podajam nevezano misli o Kennedyj evem dolu in. poli = tiki, kot sem oboje opazoval od blizu: Kub Oviiska invazija: Kennedy še ni dozorel. Trdi j o, da je zelo cenil svoje sveD^vaVčejkr'‘pa so mu seveda svetovali narobe. A ko je prišlo do poloma, trdijo, da je bil mož hudo,hudo jezen. Kubanska blokada: pred seboj imamo dozorelega predsednika,ki ima dogodke p’ovs'em p'o’d'kontrolo. Brez kakšne debate ukazuje, razen če je ugovor zares vreden. Kot pove=, 1 j nik’na bojišču je osebno vodil operacijo in uspel. Toda bil je možat do nasprotnika.Tu se je pokazal Kennedy državnik: Hruščeva ni ponižal, dasi bi ga lahko,ko si ni upal začeti vojno. Ko je Kennedy dosegel,kar je hotel,se za malenkosti ni brigal (zahteva po kontrolni komisiji na Kubi).Kot politik je vedel,da vsega vedno ni moč doseči in da včasih niti nasprotnik ni zmožen dati vsega,kar bi morda sicer rad. "US .Steel Oompany": Akcija proti tej družbi je zahtevala izredne= ga pogumarkajfx v Ameriki je težko kaj ukreniti proti velikemu biznisu, ki dostikrat ne kontrolira samo tržišča ampak tudi del političnega živ 1 jenja. Dasi je bil Kennedy sam milijonar in je vedel,kaj pomeni svo = hodna pobuda v industriji in trgovini, se je vendar uprl omenjeni druž hi,ko je pomladi 1962.zvišala ceno jeklu.Predsedniku so bili interesi države in skupnosti nad vsem: vedel je,kaj bi pomenila inflacija, ker bo že itak težave z "bälance of payments" in višje cene bi povzročile manjši izvoz,zlata podlaga dolarja bi se nižala, beg zlata pa bi lahko Povzročil paniko svetovnega obsega. Vendar .pa-industrija Kennedyju te= ga njegovega posega nikdar ni pozabila. "Civil rights" - državi janske’pravice: Tudi to domače vprašanje je ostalo, nerešeno. Kennedy je dobro razumel klic ' časa, saj v svetu,kjer je 2/3- ljudi barvaste kož e, ni mogoče imeti segregacije. Na samem terenu je bilo.sicer mnogo s torjenega,toda kongres zadeve ni uzakonil. Predsedni fu,so sicer očitali,da je postopal prepočasi, toda mož je vedel,da pri= haja iz severa in je prav računal,kako bi prehitri koraki usodno raz= dvojili vso državo.Johns on,ki je iz juga,bo laže delal in govoril, saj celo obvlada tisti vražji dialekt. V zunanji politiki je: bil Kennedy uspešnejši. Njegovi programi kot "Peace 'Corps", "Alliance for Progress" in "Trade Expansion Act" so^d-ejansko njegov spomenik za pozne rodove. Tudi njegov prvi predsed= asiški nastopni govor je bil docela posvečen zunanjim zadevam. Ta njegov Sovor smatrajo sploh kot enega največjih dokumentov v angleščini,tako Po vsebini kot po stilu in lepoti jezika. Je na višini Churchillovih Najboljših govorov. Vemo,da ga.je Kennedy pilil do skrajnostl, pred en Nam ga je govoril. S S 43 leti je bil najmlajši predsednik, ki je nasledil najstarejše= Da, najbolj popularnega in med na^bola nesposobnimi - Eisenhowerja .B il tudi prvi predsednik katoličan, a branil je ločitev Cerkve od drža= vo.Njegova izvolitev je končala gonjo protestantov, zlasti na jugu,da bo ■'-atoliški predsednik lutka v rokah hierarhije in Vatilcana.Kennedy je dokazal nasprotno:"Noben katoliški prelat naj ne dopoveduje katoliške mu prež id entu, kak o'naj dela!", se je odrezal. Izvoljen je bil z najmanjšo večino tekom zadnjih sto let.Samo sto ir in a~ jslf "t i so č glasov več je dobil kot Nixon (t.j.O.l^ oddanih glasov) a glasovalo je 68.8 milijonov državljanov. Toda da je mož to dosegel, je moral premakniti 8$-volivcev z republikanske na demokratsko stran. Za ameriške razmere je bil to ogromen uspeh in se je prej samo štiri= krat zgodil v ameriški zgodovini in to vedno v času velikih dogodkov ali velikih ljudi (Lincoln,Wilson, 1920 po vojni,Roosevelt). Öe upošte= varno, da je Eisenhower dobil 57.8^ glasov,S tevenson pa le 42.2$o, potem utegnemo razumeti Kennedyjev uspeh. V volivni kampanji ga je posluša= lo in osebno ali preko televizije gledalo milijone ljudi: mladega,od= •ločnega,mirnega,postavnega, a vedno dobro informiranega.Na očitek,da je neizkušen in mlad,je odgovoril,da ta doba zahteva mlade ljudi,ki bodo imeli. silo, moč, da se bodo spopadli s problemi te dobe. "Naj ves . svet ve, da je usodo -Amerike prevzela nova generacija", je izjavljal ob nastopu'službe. Radi svojega mladega obraza pa je mož, imel težave že prej. Ko je bil še senator,ga je nekoč straža napodila iz dvorane,ka= mor je hotel iti,češ da za turiste tam ni mesta.Imel je modre oči in sila privlačen nasmeh.Njegovi razkuštrani lasje so bili legendarni,če ravno si jih je dobro ostrigel,ko je šel na volitve. 'Bil je. nekaj časa tudi časnikar, ko se je vrnil z vojne v Pacifi= ku. Del sl je za International" News) Service. Toda delo mu ni ugajalo, ker je raje zgodovino ustvarjal kot pa o njej pisal. Kot avtor je napisal "Zakaj je Inglija spala?",ko mu je bilo 23 let. Njegovi'"Profiles of courage",o nekdanjih ameriških senatorjih, so leta 1957«dobili:Pullis tzerjevo nagrado. .Amerikanci smo nad vse cenili njegovo hrabrost in tovarištvo za časa vojne. Ko so Japonci presekali na dvoj’e“hD^egbv^TlFIorbd" loDVJe rre in ure plaval,v wrvjo v zobeh,na kateri je bil privezan rešilni pas ranjenega tovariša. Vsi ti njegovi vojaki so bili povabi jeni'na inav-guralno svečanost,kaj ti Kennedy ni ljudi,ki so bili njegovi'tovariši ali sodelavci,nikdar pozabili? Beli hiši je med njim in njegovimi sode= lavci vladalo iskreno prijateljsko vzdušje. Kot je bil on lojalen do njih, tako so mu oni lojalnost vračali. Njegovi sodelavci so dobesedno tekmovali,kdo bo več naredil, a pri'tem ni bilo nobenih neslanosti,kot se dogajajo v totalitarnih državah in dvorih. Daši do dna duše politik, ni nikdar dovolil,da bi to zamorilo nje gove ostale interese: arhitektura, zgodovina, umetnos t, šport. .Amerika je, kar zadeva umetnost zaostala, če jo primerjamo z. Evropo,saj imamo npr. samo eno opero - v New Torku. Šele zadnje čase se je začelo obračati na bolje in Kennedy je dal s svojo ženo hotenju novih generacij po kul turi ne le podporo ampak'tudi vzor. To je bila mala revolucija,ko je pesnile Robert Prost prvič v ameriški zgodovini začel inavguralno svečanost z branjem svoje pesmi. Umetniki so bili redni gostje v Beli hiši, in znanstveniki so jim delali družbo. In ko bo Kulturni dom v Was hing tonu dograjen, - nosil bo verjetno Kennedyjevo ime, ~ bo to ve= ren spomenik renesansi ameriške kul ture,ki po sto letih životarjenja spet stopa na dan kot bistveni del narodovega živijenja, renesansi,ki jo je on sprožil in ji dal tako gonilno moč. Zgodovina se morda ne bo toliko spominjali Kennedvja kot aktivi= sta (gora na pol začetih del!),ampak kot moža duha,značaja in idealiz ma.Njegova osebna veličina je bila mnogo večTj a ‘"kot pa' 'oas^hi ‘ji“ je bal odmerjen. Vsakdo,ki ga je poznal, trdi, da je bil predsednik Kennedy nasprotnik vsakega doktrinarstva, vsakega fanatizma. Redkokdaj je govo= ril^v abstraktih, ( celo modernega abstraktnega slikarstva ni maral,)in vendar je zase in za vso državo točno definiral najtežje probleme. # Zame so njegovi sijajni govori neprestavljivi v slovenščino.Rabi= li bi mojstra Zupančiča za nekaj fäkega. Snigranti smo predaleč od do= movine,da bi znali vse to izraziti v rodnem jeziku. Njegov nastopni go vor je nepozabljiv in tistega trenutka,ko sem ga v mrzlem jutru poslu= šal,ne morem nikdar pozabiti. .Kakor bron zvona so udarjale njegove Štev,295* —« w. V *•* ■ -T — f Štev.295. KLIO miGLATA • rr^v-r' KLIC TRIGrLATA Stran 7t > r^ tr” i'» »* — » Stran 7. ■besede:"In the long history of the world, only a few generations have been granted tbe role of defending freedom in its hour of maxitmun dan ger. I do not shrink from this responsibility - I welcome it..." Kennedy je imel v sebi nekaj, kar je težko razume ti .Neko gotovo si lo,ki je privlačevala in jo je bilo težko razčleniti. Morda jo je naj = bolje izrazil človek,ki je stal dva dni po njegovem pogrebu, v dežju in viharju, ob ograji arlingtonskega pokopališča, okoli tristo metrov od groba, samo zato, da bi videl,kako plapola luč na Jaokovem grobu.Dejal mi je, neznancu in brez pozdrava:"Ihis man has a magnetism about him-self even in his death. I can not keep away." Dejal sem mu: "We s’hall not be able to Tceep away for a long time, this generation maybe never at ali." Oba sva kajpak mislila na njegove ideale. In sva se ločila, kot sva se srečala. Brez pozdrava. ŠKOFJE SO ZBOROVALI SLIČICE Z DRUGEGA KONCILSKEGA ZASEDANJA (Od posebnega dopisnika v Rimu); Papež Pavel je nadaljeval z II.vatikanskim cerkvenim zborom,ki ga je sklical Janez XXIII. Prvotnih sedemdeset shem je skrčil na sedem = najst, določil je štiri moderatorje kot čuvarje zakoha,ustanovil je ko ordinacijsko komisijo, pritegnil lajike kot auditores in naročil organi zacijo tiskovnega urada. , To poslednje je bilo sila potrebno,ker so se včasih širile vprav fantastične vesti. Ko so n,pr.imeli škofje iz Nemčije in sev.Evrope, v v Puldi 22.avgusta konferenco,je npr. celo resni Gorriere della Sera Poročal o "zaroti nemških škofov" in o nekem, "protikoncilu".Pa čeprav so tudi škofje drugih dežel in področih zborovali istočasno. Zaradi tega je tiskovni urad "Centrum Ooordinationis Communicationum de Conci lio" ( CCCC) tako dobrodošla ustanova. 21.septembra je govoril papež In se obširno bavil z rimsko kurijo. Omenil je, da jo mnogo grajajo,čeravno ima tudi svoje zasluge.Kurija je nes zastarela in potrebuje reforme .P os tan e naj. mednarodna in ekumenska. Naravno je, da bo izgubila zastarele predpravice,ki nimajo danes nobene Verske vrednosti več. Papež tudi noče ošabne birokratske kurije, ne tr Pi prigovorov,kot se je to zgodilo za časa njegovega predhodnik a, ko na znanitev koncila ni doživela povsod odobravanja. Vrh Cerkve je papež, ne papež in kurija. S tem Ni rečeno,da hoče biti papež avtokrat.Kurija Naj postane mednarodna,sodobna,škofje pa naj dobijo večjo oblast.Zato je papež voljan pritegniti škofe v svoj svet, če je to volja koncila. Na začetku so določili,da smejo koncilski očetje kaditi samo pipo in ne cigarete in cigare - zaradi nevarnosti požara. Disciplina zahte va,je poudarjal tajnik,da se koncilski očetje ne sprehajajo in debati= rajo,ampak da sledijo govorom. Od 4.novembra dalje so vse govore istočasno prevedli na šest je= zilcov: francoskega,nemškega, angleškega, Italijanskega, španskega in arab akega, tako da so lahko vsi očetje sledili. To je bila senzacija,ker je Pristojno mesto v kuriji doslej to odkalnjalo.Ameriški škof iz Bostona Pa je ponudil sredstva za instalacijo take naprave. - V Vatikanu je '0IIo na razpolago 17 zdravnikov, dva rešilna voza in tri sanitetne posta Do Ob prvem zasedanju je bilo navzočih 39 nekatoliških opazovalcev, °b drugem zasedanju pa že 66 ( od 20 različnih krščanskih Cerkva.)Poleg 11 j ih je bilo zdaj navzočih tudi dvanajst katoliških lajikov. v Ob 40.splošni kongregaciji je generalni tajnik Belici opozoril o= vete,da brez dovoljenja predsedništva, nihče ne sme razdeljevati spis e ^n letalce. Zgodilo se je namreč, da so nekateri škofje na ta način po= Pnlarizirali svoje ideje.Agilni so bili baje španski in argentinski skofje. Toda kljub tajnikovemu opozorilu, se ta praksa ni nehala in na f^i brošuri je bila omenjena celo tiskarna:La Poliglotta Vaticana. Ba= j}e je dala to brošuro razširiti kurija, ker so bili v njej napadeni reformatorji",ki da hočejo načeti vprašanje papeževega primata in avtoriteto cerkvene hierarhije in da hočejo uvesti reforme v organi= zaciji, ki da so povsem neupravičene. Krožilo je tudi razmnoženo pi= smo,podpisano "Punt duhovnikov", naper j eno proti višji italijanski du hovščini,0?o pismo smo dolili tudi časnikarji. Pisci - nepoznan vir! -ohtožujojo, da se proti nižji duhovščini še vedno uporabljajo metode iz fevdalnih časov,, da se prelati ponašajo ošabno in absolutistično ii da vodijo življenje razsipnih knezov. Pismo trdi:"S irornašt vo duhovni= kov tvori'bogastvo škofov." /•’. laki primeri dajo senzacije željni žurnal is tiki dovolj snovi za kombinacije in opisovanje struj,zarot in konfliktov med posameznimi škofi. Toda snov za to daje tudi konservativna struja,ki energično nastopa proti reformatorjem.Med protagoniste prve spadajo kardinali Ottaviani, C iri in Rufini, dočim smatrajo kardinala Lercara iz Bologne kot naj energičnej šega pripadnika struje reformatorjev. Temu kardinalu pomaga komaj štiridesetletni pomožni škof Bettazzi, ki je s svojim si= jajnim govorom na koncilu doživel doslej največji aplavz,čeprav je a= plaudiranje prepovedano. Govoril je o kolegialiteti škofov. V tej zvezi naj omenim nastop nadškofa Parente na kongresu za krš čanske študije v issisiju 24.avgusta, torej pred zasedanjem. Nadškof je desna roka kardinala Ottavianija in zato sodijo, da je preko njega de = jansko govoril kardinal sam. Tema je bila: apostolska Cerkev. Nadškof je poudarjal njeno neizpremenljivost.Omenjal je "mlaj še",ki se poslu= žujejo "lahkotnih" prerokovanj glede obnove , radikalnih reform in pa intergralnega razvoja.Poslužujejo se "predrznega izražanja" in govori= jo o novi Cerkvi.Konkretno: hočejo spremembo "obraza" Cerkve.Pritožil se je, da je bilo v zadnjem času napisanega mnogo "neolikanega" proti kuriji,njeni birokraciji,dogmatizmu in disciplinarni okostenel os ti.Te mladostne neolikanosti "napadalcev podob" (tu je mislil na B ilders tu.r= mer-je iz srednjega veka),-nas sicer ne razburjajo, a nam dajojo prilo_ž nostjda spomnimo sanskilote teologije na to, da je njihova "ošabnost"-pred zgodovino večinoma hčerka iluzij.Kristusova beseda in izkušnje dvatisočletne zgodovine jamčijo, da koncil obraza katoliške apostolske Cerkve ne bo spremenil..." je izvajal naškof Parente. - Ta govor je vzbudil nekaj prahu,ker bi kdo lahko smatral, da je med koncilskimi o= četi nekaj sto heretikov. Primer tudi kaže,kako se škofje poslužujejo raznih nekoncilskih priroditev,da povedo, česar na.zasedanju • v bazi= liki iz enega ali drugega razloga ne morejo vedno tako odprto. Splitski škof Prantic se je izjavil proti kolegialnosti škofov in zatrjeval, da bo to omejilo papežev primat. Ker je škof Frantič član teološke komisije, ga smatrajo za zastopnika konservativne struje kar= dinala Ottavianija,Isti škof je tudi nastopil proti uvedbi diakonata. Naškof Nabaa iz Beiruta (eden od petih podtajnikov koncila) je go voril o zedinjenju kristjanov.Po njegovem so naj večj e prepreke: pri = mat papeža,, nezmotljivost papeža. Oboje bo treba na novo razložiti: .papež' govori nezmotljivo le na podlagi osebnega privilegija kot glava kolegija škofov,pri čemer je on zmeraj eden od njih. Za diakonat se zelo zavzemajo afriški,južnoameriški in azijski škofje.Njim manjka duhovnikov in brez diakonov jim ni shajati. 11.oktobra se je udeležil 46.generalne kongregacije Martin Niemöller, nemški protestantski škof in eden od šestih predsednikov sve= tovnega sveta nekatoliških Cerkva. Papež Pavel ga je 'tudi osebno spre= jel isti dan. Ko je istega dne spet dobil besedo že omenjeni škof Bettazzi, je branil kolegialnost škofov, ker da ima skupnost škofov ravnotako po = oblastilo za ce lo Cerkev kot jo ima papež. Pater Legault je pozneje na tiskovni konferenci takole to komentiral:tudi pri italijanskih ško= fih se že svita in jih zato ne gre v celoti metati v isti koš ultra = kons ervatizma. Patrijarh Maximos IV. je o primatu papeža rekel,da on ni zapreka združenju s pravoslavno Cerkvij o.Zapreka je pretirana interpretacija tega primata v učenju in v praksi. Glava Cerkve, je Kristus in samo On. A kakor je bil Peter glava apostolskega kolegija, tako je papež glava kolegija škofov. 16.oktobra je 65 letni švicarski misijonski škof Amman postavil dvoje vprašanj: ali spada k tradiciji Cerkve ustanovitev nuncijev in delegatovi Ali ne gre to ustanovo šteti k "madežem in gubam" na licu Cerkve,katere naj vsmislu otvoritvenega govora papeža Pavla odstra = nirno? Ti dve ustanovi vzbujata dojeni, da je Cerkev politiona ustanova, kar pomeni veliko zapreko za razumevanje pravega bistva Cerkve. Po = tem je škof vprašal, oe ne bi bila sv.Stolica bolje zastopana po predsedniku škofovske konference ali pa preko posebej pooblaščenega škofa tiste dežele ali še boljše: preko kompetentnega lajika. Kajti škofje in laiki neke dežele poznajo jezik in razmere svoje, lastne d_e žele bolje kot pa še tako genialni diplomat iz tujine (beri: prelat iz Rima), Vprašanje je še, oe ne moremo bolj zaupati v darove milosti sv.Duha,ki so jih deležni škofje, kot pavnajbolj šolanega-diplomata. Pozneje je škof ,Ghattas Isaac iz Teb v Egiptu, koptijskega obre= da, izvajal: v večji meri naj se upoštevajo posamezne Cerkve in iie le latinska.V shemo je treba vključiti tudi patrijarhat. Ne gre, da daje latinska Cerkev vzhodnim Cerkvam neke privilegij e.Katoliška Cerkev ne obstoja v različnosti oblek in obredov ampak ima globoke razlike v cerkveni strukturi. Mi smo sestrske Cerkve in patrijarhalna struktura je izraz in sredstvo teh Cerkva.Zahvaliti se imamo pokrajinskim patri arhatom,da se je Cerkev sploh ohranila na vzhodu. V tem smislu je po= tem vzpostava senata škofov zelo važna. Poljski škof Elepacz iz Lodza je za pozitivno oceno ločitve. Cerk ve od države,celo v državah,ki imajo konkordate. Ti slednji nosijo v~ sebi nevarnost, da je Cerkev preveč vezana na državo.Z ločitvijo posta ne Cerkev neodvisnejša in se bolj približa ljudstvu. Neki nemški list je poročal,da naj bi papež v sporazumu s kardina li imenoval enega lajika za kardinala (kar je teoretično povsem možno")" Pri čemer prihaja v poštev filozof Jacque Maritain,židovski konvertit in velik prijatelj tomizma. Teologi,ki sledijo koncilu, smatrajo,da je,'kolegialnost škofov dejansko že priznana in da pride sedaj na vrsto priznanje' lajikov. La se govoriti o neki notranji revoluciji v Cerkvi,ko ta stremi nazaj k izvirom ,ad fontes. Nadškof Hurley iz lurbana je dejal,da je treba manj govoriti o Cerkvi in državi, pa več o Cerkvi in človeški družbi. Ni važna ta ali ona oblika vlade; kar hočemo je konsekracija sveta.Tu pa mora pomagati lajik. Vrednost lajikov pa je napadel kardinal Ruffi ni iz Palerma.Tedaj se je zdelo,kot da se je kolo zgodovine obrnilo za dvesto let nazaj, V izjavi holandskega svetovalca škofov prof. ■ Haarsma je dobil kardinal odgovor: Mekleziologija" kardinala Ruffini= ja napravlja učenje o Cerkvi za doktrino totalitarnega sistema. Sicer Pa je o gr osma večina škofov mnenja, da prihaja čas laika in da-duhov šči. na zaradi toga ne bo čisto nič trpela. (Bo še) Hrvcitska „grupo" v Liberalni internacionali 0 kongresu Liberalne internacionale v St.Gallenu je Klic Triglava že pisal (KT 292).. Takrat je bilo omenjeno, da so se.na kongresu s es ta= li tudi zastopniki Zveze liberalnih beguncev iz Jugoslavije z nekateri mi člani skupine hrvatskih intelektual cev, da bi razpravi jeli o tem,ka= ■ ko bi se ta skupina najlaže vključila v Internacionalo. Ker se je gle= de tega že pojavilo v tisku nekaj člankov, je treba o oeli zadevi na = Pisati nekaj več. Omenjeni članki namreč lahko koga zavedejo v zmoto,a sami članki so v neki meri tudi spremenili položaj. Sestanek med Jugoslovani ni privedel do rešitve,ker je zastopstvo "Zajednice hrvatskih liberalov" ( tako se namreč imenuje skupina pod Predsedstvom profesorja Radiče) odklonilo kompromisni predlog dona Sal vadorja de Hadariage, na j bi pet jugoslovanskih skupin bilo povezanih““ Preko "urada za zvezo",ki bi ga imela Liberalna Internacionala v srni = slu svojih pravil za "nacionalno ( t.j.državno) grupo". Po pisanju Hrv. 2ore je bil ta predlog odklonjen,ker bi na ta način hrvatska skupina he imela stalno svojega zastopnika v Odboru liberalnih beguncev,kjer Po pravilih zastopata vsako "nacionalno grupo" dva predstavnika, in na Kongresih, kjer imajo "nacionalne skupine" po tri glasujoče predstav = yike. Zajednioa je rajši prosila za sprejem kot "pridruženi član". S tem ni pridobila prav nič,ker pridruženi člani sploh nimajo glasujočih predstavnikov ampak vedno’ in povsod samo opazovalce. Povrlm so kot ‘'pridruženi elani" doslej vstopale samo nepolitične organizacije - ra zne tvrdke in "banke - z namenom, da podpro Liberalno Internacionalo, ne pa da se politično udejstvujejo. Iz tega "bi človek sklepal, da zastop= nikom Zajednice ni moglo iti' toliko za to, da "bi imeli glasujočega predstavnika, kot za to, da "bi.se otresli sodelovanja s Hrvati in osla limi Jugoslovani v Zvezi liberalnih "beguncev,kar izhaja tudi iz za = ključka članka v Hrv.Zori,Tam je rečeno,da.je bila hrvatska skupina sprejeta v II brez ozira na Zvezo in lahko nastopa brez ozira na sta= liččd Z-Vezie1'1 k-K'temu je treba pripomniti, da- po čl ,34,pravil II noben "pridruženi član" ne more biti sprejet "brez ozira na Zvezo". Članek v Hrvatski Zori ni podpisan,toda ker popisuje dogajanje m kongresu,ne more biti dvoma,da je vsaj informacije,čeprav netočne,dal nekdo,ki je bil tam navzoč. Med napačnimi informacijami je tudi ta, da more biti član Zveze jugoslovanskih beguncev samo,kdor pristane na ju goslovansko državno skupnost. Osnutek pravil Zveze izrečno stoji na " stališču "samoodločbe jugoslovanskih narodov". Profesor Kadica je ta osnutek videl že 1.1960, in ga je označil za dobrega. Članek g.Mate Vučetida v Hrvatskem G-lasu je mnogo zmerno j ši in ob j ektivnejši,Izrecno priznava, da so se zastopniki Zveze trudili,da bi prišlo do rešitve,ki bi vse zadovoljila. Vendar izhaja iz tega članka, da so "hrvatsko zajednico" ustanovili desničarji,ki jih je v najbolj= šem primeru treba označiti kot ekstremistične nacionaliste, in da so se jim zmernejši elementi pridružili šele kasneje,da.bi jim pomagali premagati ugovore,ki jih je povzročil njihov ekstremizem. Na tem ne bi bilo nič slabega,če bi znaki kazali,da so se prizadeti odpovedali ekstremizmu in postali liberali,naklonjeni zmernosti,s trpnosti in so= delovanju z drugimi liberali. Njihovo dosedanje obnašanje ne kaže na to,kakor ne kaže na to niti, da imajo tesne zveze s hrvatskimi vodite= Iji, ki smo jim vsi dolžni spoštovnnje zaradi njihovega položaja, ki so morda dobri Hrvati s stališča nacionalizma, ki pa-nikakor niso li= beralijker zahtevajo Hrvatsko do Drine,zastopajo "srbo-komunizem" in odklanjajo vsako sodelovanje s sosedi. ’ Vučetičev članek tudi poudarja,da so med člani Zaje^nice muslima ni. Kdo so ti muslimani? Velika večina zmernih muslimanov je včlanje= na v Liberalnem gibanju bosansko-hercegovskih muslimanov, tako da je velika verjetnost, da so muslimani v Zajednici skrajni desničarji.Tu= di so Že v St.G-allenu nekateri zastopniki Zajednice izpodbijali pravi co: muslimanov do samoodločbe, t.j.do tega, da se ne opredelijo niti za Srbe niti za Hrvate. Kako je s to stvarjo? Spričo vseh teh novih momentov, bo treba razjasniti: -Ali Zajedni= ca po oddelku IV. odstavka a) in b) Liberalnega manifesta priznava enake; ,prq.v-ice. ;za .vse- naf pde;-ti.j'j,. tudi za Srbe in muslimane, in ali je v smislu'liberalne 'zmerhos ti( Ih "s trpnosti pripravljena sodelovati z 0= s tal im i .jugoslovanskimi liberali v boju za obnovo svobode? Kako napačno hrvatski ekstremisti razumejo značaj Liberalne Inter nac.ionale, najboljše kaže pisanje argentinske Slobodne Riječi, v kate= ri je rečeno, da je nameravani sprejem "eden največjih političnih in kulturnih uspehov povojne hrvatske emigracije" in da potrjuje, "da je Hrvatska vedno pripadala zahodnemu kulturnemu krogu". Nikomur v LI ne prihaja na misel, da bi podpiral težnje "povojne hrvatske emigracije"» ki je pretežno ekstremistična,da ne rečemo ustaška. Druga trditev je nesmiselna, ker so v LI npr. tudi Indijci in Turki, da ne omenjam Sr= bov, ki jih Slobodna Riječ najbrž ne prišteva k "zahodnemu krogu". Mo= rali bi že enkrat priti na jasno,da LI ni in ne more biti podpornica raznih nacionalizmov, temveč da je organizacija liberalov, ljudi,ki se zavzemajo za zmernost, strpnost in prijateljsko sodelovanje. n Jj «O • KLIC TRIGLIVI je politično neodvisen list, ki izhaja okoli 20. v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda".Njeno mnenje predstavljajo le članki,podpisani od izvršnega odbora.List ureja Dušan Pleničar, 76 Graeme Road, ENFIELD, Middx. - Tel: ENE 5097. Uprava: BM/TRIGLiV, LONDON, W.C.I. TiTO IN KLIC TRIGLAVA ( Od našega posebnega dopisnika v Trstu ) Februarja meseca je KLIC TRIGLAVA priobčil uvodnik, v katerem je fflogel cisto po naključju primerjati, hudo podobnost med januarskim člankom "0 smislu Jugoslavije" in Titovim govorom na mladinskem kongresu 23.januarja,štiri dni po izidu Klica. Oba sta pisala odn.govorila o Slovencih,ki da hočejo svojo vojsko. Ker je o tej zadevi govoril sam Tito, je pač tedaj kazalo,da mora biti kaj večjega v ozadju. Po vseh mojih informacij ah,ki sem jih znova preverjal, (in zato poročam tako zelo pozno,) pa je vse skupaj bila navadna pasja bombica. Kdor je kdajkoli poslušal Tita, je kaj lahko prišel do zaključka, da se včasih oddalji od pripravljenih besedil svojih govorov in hoče povedati kako sila brihtno ex abrupto. Zaradi take svoje navade,ki tudi razkriva njegov značaj,cesto g) ravi svoje sodelavce in še bolj podrejene,ki so na zunaj odgovorni, v hudo zadrego. To se je na primer zgodi lo ob famozni beograjski konferenci nevtralcev septembra 1961, ko je Tito."mogel razumeti" sovjetske razloge,zakaj so obnovili jedrske poskuse. Tedaj je bil ame -riški veleposlanik,ki je prejšnji večer bil še pri Titu, sila divji in Koča Popovič si je hudo prizadeval,da bi ga pomiril - kajti sam zunanji minister pojma ni imel,da se bo Tito take znebil. V kaki drugi državi bi nekaj takega izzvalo vladno krizo. V Jugoslaviji pa vsi pribočniki in doglavniki stisnejo rep med noge in so tiho. Njegovi vsemogočnosti se pač ni mogoče zameriti.In dejansko ima Tito tak edinstveni položaj, ki ga nikdar več ne bo užival noben jugoslovanski prezident. podoben primer je bil tudi s slovensko vojsko. Vsi se bodo spomnili nadutega Jake Avšiča,nekdanjega jugoslovanskega polkovnika,ki je bil sprva Mihailovičev ko mandant za Slovenijo, pozneje pa je presedlal k Titovi vojski in postal končno ge neral.Zdaj živi v pokoju in seveda nima posebnega dela. Vsa njegova vzgoja ni bila nikdar jugoslovanska.Vplivi dunajske kadetnice se pri njem še zdaj poznajo. V svojem brezdelju je začel sanjati in svoje načrte je obrazložil v spomenici na Ti ta,koncem 1962.leta, kjer je zagovarjal slovenske polke, slovenske komande in slo venske zastave. Jasno je, da iz vsega ni bilo nič-Pač pa je prišla ta reČ Titu na misel ob tistem zborovanju in je tako govoril o "nekaterih nacionalističnih ele -mentih,ki govore,da bi morale narodne repuMke imeti svojo vojsko,svoj denar in celo zunanjo politiko." Tito je področje celo razširil in naredil za separatiste v emigraciji tako reklamo, ki je ne bi zmogla nobena druga propaganda. A dejansko ni šlo za nič drugega kot za spomenico enega ali dveh,treh brezposelnih penzioni-stov, ki si sicer smejo privoščiti take špase, ki pa nimajo niti opore v množicah niti vpliva na politiko. Preverjal sem tudi podatke iz pisma ing.A.S. v KT, 291 glede skopskega potresa in "nebotičnikov v Nunski ulici". Navedba ni čisto točna, ker ni bilo nobenih izrednih problemov ob gradnji dveh stolpnic in tretje,nižje zgradbe na nekdanjem nunskem vrtu sredi Ljubljane. Ni izključeno,da je pisec mislil na zgradbo v Roški ulici, ki se je pred leti ob sami gradnji zaradi slabih temeljev pogreznila za e-no nadstropje. Tam imajo zdaj originalno pritličje v podzemlju, prvo nadstropje pa v pritličju. K R Q N I K A - Scotland Yard preizkuje,kdo si je privoščil neslano šalo na račun jugoslovanskega veleposlanika v Londonu in v nje -govem imenu pozval kakih petsto gostov na sprejem ob državnem prazniku 29»novem bra.Originalni sprejem je bil zaradi žalovanja za prezidentom Kennedyjem odpove dan in povabljeni (s par izjemami)obveščeni. Toda ponarejena vabila niso bila preklicana in ob določenem času se je na Kensirgton Gore znašlo kakih petdeset Bri tancev,ki niso dobili vstopa v ambasado. Drugi,bolj previdni,pa so prej telefonič no vprašali ambasado,kaj je na celi zadevi. Očividno kak povprečen Anglež ni mogel razumeti,zakaj ga vabijo Jugoslavi PREJELI SMO IN ZAHVALIMO; Od Slovenske kulturne akcije: - Karel MauserjLJUDJE POD BIČEM,I.del. broš.$ 4, vez. $ 5. - MEDDOBJE VII/ 3-4. Broš. $ 2.80 Od JUG0SL0VENA na Švedskem: - V.Vilder: RAT SRBIMA-PODVALA HRVATIMA. Broš. 5/- odn $ 1. V prodaji tudi pri Založbi Slovenske Pravde,BM-PRAVDA,London W.C.I. VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO želi članom in prijateljem Izvršni odbor Slo venske Pravde. Uredništvo in uprava KLICA TRIGLAVA želita vesel Božič in zdravo novo leto. L- ; . VZGOJA: :tDelo'« Doroča, da KULTURA IN OMIKA ra imeti učni kader nagim nazijahi.uetrezno visoko izobrazbo (Pisec članka verjetno misli na ak.adem = sko izobrazbo). Izkazalo pa se je, da poučuje na gimnazijah v:Sloveniji sla ba četrtina predavateljev,; ki 'nimajo predpisane učne izobrazbe oz. je med njimi mnogo takih, ki so prekoračili pripravniško dobo inuniso opravili strokovnih izpitov. - V Sloveniji pripravljajo program razvoja posebnega šolstva za otroke, ki so zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju potrebni'posebne pomo= či. Dosle j je v šole talce vrste bilo,vključenih okoli 3.250 otrok, jih je pa nad' lT. 000. • • Akademik pr o-f. dr. Josip Plemelj jc bil .11, decembra, na svojo 90-letni= co, slavnostno promoviran za častnega.doktor j a matematičnih in tehniških znanosti ljubljanske univerze. Dijaki ljubljanskih gimnazij morajo biti doma do 10.ure zvečer. V an= keti '/Dela1' -je ■•večina ;dijakov izrazila mnenje, da-je taka hora legalis potrebna, toda'bili.so mnenja, da je 10.ura prezgodaj, saj gledališče in ki= no: končata kasneje, KriJIZnl TRG: Zveza Mladine Slovenije je v drugi polovici novembra pri redila posvetovanje o mladinskem tisku, tla njem so načeli vprašan je ■ cenenih knjig, ki bi bile dostopne mladini, literarne kritike, šund literature, uč benikih in skriptah, šolskih knjižnicah in ostalem. ‘■Delo” je pohvalno recehziralo novo pesniško zbirko koroškega rojaka Valentina Polanska ;iGrape in sonce". Zbirka je bila izdana ob 10-letnici tiskarske in založniške družbe Drav|i.Celovcu. V prostorih koprskega muzeja j e/’1 v ^začetku' decembra zanimiva razstava, ki j (P prikazala vsa dotlej izdana književna dela, ki se nanašajo na Beneške Slovence, Obenem so imeli tudi večer beneške ljudske poezije, • Dijaki srednjih šol v Murski Soboti so ustanovili Klub mladih litera= tov. Nameravajo izdajati literarno revijo za pomursko mladino ‘‘Svetla pot',!' ki bo izhajala enkrat mesečno v 500 izvodih. Državna založba Slovenije je septembra začela nagradno prodajo knjig. Vsakdo', ki bo v teku enega leta nakupil knjig v vrednosti nad 3.000 din-, bo dobil kupon, s katerim bo'postal'udeleženec žrebanja, ki so bo vršilo tri=-kržft. Med številnimi dobitki bodo zbirke knjig, denarne nagrade v višini 300.000 din, televizijski sprejemnik in avtomobil Fiat 750. Skupna vrednost dobitkov bo 13,900,000 din, . Državna založba Slovenije bo izdala knjigo. SLöVMfUA v formatu Pix 26. Vsebovala bo 150 večbarvnih in 250 čr-ho-belih umtniških fotografij v veli?;; kem formatu. ^Prospekt pravi,' da bo knjiga opremljena’s potrebnimi koraentar ji in da.'bo izšla tudi v angleščini in nemščini. Možild jo bo kupiti tudi .V'..-posameznih ■ zvezkih. ' Prednaročniška-oena .za kompletno vezano knjigo je l^.OOO. din. V ‘'Delu11 sem zasledil dve sijajni ilustraciji prevoda slovenščine na nemščino in angleščino od ljudi, ki ocividno slovenščine ne poznajo, V Lju_ bljani so imeli mednarodni sejem sodobne elektronike. Časopis za turistič= no propagando nJugoslawische Turistenzeitung*',- ki ga izdaja- Turistic^kaStam, pa^v Beogradu, pa je to prevedel s Freie Elektronik (sodoben=svoboden=-slo=. bodan=:f rei). Beograjsko pod jet je Književne . novine je-izdalo serijo barvnih razglednic z znanimi motivi iz Ljubljane. Razglednica,- ki- prikazuje Robbov vodnjak, ima angleški pripis "Sclave 's foun^tain"; (Eobba=r,o.b=.sužerij=slave ia končno "sclave'1, morda zato da zvoni bolj antično). KULTURNI .SPOMENIKI .IN OBLETNICE: Ljubljansko Navje je več ali manj za' puščehb. "Delo" je . 29. oktobra priobčilo fotografijo, 'na. kateri vidimo kako;, tri otroci z metlami v rokah čistijo plošče pod vzidanimi spomeniki, Cašo= pis pravi: "Učenci osnovne.šole Mirana Jarca v Ljubljani so včeraj uredili in počistili Navje. -Pokopališče-slovenskih kulturnikov iz pr e jšn joga''stole tja bo tako urejeno vsaj za dan mrtvih-." - V Litiji so na trgu pred. pošto odkrili spomenik Franu Levstiku. - Pri proslavi 150-letnice rojstva publicista in politika Andreja Einspielerja v Celovcu sta sodelovala tudi pevski zbor iz Gorice in mladinski zbor slovenskih dijakov v Celovcu. - Prešernova hiša v Kranju bo do obletnice -njegove smrti februarja 196.4 obnovljena in od_ prta za javnost. Pesnik je v njej preživel zadnji dve leti in pol svojega življenja. Spectator FRANTIŠ EK HLAVAU EK; PORTRET ENE GENERACIJE ( 16) SRBSKI VDOR V SREM IN BANAT. NASPROTJA MED CIVILNO IN VOJAŠKO UPRAVO NA HRVATSKEM. Na zahtevo Antante in posebej Rusi je* kl je skušala dosegi. ot aj sanje položaja na svoji fronti* se je Srbija odločila za napad na Srem In Banat* čeprav proti volji članov vlade In vojaških strokovnjakov»Srbska vojska sl namreč še ni opomogla po bitki na Ceru In tudi še ni prejela od Atante obljubljenih pošiljk orožja In streliva^ Napad se je pričel septembra 1914 In srbska vojska je v Sremu . prodrla do Stare Pazove In Putlnaca, v Banatu pa do Pančeva* ki ga je zavzela. Avstro-ogrska vojska je bila na tem področju v defenzivi,da bi pa preprečila nadaljnje srbsko prodiranje v Srem In Banat, je pričela z ofenzivo iz Bosne v Srbijo. S tem je bila srbska vojska prisilj ena,da se umakne z avstroogrskega teritorija, kar se je zgodilo po 15. septembru. Na srbsko-bosanskl frnntt so trajale srbske obrambne operacije vse do decembra, ne da bi prišlo, do kake večje bi tke.(Kasneje, v drugi polovici decembra, pa je tudi tu prišlo do nove velike srbske zmage ) Rusija, ki je Srbijo proti njeni volji potisnila v to akcijo, je posredno pripomogla k temu, da je se tekom same ofenzive In takoj po njej, prišlo do velikega preganjanja Srbov v napadenih pokrajinah. Pod pretvezo, češ da. so tamkgšnjl Srbi pomagali srbski vojski s signali In drugimi Informacijami, kakor tudi z dejansko pomočjo In sabotažo,, je avstrijska vojska brez vsakega procesa postrelila na stotine ljudi, 27 tisoč Srbov pa je bilo Izseljenih na. Hrvatsko In Madžarsko ter delno nameščenih v koncentracijskih taboriščih. Preko šest sto oseb pa je bilo Izročenih pokrajinskemu sodišču, da, bi jim sodilo kot veleizdaj avcem. Tu je spet državni odvetnik dr.Aleksander ohranil življenje mnogim ljudem, ker ni dopustil, da bi bili sojeni oni, proti katerim ni bilo jasnih dokazov, temveč samo sumničenje vojaških oblasti. Civilne oblasti pa so tudi kasneje izpustile na svobodo več tisoč evakuirancev, proti katerim ni bilo nikakih dokazov neke krivde. To je vzbudilo strašno ogorčenje generala Scheura, ki je banu Sker-lecu poslal več ostrih protestov, v katerih je dolžil civilno upravo, da malomarno vrši svoje dolžnosti ter da na nedovoljen način ščiti aretirane Srbe. Zahteval je, naj se zapro vse srbske šole na Hrvatskem ter da naj^vojska zasede vse srbske samostane, dalje, da morajo srbske občine-jamčiti za vsako škodo, ki bi bila povzročena ter da morajo stanovavci hiš, kjer bi se dogodila razna sovražna dejanja, kot signaliziranje srbski vojski ali sabotaža,. plačati globo od 50 do 1000 kron. Isto naj bi veljalo za ljudi, ki ne bi prijavili prisotnost srbskih četnikov ali bi širili lažnjive vesti. Civilna uprava je zavrnila tudi večino teh zahtev. Pri vprašanju jamčenja za 'Vojno škodo11, je referent za repatriacijo evakuirancev, dr.Dragutin Tončič, izdelal poročilo, iz katerega je razvidno sledeče: na področju vojnih dogodkov v Sremu je bilo popolnoma uničenih.757 hiš, 388 pa močno poškodovanih. V dva tisoč kmečkih domovih je bilo uničeno vse pohištvo, poljedelski stroji in pokradena živina in perutnina. Dokazano je, da so bile hiše v Hrtkovcih in Nikincih uničene od Srbov, vse ostalo pa je požgala in uničila ''naša vojska1'. Scheure je dalje zahteval, da se odstranijo s svojih službenih mest vsi uradniki, ki so nezanesljivi in sumljivi in vsi ki med boji 'nisi vršili svojih dolžnosti. Tudi tu je hrvatska vlada ugodila njegovim zahtevam le v redkih slučajih, kjer je bila krivda osumljencev dokazana. Dr. Paulova (''Jugoslovanski odpor in češka Mafij a1', str. 46) piše da '•o zahteve vojaških oblasti, naj se civilno prebivalstvo postavi izven zakona, in stalni pritisk na bana Skerleca, pripeljale v Zagrebu do nevzdržnega položaja» v isti knjigi na strani 44 pa piše: ''Napetost med zagrebško vlado in vojnim poveljstvom, se je po sremski katastrofi sore-menila v odkrito borbo". v Šef zagrebške vlades ban Skerlec, se je mogel tem zahtevam vojaške-ga poveljstva^zoperstavij ati, ker je Imel zaslombo pri ministrskemu predsedniku Tlszl, ta pa je s svoje strani, užival podporo Hrvatsko~srp-ske koalicije* Tlsza je, kot ze omenjeno, peprečll, da bi se na Hrvn.tskefj ukinila ustava In uvedla diktatura, ki so jo krčevito zagovarjali vojaški krogi na Hrvatskem In dunajska vojaška kamarlla, poleg njih pa še Frankovci s svojimi memoranda In denuncljacljaml članov koalicije* Namen teh akcij je bil, da bi bili z vlade odstranjeni vsi nezanesljivi elementi, da bi civilno oblast dobili v roke Frankovci ter da bi se nato pričelo najširše preganjanje, podobno onemu v Bosni* Tega preganjanja bi seveda blll^deležnl ne le Srbi, temveč tudi Hrvati - koallclona-sl, ki so bili v očeh vojnih oblasti veleizdajavcl (seveda ne brez razloga*)* Ker pa te njihove namere niso bile uresničene, so vršili stalno preganjanje ''naj večjih veleizdaj avcev'1, z Večeslavom VTlderjem na čelu* Proti njemu so sevršlle stalne preiskave In zasliševanja, ker je bil smatran za najbolj nevarnega nasprotnika, vsled svojega poznanega radikalnega In protlavstrljskega, odločno jugoslovanskega nazlranja* Poleg tega je Imel v rokah močno orožje» dnevnik POKRET, ki ga je umno In spretno vodil, taKo, da je uspešno pridobival hrvatsko javnost za politiko HSK* Zato so njegovi nasprotniki skušali doseči, da bi bil najprej on ustavljen v svojem nevarnem početju, odstranjen s svojega položaja ter obsojen vsaj na dolgoletno ječo, če že ne bi bilo mogoče doseči naj strožje kazni* Nadaljnji dogodki, denuncljaclj e, preiskave In preganjanja \/l Ider j a, bodo pokazali kako obupna so bila prizadevanja v tej smeri In kako nizka sredstva so bila pri tem uporabljana* PREGANJANJE VILDERJA IN BERTIĆA MED IN PO VDORU V SREM* Maja 1914, je mlad^dljak Scfucfar Izvršil polskus atentata na baro-na ^kerleca, ki takrat še ni bil bta.n, temveč le ''kraljevski komisar'1* Policijski komisar, ki je bil takrat prisoten v zagrebškem gledališču, je preprečil Izvršitev atentata ter aretiral Schaeferja In njegovega tovariša Rudolfa Herclgonjo, ki je bil prepoznan kot duhovni vodja tega podjetja In veleizdajavec* Herclgonja je namreč leta 1913 dalj časa bival v Beogradu, kjer se je pod vplivom ruskih revolucionarjev navdušil za revolucionarna dejanja* Do procesa med obema je prišlo šele oktobra 1914, a ker je Schae-fer zanikal, da ga je Herclgonja nagovarjal k atentatu, je bil lircl^o-nja obsojen na 8 let, Schaefer pa na 5 let težke ječe* Na_tem procesu je skušala policija dokazati, da sta bila Vllder In Bertlč resnična krivca za dejanje te dvojice* Vllder je namreč leta 1913 Herclgonjo In njegovega prijatelja Jakšlča, ki ju je smatral za navdušena pristaša hrvatsko-srbskega jedlnstva, priporočil dr*Bertlču v Zemunu, naj jima od zemuske policije preskrbi dovoljenje za pot v Beograd ter jima je celo sam dal nekaj denarja na pot* Toda Jakšlč je kasneje na procesu prešel na stran polletje ter je nastopil kot glavna priča proti Herctgonjl» Policija se je odločila, da Vtlderja In Bertlča obdolži za sokrtv-h® Schaeferja In Herclgonje, da pa bi dobila čtmveč obtežllnega materiala zlasti proti Vltderju, se je poslužtla matere Herclgonje, da bi pričala proti Vtlderju* Ona je nato pristala, ko jt je bilo obljubljeno da bo v nagrado za to pričevanje znatno znižana kazen njenega sina ter da bo kasneje popolnoma oproščen* Vso to Intrigo je organiziral eden najnevarnejših uradnikov policije In.nasprotnikov koalicije, Klobučartč, ki je bil političnim delavcem že poznan zaradi svojega nevarnega delovanja In zvez z vojaškim poveljstvom.(O njem so govorili, da je nezakoniti sin nadvojvode Ottona, očeta bodočega cesarja Karla)* Klobučarlč je HerclgonjIno mater nagovoril, naj na ulici ustavi Vllderja ter ga zaprosi za denar, da bi pobegnila v tujino, čes da jo zaradi sina policija stalno zasleduje* Na srečo je zaprosila za tako visoko ceno, da js Vllder ni Imel pri sebi ter ji je dejal, da naj pride čez dva dni na njegovo^stanovanj e, kjer jo bo dobila* Drugo srečno naklučje pa je hotelo, da je Vllder, ko se je poslovil od Herclgonjeve, za vogalom opazil KlobučarLeas ki je ves prizor opazoval. Vllder je seveda vso nakano spregledal, ter je Herclgonjevl. odklonil kakršno koli denarno pomoč,ko je prišla k njemu na stanovanje. Toda Klobučarlč še ni odnehal: sestavil je s Herclgonjlno materjo zapisnik, v katerem je ona Izjavila, da je Vllder Schaeferja In Hercl-gonjo nagovarjal k atentatu ter da je njej na ulici obljubil denar, če ga ne Izda. Izjavila je nadalje, da j e Imel Vllder zveze' tudi z Jakšl-čem, toda^ta se.je opametovat ter je na zasliševanju zanikal, da bi imel kakršnekoli zveze z Vllderjem, ali Bertlčem ter dodal, da sta .atentat zasnovala sama s Schaeferjem, brez nagovarjanj a Vllderj a ali 3ertiča. Klobučarevlčeva Intriga je torej propadla In polletja ni niti poskušala da bt tako nezanesljiv material predložila državnemu tožilcu. _Toda Klobučarlč še ni odnehal, ter je proti Vllderju zasnoval nove, še .nevarnejše Intrige, tekmoMkaterv je Vllder zašel tudi v smrtno nevär-: no.s t. Bertlč pa je bil mobiliziran ter kot poročnik.hrvatskth domobran-eev postavljen za poveljnika železniške:postaj e v Sremski Mitroviči, z nalogo da brani ta-oddelek proge. Ko je prišlo do. srbskega napada, je „bil Bertlč na povelje ''od zgoraj'1 odstranjen kot nezanesljiv, češ da bt lahko pomagal srbski vojski. V vojaških arhivih je bil označen kot ...pristaš srbsko-hrvatskega edlnstva In kot tak '‘politično sumljiv'. V začetku, ofenzlve: so Srbi s topovi streljali na progo prv Mitro-Ivici , ter jo na nekaj .mestih'poškodovall. Takoj po napadu' je tz 'Brčka prišel madj arskl. maj or Barta, ki jerBertlča aretiral ,• češ' da je on Srbom signaliziral In s-tem povzročil napad. Bertlč je bil odpeljan v napore zagrebškega sodišča, po petih mesecih pa je 'bil Izpuščen zaradi -.pomanjkanja dokazov. Bil je degradiran na položaj, navadneka vojaka,kar •mu je prineslo novo nevšečnosti s strani vojaških oblasti, ki so ga',.' kot pristaša hrvatsko-srbskega edlnstva, smatrale za politično sumljivega, poleg tega je deloval še v tako Izpostavljenem kraju, kot je bil Zemun. • Bo še. D I C l\VI A I IO CTFYM IL/I T Gospod uredniki K mojemu zadnjemu pismu v KT I I Ol'-'u/A kJI'nClLylN tr\kV 293.ste pripomnili,da sem napačno razumel u- vodnik,ker ste vi pisali o "političnem konceptu jugoslovanske emigracije" ne pa o "al •ternativi".Ali bi mi razložili razliko?Emigrantski koncept menda ne more biti drugega kot alternativni koncept.ali program oziroma alternativa k programu komunistov.Ka to in nič drugega so tudi mislili udeleženci stanstedskega sestanka,ko so govorili o, "de mokratični alternativi".Podtikanje bi.bilo,ce bi kdo.razlagal,da hoče skupina,ki se je sestala,biti'alternativna vlada,dasi mora seveda resen človek:,ki govori, o alter -nativnem konceptu,biti pripravljen prevzeti odgovornost za njegovo izvedbo. - Prija -telj Farkaš je napisal,da je vsebina stanstedskega načrta očitno rezultat-nezaupanja, mržnje in strahu med Hrvati in Srbi. Seveda je in ravno zato je realistična,saj menda nihče ne bo trdil,da.vlada med Srbi in Hrvati zaupanje in zgolj ljubezen. Slabo, "psi- hološko ozračje" nedvomno ne bomo odpravili,če borno tiščali glavo-v pesek,se oklepali starih unitarističnih receptov in zmerjali tiste,ki hočejo postaviti odnose med Hrvati in Srbi na zdravo osnovo dogovora med večino Hrvatov^in. večino Srbov,z "nedemokra-ti".Nobeno"najbolj zločinsko posploševanje" ni,če kdo re^e,