ODG0VORI NA VPRAŠANJA DELE-GATOV
Delegacija KS Rakitna je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1988 postavila delegatsko vprašanje:
Lastništvo zgradb bivše KZ Rakitna
KS Rakitna si že vrsto let prizadeva pridobiti v last ali upravlja-nje zgradbi »zadružnega doma« in gospodarskega poslopja, ki so ju iz lastnih sredstev in s prostovoljnim delom zgradili krajani Rakitne, združeni v bivši Kmetijski zadrugi Rakitna.
Od leta 1962, ko je bila KS Rakitna ukinjena in pripojena h KZ Preserje, za zgradbi ne skrbi nihče, niti se za prostore v njih ne obračunava najemnina za stroške vzdrževanja.
KS opravlja vsa leta le najnujnejša vzdrževalna dela, ker za redno vzdrževanje nima dovolj sredstev.
Obe zgradbi, zlasti gospodarsko poslopje močno razpadata, zato se krajani Rakitne upravičeno zgražajo nad takim početjem. Zahtevajo, da se obe zgradbi preneseta v last KS Rakitna ali v upravljanje.
Iz katastrskega izpiska je razvidno, da sta zgradbi last SLP in da sta v upravljanju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Kakšni so zadržki, da zgradb ni mogoče vrniti krajanom, ki naj bi ju, združeni v KS, lepše in boljše vzdrževali kot takoimenovani »sedanji lastniki«?
Zadeva naj se reši po hitrem postopku, ker gospodarsko poslopje nujno potrebujemo za postavitev telefonske centrale ob razširitvi telefonije v kraju.
Potrošniški svet pri KS Rakitna se ne sestaja več, ker v več kot 20 letih prizadevanja ne uspe izboljšati razmer v tukajšnji trgo-vini. Po vseh naših urgencah sledijo obljube, od katerih pa do danes ni bilo storjenega nič.
Zadnjo zahtevo za sodobnejšo trgovino in bolj založeno trgo-vino smo priporočeno odposlali dne 2. 10. 1987 na sledeče naslove: Mercator-Rožnik - trgovina, Mercator-Rožnik TOZD Savica, Mercator SOZD - gen. dir. tov. Goslar, Izvršni svet Sob Lj.-Vič-Rudnik (tov. Krmavner), Mestni komite za trgovino in preskrbo, odkoder nismo prejeli nikakršnega pismenega odgo-vora, le ustmeno obljubo direktorja TOZD Savica tov. Vodopivca, da bo trgovina preurejena v najkrajšem času. Do danes se z deli še ni začelo. Krajani zahtevajo, da se trgovina preuredi v samopo-strežbo z uporabo prostorov bifeja v pritličju zgradbe, ki že nekaj časa ne obratuje, njegovo ponovno odprtje pa z ozirom na zadostno gostinsko ponudbo v kraju in neposredno bližino šole ni potrebno.
Zahtevajo tudi boljšo in večjo izbiro blaga, da krajanom in številnim lastnikom počitniških hišic ne bo treba kupovati najos-novnejših artiklov drugje. ODGOVOR
Mercator-Rožnik, TOZD Savica ima lastninsko pravico, ki jo izkazuje v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 1987 na stroškovnem mestu - Rakitna, naslednje objekte:
-  poslovna zgradba oz. gospodarsko poslopje Rakitna
-  zadružni dom Rakitna
-  garaže Rakitna
-  brunarica Rakitna
Navedene objekte je TOZD pridobila s priključitvijo Agrokombi-nata Barje leta 1972 (aktivirano leta 1966) s plačnim prenosom in sicer v delitvi premoženja TOZD ni pridobila ustreznega vira.
Poslovne stavbe oz. gospodarskega poslopja TOZD ne uporab-Ija, zato je že pred leti potekalo dogovarjanje o odstopu objekta Unitasu za nadomestilo knjižne vrednosti objekta. Do realizacije odstopa objekta tedaj ni prišlo.
Naša temeljna organizacija, spričo dejavnosti, ki jo opravlja, nima ustreznega programa, ki bi nudil osnovo za aktiviranje objekta, zato gospodarskega poslopja ne uporablja. Spredstav-niki KS Rakitna in Izvršnega sveta Sob Lj.-Vič-Rudnik smo bili, po odstopu Unitasa, v dogovoru, da samostojmo iščemo nove intere-sente, ki bi bili pripravljeni prevzeti objekt in organizirati ustrezno gospodarsko dejavnost. Interes sta pokazala dva zasebnika, ki pa sta ponudila ekološko neprimerno dejavnost in sta ga zaradi tega tudi sama opustila.
39
Gospodarsko poslopje v Rakitni je TOZD še naprej pripravljena odprodati ali odstopiti za odškodnino, ki je enaka knjižni vredno-sti objekta. Ta znaša na dan 31. 12. 1987 din 43,563.618.
Zadružni dom uporabljamo za prostore trgovine s skladišči in bifejem. Objekt redno vzdržujemo in obnavljamo, tako je v prvi polovici maja 1988 predviden pričetek obnove in preureditve trgovine, v kateri opravljamo osnovno preskrbo prebivalstva s prehrambenimi in drugimi artikli. Odstop objekta torej ni mogoč, razen proti odškodnini in v primeru, da bi preskrbo prebivalstva in torej trgovino prevzel kdo drug (ker o tem še nimamo nikakršnih sklepov, navajamo to le kot možno rešitev).
V zadružnem domu so tudi prostori Krajevne skupnosti Rakitna in Gozdnega gospodarstva Rakitna ter dve stanovanjski enoti, ki sta zasedeni. Z ozirom na to, da je objekt v naši lasti, smo konec leta 1987 za vse najemnike pripravili nove najemne pogodbe na osnovi točkovanja sodnega zapriseženega cenilca. Najemni odnos še ni urejen, ker je KS Rakitna nastopila s sklepom sveta KS, da gre v postopek pridobitve uporabe pravice nad objektom, kljub dejstvu, da je objekt v naši lasti.
K objektu zadružnega doma sodijo tudi pripadajoče garaže, ki so v naši lasti in jih uporabljamo za skladišče, eno pa uporablja stranka, ki v zadružnem domu prebiva.
Odgovor pripravil: Mercator-Rožnik - TOZD Savica Direktor: Robert Vodopivec, I. r.
Delegacija KS Golo-Zapotok je na seji zbora krajevnih skupno-sti dne 13. 4. 1988 postavila delegatsko vprašanje:
1.  Pod kakšnimi pogoji kmetje lahko dobijo rodno - produk-tivno zemljo nazaj v svojo last?
2.  Zakaj se ta zemlja razprodaja za razne gradnje, ki se jih precej izvaja na črno ali najemniško odtujuje brez da bi bila zemlja prvotno ponudena prejšnjim lastnikom zemlje, ki so to zemljo dali državi zaradi svoje zavednosti do takratne kmetijske politike naše oblasti.
Odgovor Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva:
ad1)
Zemljišča prvega območja lahko pridobijo z nakupom osebe, ki imajo status kmeta, zemljišča drugega območja, pa lahko kupijo, razen oseb, ki imajo status kmeta, še osebe, ki niso kmetje in do katerih imamo neposredno ali posredno zemljiške obveznosti. Vrednost zemljišč določa zapriseženi cenilec.
ad2)
Ljubljanske mlekarne niso razprodale zemljišč za gradnjo. Naša komisija za urejanje zemljiških zadev je na terenu k. o. Zapotok ugotovila, da so sedanje obstoječe gradnje nastale na zemljiščih, ki so jih razprodajali domačini, tudi kmetje. Po naših podatkih na družbenem zemljišču v k. o. Zapotok ni nobene črne gradnje.
POJASNILO: Na področju k. o. Zapotok je bilo skupno arondi-rano 142 ha zemljišč. Od tega odkupljeno in plačano 87 ha, v zakup vzeto pa 55 ha. Do sedaj je iz zakupa vrnjeno lastnikom, ki so to želeli 53 ha. Tako je v zakupu ostalo še 2 ha kmetijske zemlje. Družbena zemljišča so oddana KZ Ljubljana, TZO Vič v najem do leta 1991.
Direktor
Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva Zalar Franc oec.
Konferenca delegacij št. 15 - Kovinska industrija Ig, je na seji zbora združenega dela dne 3. 2. 1988 postavil delegatsko vpra-šanje:
Konferenca delegacij postavlja vprašanje v zvezi s popravilom Ižanske ceste. Cesta je čedalje bolj dotrajana. Na posameznih odsekih je ogrožena prometna varnost. Ali je popravilo ceste predvideno in vključeno v program?
Pripominjajo tudi, da se jarki nestrokovno zasipavajo, cesta postaja navlažena in obstaja nevarnost, da se bo sesula. To je potrebno strokovno ugotoviti.          »
ODGOVOR
Zavedamo se zapletenosti in neurejenosti Ižanske ceste. V okviru planskih sredstev bomo naročili študijo trase ceste med Jurčkovo potjo in Igom tako, da bo možno dela na komunalnih napravah in ureditev okoliških površin pričeti že pred ureditvijo ceste.
V letošnjem programu obnov vozišč na regionalnih cestah, vozišče te ceste ni predvideno za obnovo. Odseki Ižanska cesta, ki so potrebni obnove imajo glede na kriterije za obnove cest nizko prioriteto in bi bili pri upoštevanju normalne letne količine obavljanja cest v Sloveniji, obnovljeni šele čez nekaj let. Menimo pa, da bi bilo potrebno, glede na prometne in druge razmere na tej cesti, to cesto ustrezno rekonstruirati.
Regionalne ceste so koncem leta 1987 prešle iz občinske v republiško pristojnost, kar je eden med vzroki za spremembo sredjeročnega plana Slovenije.
Po republiškem terminskem planu je predviden sprejem spre-memb republiškega družbenega plana koncem leta 1988. Šele takrat bomo lahko na Skupnosti za ceste sprejeli sredjeročni plan, ki bo med drugim obravnaval tudi rekonstrukcijo cest. Pred tem pa bomo izdelali metodologijo za določitev ustreznih ukre-pov pri rekonstrukcijah cest ter prioritetne spiske rekonstrukcij.
Odgovor pripravila: Skupnost za ceste Slovenije
Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.