glasilo socialistične zveze delovneg^ 9 9.2,-^____^ Varujmo naše okolje Vedno hitrejši razvoj gospodarstva, porast motorizacije, množica potrošnih dobrin počasi, vendar vztrajno vplivajo na slabšanje pogojev življenja oziroma na onesnaževanje okolja. K sreči pa se ob tem vedno bolj krepi zavest pri ljudeh, da si srečo ne moremo ustvariti le z visokim osebnim standardom in, da je potrebno skrbeti tudi za urejeno in zdravo okolje. To zavest občani in delavci izražajo v delovnih kolektivih, na zborih občanov, v družbenopolitičnih organizacijah in drugje. Poleg tega pa v zadnjem času beležimo tudi ustrezno samoupravno organiziranost. V krajevnih skupnostih so ali bodo oblikovali posebne komisije za varstvo okolja, prav tako pa že deluje takšna komisija pri izvršnem svetu občine. Pred kratkim je komisija za varstvo okolja pri IS obravnavala in sprejela svoj program dela. Program je obsežen in obsega stalno aktivnost glede varstva voda, zraka, borba proti hrupu, urejanju naselij itd. Vse te naloge bo komisija izvajala v tesni povezavi z ustreznimi komisijami pri krajevnih skupnostih, v sodelovanju z delovnimi organizacijami, strokovnimi službami itd. Ta program je na zadnji seji obravnavala in potrdila tudi občinska skupščina. V zadnjem času so delegati postavili na skupščini vrsto vpraašnj in zahtev glede sanacije okoloških problemov v zvezi s Cinkamo, predvsem pa v zvezi z nameravano širitvijo. Pripombe in zahteve so bile prisotne tudi na sejah DPO, KS in drugje. Zaradi tega je komisija za varstvo Okolja pri IS to problematiko obravnavala ter predlagala zborom občinske skupščine v sprejem stališča in sklepe. Skupščina pa je na osnovi predlogov komisije in razprave delegatov sprejela naslednja stališča in sklepe, ki jih je posredovala ustreznim organom: 1. Občani šentjurske občine, predvsem pa iz KS Blagovna, Dramlje, Ponikva, Šentjur —trg in Šentjur — okolica z zanimanjem spremljamo dogovarjanje o reševanju ekoloških in ekonomskih problemov obstoječe proizvodnje žveplene kisline in titanovega dioksida, še bolj pa načrtovanje nove proizvodnje žveplene kisline. Ta bojazen je še posebej zato, ker so v preteklosti zaradi te proizvodnje bile na območju občine velike škode v kmetijstvu. Ta škoda je evidentirana na zapisnikih o nadomestilih za škodo, povzročeno is plini iz Cinkarne. Ta naš interes za reševanje tega problema pa je poleg varstva okolja pogojen tudi s skrbjo za ustrezno delovno okolje in ekonomsko stabilnost delavcev v Cinkarni, saj je med njimi cca 115 šentjurskih občanov. 2. Preko sredstev javnega obveščanja smo deloma seznanjeni z napori občanov ter odgovornih dejavnikov v celjski občini, da bi našli takšno rešitev, ki bi zagotavljala sanacijo ekološkega stanja ter hkrati zagotovila ekonomsko stabilnost kolektiva in celjskega gospodarstva v celoti. Želimo dn upamo, da bodo v teh aktivnostih prevladovale takšne rešitve, ki bodo zagotavljale zmanjšanje onesnaževanja ne le teoretično v različnih projektih, ampak tudi v praksi, ob izjemnih okoliščinah, inverziji zraka v dolinah, okvarah čistilnih naprav (do katerih bo po izkušnjah obvezno prišlo) in drugih okoliščinah. Občani šentjurske občine bomo ta prizadevanja podpirali. Brez dvoma je interes delavcev Cinkarne, kakor tudi občine Celje v celoti, da bodo rešitve takšne, ki bodo zagotavljale tudi ustrezen dohodek v perspektivi. Prav ekonomski problemi, ki so vezani na poslovanje tovrstne kemične industrije, so v preteklih letih bistveno vplivali na relativno stagnacijo celjskega gospodarstva v celoti, s tem pa tudi na gospodarsko rast v širšem zaledju. 3. Upoštevajoč navedena izhodišča ter izkušnje, so delegati vseh zborov sprejeli sklep, da ne moremo soglašati s takšnimi rešitvami, ki bi neposredno ali posredno vplivale na slabšanje življenjskega okolja na območju občine Šentjur, saj je to ustavna pravica vseh živečih občanov. V tem okviru ni sprejemljiva rešitev, da bi pline spuščali v večje višine s pomočjo višjega dimnika. Praktične izkušnje (tudi z dimnikom v Trbovljah) nas učijo, da takšna rešitev odpravlja probleme v normalnih okoliščinah, da pa ob inverzijah zraka in drugih podobnih okoliščinah ne zagotavlja čistega okolja. Za uničenje kmetijskih pridelkov pa je dovolj le nekaj takšnih primerov. Res je, da bi takšna tehnična rešitev vplivala na izboljšanje stanja v neposredni okolici Cinkarne, posledice pa bi se porazdelile na širše območje. Iz enakega razloga ni sprejemljiva rešitev, da bi se lokacija te proizvodnje pomaknila bliže območju občine Šentjur. 4. V kolikor bi delavci Cinkarne, občina Celje in drugi odsto- pili od programa investiranja v tovarno žveplene kisline, bi lahko s skupno akcijo zagotovili zaposlitev tistih delavcev, ki bi zaradi tega zgubili delo oziroma dohodek. V skladu s sprejeto politiko bi lahko na območju naše manj razvite občine investirali v ustrezno proizvodnjo ter zaposlili vse tiste delavce iz naše občine, ki sedaj delajo v Cinkarni. 5. Delegati menijo, da 'je omenjena problematika tako ob- čutljiva ter dolgoročna, da bi pri njenem reševanju morali doseči povezano aktivnost ter preprečiti, da bi zaradi eventualnih različnih pogledov prišlo do takšne ali drugačne konfrontacije med obema družbenopolitičnima skupnostima. Menimo, da so ta stališča in sklepi skupščine solidna osnova za uspešno razreševanje tega, tako perečega problema. Stanko Lesnika MLADI PO X. KONGRESU ZSMS VEČJA SKRB ZA KOLEKTIVNE ČLANE ZSMS Že več let nazaj mladi iz šentjurske občine ugotavljajo, da je aktivnost družbenih organizacij in duštev zelo majhna. Iz- jema je le Počitniška zveza, ki je uspela aktivirati mlade skoraj po vsej občini. Zato ni čudno, če smosi mladi zadali glavno, če smo si mladi zadali glav-prav na področju organiziranja (Nadaljevanje na 2. strani) Planina. Dolžni smo ohraniti zdravo okolje. (Nadaljevanje s 1. 'strani) razvijati alktivnost na področjih, kjer je zdaj nismo poznali. Seveda pa 'moramo povedati, da ne gre za popolno pasivnost družbenih organizacij in društev, kajti nekatere od njih lastne programe dokaj dobro izvajajo, pa tudi organizirani so kar v lepem številu. Manjka jim le prava vsebina dela. Delegatski sistem, v katerem mladi zastopajo društva v Občinski konferenci ZSMS, bo moral zaživeti v sleherni sredini. Pri obravnavi materialov za X. kongres s področja druš- tev in družbenih organizacij se mladi v šentjurski občini sprašujejo, kdaj bo usklajeno financiranje društev na republiškem nivoju. Saj sredstva, ki so na razpolago za vse leto, zmanjkajo že v sredini leta in tako prihaja do prelivanja sredstev. To pa vzbuja nezadovoljstvo pri nekaterih društvih. Z željo, da bi bili uspešni pri aktiviranju kolektivnih članov ZSMS, si mladi iz Šentjurja prizadevamo ustvarjati takšne pogoje, ki bodo razvijali enotnost celotnega delovanja. Slakan Drago Iz razprave na konferenci ZSMS Med drugim je razpravljal tudi tovariš Pečenko Slavko o informiranju: »Če hočemo, da se bomo mladi hitreje vključevali v naš samoupravni sistem, je nujno potrebno, da informiranje najde svoje mesto v vsakodnevni akciji mladih na različnih področjih delovanja. Zato pa je potrebno vsebinsko in organizacijsko dopolniti ali celo spremeniti stare metode dela na tem področju. Če pogledamo, kakšno je informiranje na vasi, lahko brez težav pridemo do zaključka, da je mladina, ki je na delu v delovnih organizacijah, bolje informirana kot mladina na vasi. Da bi presegli stare metode dela, potrebno med mladimi vzbujati več pozornosti za zanimanje raznih informativnih glasil (Mladina- Mladi novinar ipd.). S tem se bo mladi človek ne samo seznanjal z delom mladih, ampak bo našel tudi nekaj zase, kar mu bo lahko koristilo pri njegovem vsakdanjem delu. Seveda pa morajo mladi spremljati tudi tiste oblike informiranja, ki izključno pomenijo razvijanje samoupravnih odnosov. Pri tem ima pomembno vlogo COP že na občinskem nivoju. Če pa lahko takšno obliko uveljavimo v neposrednih sre- dinah, smo pri takšni akciji že delno iispeli. V posameznih sredinah je še moč ugotoviti, da še vedno prihaja do zadrževanja in prisvajanja informacij, kar omejuje demokratične in samoupravne možnosti delovnim ljudem. Če se dotalknem konkretnih razmer v naši občini, bi omenil naslednje: informacije, ki prihajajo iz občinskega vodstva do posameznikov v 00 ZSMS dostikrat ne pridejo do vseh mladih. Zakaj je tako stanje v teh sredinah, pa je potrebno razčistiti v OO. Verjetno smo premalo pozornosti posvetili izobraževanju mladih, ki na tem področju delajo. Zato velja v prihodnje posvetiti večjo skrb tem vprašanjem. V pripravah na X. kongres ZSMS smo se mladi odločili za idejo posebne številke glasila »Smer«. Vendar moramo povedati, da do realizacije tega zelo težko prihaja, ker ni dovolj prispevkov iz 00. Zavedati se moramo, da smo vsi dolžni pri takšni akciji sodelovati. Uspeh bo zagotovljen s tem, da bodo mladi v vseh sredinah spoznali kaj nam prinaša X. kongres in kakšne bodo vsebinske spremembe v delu ZSMS.« Uredništvo KS Blagovna - informacije V bodoče bodo vodstva družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij ter organov objavljala v tej rubriki vse pomembne informacije za občane. Vodstva samoupravnih organov KS: Predsednik skupščine KS Blagovna: Avgust Mavrin, Trnovec Predsednik skupščine KS Blagovna: Miha Trbovc, Goričica Predsednik sveta KS Blagovna: Franc Šumer, Proseniško Podpredsednik sveta KS Blagovna: Stane Feldin, Proseniško Zbiranje gradiva za občinsko glasilo »UTRIP« Občani, ki imajo kakršnokoli gradivo za objavo t tem glasilu, naj dajo prispevke ali pripombe tovarišu Jožetu Žnidarju, ki ga je KS Blagovna zadolžila za sodelovanje pri glasilu. Pisarna KS Blagovna Z izvolitvijo novih samoupravnih organov v KS Blagovna smo morali nujno imenovati tudi tajnika KS. Naloge tajnika opravlja tovariš Maks Bomšek v pisarni KS Blagovna, v šoli, vsak ponedeljek in sredo od 13. do 16. ure. Pri njem dobite tudi vse informacije, ki jih potrebujete. Jože Žnidar SPOŠTOVANI BRALCI! Pred vami je druga številka vašega glasila. Nekateri prve številke niste prejeli oziroma ste jo prejeli zelo pozno, zato vas naprošamo, da nam sporočite v kateri KS se je razdeljevanje zataknilo. Z veseljem vam bomo posredovali prvo številko. Ob enem želimo, da bi tudi vi dopisovali v naše glasilo, saj bo le tako postalo zanimivo in privlačno. Napišite tudi vaše pripombe in želje. Radi vam bomo ustregli- Uredništvo Skupščina v KS Dramlje V petek, 6. 10. 1978 so se zbrali na prvi ustanovni skupščini delegati KS Dramlje. Že kar v uvodu naj povemo, da se je te skupščine udeležilo okoli 70 delegatov. Glavni namen je bil, da se izvolijo organi v KS po novi vsebini. Za predsednika skupščien je bil izvoljen tov. TRUPEJ Franc — ravnatelj osnovne šole v Dramljah, sicer pa aktiven družbenopolitičen delavec, tako v KS kot v drugih organih naše občine. Za predsednika sveta KS je bil izvoljen tov. BELAK Jurij, ki je to funkcijo opravljal že prejšnje mandatno obdobje. Tov. Belak je že v prejšnjih letih, pokazal in dokazal, da funkcijo, ki jo opravlja res opravičuje zaupanje delovnih ljudi in občanov KS Dramlje. Kako se pa KS razvija danes, se lahko vsakdo prepriča in kar ne more verjeti, da je to lahko res. Zato ni vprašanja, »akaj je na tej skupščini največ pozornosti bilo usmerjeno razvoju KS v prihodnjem obdobju. Delegati so bili v razpravi enotni, da KS mora pretehtati vse smeri interesov in potreb vseh ljudi v tej KS. Skrb za ceste in izgradnjo nekaterih družbenih objektov pa so samo nekateri elementi, ki narekujejo, da se ta KS razvija načrtno in hitreje kot vsa prejšnja leta. Spregovorili so tudi o prostorskem planu KS Dramlje, o varstvu okolja, ki je najbolj pereč problem. Poročila, ki so jih podali vodje delegacije za SIS in SO so pokazala, kako in na kakšen način rešujejo odprta vprašanja v občinskem merilu. Več pozornosti bo potrebno posvetiti delu komisij in drugih organov. Za konec naj zapišem, da so delegati vseskozi izražali zadovoljstvo tako nad delom KS, kakor tudi na bodočem razvoju. Novemu vodstvu želi uredništvo veliko uspeha pri delu in sodelovanja v prihodnjem obdobju. Za uredništvo: Drago Slakan PRVI KORAKI V prvi polovici oktobra je bila v Šentjurju seja koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri 0K SZDL. Na seji so obravnavali poročilo o delu centra za izobraževanje v preteklem obdobju in programu dela za prihodnje obdobje. Iz poročila je razvidno, da se je kljub začetnim težavam center prizadeval uresničevati skupno dogovarjanje oblike izobraževanja. Naj navedemo samo nekaj podatkov. Realiziranih je bilo okoli 30 oblik izobraževanja na vseh področjih. Udeležba je bila sicer še slabša, saj je te oblike izobraževanja obiskovalo okoli 1520 slušateljev. Največ je bilo narejenega na področju idejno-političenga izbraževa-nja. Organizirani so bili tečaji po KS sicer v manjšem številu, vendar kaže v prihodnje na podlagi programov zajeti čimvečji obseg strokovnega izobraževanja. Pri samem delu pa je bil izpostavljen problem, da delovne organizacije ni uspelo zainteresirati, da bi izobraževale zaposlene delavce. Sam center se je ubadal s težavami okrog priprave predavateljev, ker v občini nimamo predavateljskega tima, je bilo potrebno iskanje izven naše občine. V razpravi so se izoblikovala stlišča, ki narekujejo večjo skrb vsem DPO, da pomagajo pri realizaciji izobraževanja s tem, da v lastnih sredinah aktivirajo komisije za izobraževanje. Obravnavan je bil tudi program za prihodnje obdobje, ki narekuje, da ga je potrebno dopolniti s programi iz delovnih organizacij in drugih sredin. Potrebno ga je razdeliti tako časovno kot tematsko z vsebinsko usmeritvijo. Zato je bil tudi dogovor, da do konca tega meseca center pripravi vse te dopolnitve in ga predlaga kot program dela centra. Koordinacijski odbor je obravnaval tudi druga vprašanja okrog izobraževanja in organiziranju ter uresničevanju določiina tem področju. O samem delu centra bomo 'poročali v naslednjih številkah. Kulturne tradicije Šentjurja Šentjur se lahko ponaša s svojo slikovito okolico. Priljubljena izletniška točka za nedeljskega sprehajalca je Rozalija. Za majhen trud, ko se vzpenjaš po prijaznem griču, si bogato poplačan, saj se ti na vrhu odpre razgled na vse strani. Cerkev sv. Rozalije je zgodovinsko pomembna. Tu je čudovit portal, ki ga je restavriral mladi, talentirani restavrator Podkrižnik Anton. Portal pomeni eno redkih starinskih umetnosti, a je že skoraj propadel. Po zaslugi Zavoda za spomeniško varstvo in šentjurske 'kulturne skupnosti je ta zgodovinska dragocenost rešena propada. Restavrirana iso trojna vrata — dvojna endkrilna, stranska in glavna dvdkriina. Delo je potekalo v etapah, počenši leta 1974 do sedaj. Na .glavnem portalu je vidna letnica 1660, na sklepnibu presbiterija pa letnica 1646. Gornji del vrat je bil še do neke mere ohranjen, ornamentika še vidna. Potrebno jo je bilo rešiti mnogih plasti kita in različnih premazov. Dolnji del vrat pa je propadel, ker je bil preveč izpostavljen vremenskim vplivom. Na osnovi fragmentov je restavrator rekonstruiral del vrat; ostanke starih vrat pa je prevzel v varstvo g. župnik Mirko Zemljič, dokler ne bo odkupljena spominska hiša skladateljev Ipavcev. Ohranjeni in rekonstruirani ornamenti so spretno preneseni na nove vratnice. Zanimiva je tudi notranjščina cerkve, tako je oltar iz zgod- njega baroka (druga (tretjina 17. stoletja). Strop krasijo freske znanega slikarja Jelovška in so dobro ohranjene in zelo kvalitetne, saj so izdelek zrele dobe Jelovškovega ustvarjanja. Zanimive so tudi vratnice zakristijskih vrat, Iki so originalne, lesene, obite z okroglimi železnimi ploščicami; ključavnica z Okovjem je še gotskih oblik. V presbiteriju so po vsej verjetnosti še gotske freske; morda bi bilo dobro v nekem času pomisliti na njihovo restavracijo. Ko so bila končana obnovitvena dela je bila 13. 9. 1978 pred rozalsko cerkvijo pomembna slovesnost, kjer so bili prisotni tudi zastopniki kulturnopolitičnega življenja šentjurske občine. Ob tej priliki je govorila direktorica Zavoda za spomeniško varstvo in poudarila veliko zgodovinsko vrednost izvršenega dela, saj je omenila, da pomenijo ta vrata poleg vrat pri Šmihelu nad Laškim eno največjih Dragoceni portal rozalske cerkve tovrstnih zgodovinskih dragocenosti v slovenskem prostoru. Omenila je tudi našega rojaka skladatelja dr. Gustava Ipavca, M je prav ob poslušanju rozal-skega zvona »komponiral znano mehko melodično pesem »Iz stolpa sem ...«. Pevski zbor je pod vodstvom Edija Goršiča ubrano zapel nekaj priljubljenih Ipavčevih pesmi. Tudi ta dogodek prepričevalno kaže s kolikšno ljubeznijo in razumevanjem nadaljuje in bogati naša družba 'kulturno dediščino naših prednikov. Dragica Rauter Izmenjava izkušenj V poletnem obdobju je delegacija krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici obiskala pobrateno krajevno skupnost Litostroj v občini Ljubljana Šiška. Delegacija se je udeležila svečanosti ob krajevnem prazniku. Seveda pa je beseda tekla o možnostih medsebojnega sodelovanja. Povemo naj še to, da so bili v tej KS prisotni tudi predstavniki iz Kraljevice pri Reki. Tudi ta KS je namreč pobratena z Litostrojem. Seveda so Slivničani navezali stike z Rečani In med drugim so se dogovorili, da v začetku sodelujejo med seboj šolske ustanove. Predlog je bil, da bi v poletnem času mladi Rečani preživeli počitnice na Kozanjskem; medtem bi mladi iz Gorice pri Slivnici odšli letovat na morje. Še in še bi lahko zapisali o teh obiskih, pa vendar dovolj za začetek. Zanimivosti iz domačega kraja pa vam bomo posredovali v eni izmed prihodnjih številk. GB Ali smo pripravljeni uveljaviti delegatske odnose? Ob razpravi o nadaljnem dograjevanju delegatskih odnosov, smo sprejeli tudi vrsto koristnih pobud o bodočem delu delegacij, njihovem povezovanju z delavci in občani, o delu skupščine itd. Vrsto teh pobud v praksi dokaj dobro uresničujemo. Ugotavljamo, da je delo delegacij v krajevnih skupnostih dokaj dobro, da se sestajajo, oblikujejo stališča glede obravnavanih vprašanj, se povezujejo s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Takšna aktivnost se pozna tudi pri delu zbora krajevnih skupnosti. Žal pa smo na zadnjih dveh sejah ugotovili, da delegati za zbor združenega dela ne prihajajo redno na seje in, da pogosto nimajo oblikovanih stališč, pa čeprav gre za pomembna vprašanja kot je npr.: analiza polletnega poslovanja. Ugotavljamo, da se nekatere delegacije pred sejo zbora sploh ne sestajajo, kaj še, da bi pridobile stališče delavcev v svoji temeljni organizaciji. O teh ugotovitvah smo že seznanili odgovorne delavce, družbenopolitične organizacije in vodje delegacij ter zahtevali, da se takšno stanje odpravi. Zanemarjanje omenjenih nalog pomeni izpodkopavanje delegatskega sistema, na katerih sloni naš politični samoupravni sistem. Upamo, da takšnih pojavov v bodoče ne bo. Prav pa bi biilo, da bi delavci v temeljnih organizacijah včasih povprašali delegate, kako vas zastopajo, kakšne sklepe sprejemajo itd. S tem seveda ne želimo metati vse v en koš, niti zanikati prizadevanj posameznih delegatov in delegacij. Gre preprosto za to, da sprejete principe uresničujemo povsod. Podobni problemi se pojavljajo tudi pri delovanju nekaterih združenih ali splošnih delegacij za interesne skupnosti. Zavedati se moramo, da se v okviru interesnih skupnosti dogovarjamo o porabi precejšnjega dela naših dohodkov. Zaman bi bilo na splošno kritizirati trošenje sredstev v interesnih skupnostih. Svoje poglede moramo povedati takrat, ko je čas, to je, na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Stanko Lesnika Dopisujte v naše glasilo! Programi samoupravnih infe S pričetkom izhajanja dolgo pričakovanega občinskega glasila so tudi samoupravne interesne skupnosti dobile možnost, da s svojim delom seznanijo čim širši krog občanov. S tem pa se odpira tudi občanom prilika, da preko svojih delegacij vse bolj oblikujejo programe dela SIS, saj le-te iz leta v leto vedno bolj postajajo mesto za dogovarjanje dela in razvoja v posameznih sredinah. V tej številki objavljamo osnutke programov posameznih SIS s področja družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980. Naloge, ki so opredeljene v teh obrazložitvah aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976 — 1980 izhajajo iz imenovanih sporazumov in so konkretna letna opredelitev izvedbe posameznih postavk sporazuma. Na osnovi dogovorov koordinacije SIS v naši občini smo se dogovorili, da osnutke planov za leti 1979/1980 objavimo v »Utripu« in tako z njimi seznanimo delegacije in občane v vseh sredinah. Glede na terminski plan celotnega dogovarjanja o planiranju skupne porabe za naslednji dve leti bomo te programe sprejemali na skupščinah SIS in v združenem delu v mesecu novembru. Ker so predloženi plani SIS šele v fazi osnutka, pozivamo vse delegacije, da na te osnutke pošljejo svoje pripombe, dopolnitve in spremembe. Pri tem vas želimo opozoriti, da izhajate iz tega, da smo se za te naloge že opredelili s srednjeročnim programom in da do bistvenih odmikov od zastavljenih programov naj ne bi prihajalo. Svoje pripombe pošljite najkasneje do 27. 10. 1978, da jih bomo lahko vnesli v predloge sporazumov. Že sedaj pa želimo opozoriti delegacije v KS in TOZD, da res zagotovijo svojo udeležbo na sejah skupščin, ko bomo te programe sprejemali. Program skupnosti otroškega varstva * lili S srednjeročnim programom otroškega vrstva smosse oprede- lili uresničiti cilje družbene vzgoje in varstva otrok in s tem o-mogdčiti čimvečjemu številu otrok pravilen in popolen osebnostni razvoj, usklajen z družbenimi smotri in našimi možnostmi. Za izvajanje enotnega programa predšolske vzgoje dejavnosti, ki je bil sprejet s srednjeročnim programom razvoja otroškega varstva 1976 — 1978 v SR Sloveniji je bila potrebna takšna uresničitev te dejavnosti v občini Šentjur, ki je terjala kar največjo aktivnost na področju širjenja kapacitet. Program otroškega varstva za leti 1979 in 1980 predvideva zaključek začete aktivnosti in tako naj bi v letu 1979 dokončali oba vrtca na Planini in v Dramljah, s čemer se poveča število oddelkov za štiri, ki bodo na novo vključili cca 95 otrok. S tem bomo v skupnosti otroškega varstva občine Šentjur realizirali planirane novogradnje v tem srednjeročnem obdobju in s tem izpolnili tisti del srednjeročnega programa, ki določa, da bo v letu 1980 vključenih v organizirano varstvo predšolskih otrok 25,2% otrok v občini. Tako se v okviru rednega — enotnega programa skupnosti otroškega varstva, ki zajema poleg vzgojno — varstvene dejavnosti v vrtcih še 80-umi program za vse petletne otroke na območju občine, ki niso redni varovanci, programirajo izdatki za to dejavnost za leto 1979 v višini 3,013.000 din in za leto 1980 v višini 3,378.000 din (index povečanja 1979 : 1980 je 112,15). V okviru dopolnilnega programa se za leti 1979 in 1980 načrtuje odplačilo anuitet za prej opisane novogradnje in sicer 788.975 din v letu 1979 in 840.018 din za leto 1980. V izvajanje dopolnilnega programa vključujemo še letovanje predšolskih in šolskih otrok, kar bremeni skupnost otroškega varstva v višini 200.000 din za vsako leto. Skupnost načrtuje za leti 1979 in 1980 še sredstva za sofinanciranje praznovanja novoletne jelke. Za pokritje storitev službe v okviru skupnega finančnoadmi-nistrativnega servisa za samoupravne interesne skupnosti planiramo sredstva v višini 140.000 din za vsako leto. Za celovit pregled dejavnosti otroškega varstva v SR Sloveniji navajamo še program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, ki za leti 1979 in 1980 vključuje naslednje oblike: 1. varstvo matere in novorojenčka, 2. denarne pomoči družinam — otroški dodatki, 3. pospeševanje razvoja vzgojno — varstvene dejavnosti po merilih dogovorjenih v zvezi skupnosti otroškega varstva SRS. Izvajanje tega programa vzajemno in solidarno zagotavljamo vsi delavci in drugi delovni ljudje organizirani v skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji- Program občinske izobraževalne skupnosti V opredelitvi nalog o dodatku samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1976 — 1980 za leti 1979/1980 moramo vsekakor izhajati iz programskih smernic razvoja opredeljenih v tem sporazumu. V okviru letnih programov dela in financiranja za leti 1979 1980 bomo po posameznih programih izvajali ozroma razvijali naslednjo dejavnost: Enotni program Z enotnim programom opredeljujemo predvsem vse z zakonom predpisane dejavnosti, ki so na področju celotnega teritorija SR Slovenije enotno opredeljene z normativi in standardi tako, da se pogoji v osnovi izenačujejo. Ta program je tudi solidarnostno sofinanciran. To se pravi, da razliko med potrebnimi sredstvi za izvedbo enotnega programa in sredstvi, ki se zberejo iz prispevkov od bruto osebnega dohodka po enotni povprečni prispevni stopnji v SR Sloveniji, pridobimo iz solidarnostnih sredstev, ki jih združujejo ekonomsko močnejša območja. Enotni program zajema naslednje naloge: 1. Pouk po predmetnikih — za osnovno šolo, za celodnevno šolo (v obsegu 10 % oddelkov v občini), — za osnovno šolo organizacije za usposabljanje (posebna osnovna šola), — za izobraževanje odraslih; 2. Prevoze učencev, ki so do tega upravičeni; 3. Vzdrževalnine za učence, ki so v domovih ali zavodih za duševno oziroma telesno prizadeto mladino. Dogovorjeni program To je okvir nalog in potreb v lastni sredini in se financira izključno iz lastnih sredstev ustvarjenih v DPS in je zato stanje na področju, ki ga zajema ta program tudi odraz ekonomskih možnosti posameznih sredin. Dogovorjeni program bo v letih 1979/80 zajemal naslednje naloge: — podaljšano bivanje — to je predhodna oblika do celodnevne šole, s tem pa se otrokom, ki nimajo zagotovljenega varstva, to zagotavlja pod strokovnim nadzorom učiteljev; — mala šola — za vse otroke, tako tiste, M so te učno-vzgoj-ne oblike deležni v vrtcih, kot tiste, za katere se izvaja 120-umi program; — štipendije za pedagoške poklice — z načrtnim usmerjanjem in štipendiranjem se zagotavljajo bodoči kadri za izvedbo izobraževalnega procesa; — sofinanciranje glasbene šole — šolnina gojencev glasbene šole še zdaleč ne pokriva vseh stroškov, zato se del sredstev namenja za sofinanciranje te dejavnosti; — šolska prehrana — glede na socialno strukturo učencev osnovnih šol se stroški za tople malice delno krijejo iz skupno združenih sredstev tega programa; — učbeniki — akcija preskrbe z učbeniki v šolah se je začela v letošnjem letu in jo nadaljujemo, da bi s skupno akcijo čimbolj razbremenili starše velikih izdatkov za opremo šolarja z vsemi potrebnimi učbeniki; — šola v naravi — za učence 5. in 6. razredov se v učnih programih predvideva izvedba pouka v naravi, to pa je vezano na določene izdatke kot so prevozi, nekateri pripomočki, prehrana, bivanje in drugo; — dodatki za težka delovna mesta — to je stimulacija za učitelje v odročnejših krajih naše občine, ki je le delno nadomestilo za slabše delovne in življenjske razmere v teh krajih; — anuitete dn izdatki za investicije — s tem programom zagotavljamo tudi sredstva za odplačilo kreditov, najetih za gradnjo in popravilo osnovnošolskega prostora. Potrebno pa je zagotoviti še sredstva za dokončno ureditev Okolja pri osnovni šoli v Šentjurju in sredstva za tekoče investicijske izdatke pri gradnji osnovne šole Dramlje, ki bo zgrajena do pričetka šolskega leta 1979/80; -— stroški strokovne službe — da bi se vsi ti programi uspešno realizirali in zagotovilo vse potrebno strokovno delo skupnosti v programu, zagotavljamo del sredstev za izdatke strokovne službe. Skupni in vzajemni program Izvedba programa skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti in programa vzajemnega zagotavljanja sredstev za naložbe v osnovnošolski prostor ter njihove cene in vrednosti so opredeljene s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih izobraževalnih skupnosti in izobraževalne skupnosti Slovenije. Program skupnosti socialnega skrbstva Skupnost socialnega skrbstva občine Šentjur pri Celju bo v letu 1979/80, kot že doslej, delovala predvsem na področju varstva odraslih nepreskrbljenih občanov s tem, da jim bo zagotavljala družbeno denarno pomoč, nastanitev v ustreznih domovih in zavodih, organizirala sosesko pomoč na domu, skrbela za varstvo otrok in družine še zlasti v primerih, ko so otroci prikrajšani za normalno družinsko življenje. Dalje za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kakor tudi vedenjsko motenim otrokom in mladoletnikom. Nudila pomoč materam pri urejanju preživnin in statusa izven zakona rojenih otrok. Program skupnosti socialnega skrbstva za leto 1979/80 sestavljajo trije programi in sicer enotni program, skupni program in občinski program. Enotni program skupnosti zajema redne družbeno denarne pomoči kot edini vir za preživljanje kateregakoli bo predvidoma deležnih 160 občanov; družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir za preživljanje, katerih bo deležno 140 občanov; zdravstveno varstvo prejemnikov družbeno denarnih pomoči, kateri ni- resnih skupnosti 1979-1980 varstva po drugih predpisih in katerih število bo predvidoma 146 ter stroški za osebne dohodke strokovnih delavcev. Ta program je enoten za vso republiko, zbrana sredstva se solidarnostno prelivajo in se po enakih kriterijih razporejajo na vse skupnosti socialnega skrbstva v republiki. Družbeno denarne pomoči kot edini vir za preživljanje se zagotavljajo v višini 50 ’ % varstvene pokojnine iz preteklega leta in bo v letu 1979 predvidoma znašala 1190 v letu 1980 pa 1430 dinarjev mesečno. Družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir za preživljanje se zagotavlja v nujnih primerih in sicer v višini 50 % denarne pomoči kot edini vir za preživljanje in bo v letu 1979 predvidoma znašala v poprečju 590 v letu 1980 pa 700 dinarjev mesečno. Prispevki za zdravstveno varstvo prejemnikov družbeno denarne pomoči bodo leta 1979 znašali predvidoma 240, v letu 1980 pa 280 dinarjev mesečno po osebi. Stroški — osebni dohodki — za strokovno službo se zagotavljajo po enotnih merilih v republiki in sicer en strokovni delavec na 4500 prebivalcev. V skupni program vključuje delež vseh skupnosti socialnega skrbstva v republiki, iz katerega se financira republiški program socialnega skrbstva. Občinski program zajema nekatere oblike redne dejavnosti, (ki so se že doslej izvajale, kakor tudi dopolnilni program. Izmed rednih oblik dejavnosti predstavljajo najvišje stroške domske in zavodske' oskrbnine, še ‘ zlasti zaradi tega, ker so občani, ki so nastanjeni v domovih in zavodih, običajno brez lastnih dohodkov in imetja in zanje v celoti plačuje oskrbne stroške skupnost socialnega skrbstva, število ostarelih oziroma odraslih domskih oskrbovancev v letu 1979 in 1980 znašajo predvidoma 60, le kakih 10 % pa je takšnih, ki bodo deloma ali v celoti krili stroške oskrbe iz lastnih sredstev. Višina oskrbnih stroškov v domovih oziroma zavodih znaša trenutno od 89,00 do 157,00 din dnevno. Posebna skrb bo tudi v bodoče posvečena telesno in duševno prizadetim otrokom, poklicni rehabilitaciji po osnovnem šolanju in nameščanju v azilne zavode v primerih najtežje prizadetosti otroka. Skupnost bo zagotavljala pomoč vedenjsko in osebnostno motenim otrokom in jih v primerih, ko bo zaradi prevzgoje potrebna namestitev v vzgojnih zavodih, skušala najti najustreznejšo vzgojno ustanovo. Skupnost bo skrbela, da se vedenjsko težje prizadeti otroci, katere ni mogoče vključiti v vzgoj no - izobraževalni proces, vključi v učne delavnice pod posebnimi pogoji. Skupnost bo zagotavljala otrokom iz neurejenih družinskih razmer in otrokom, ki so jih starši zapustili, oskrbo v tuji družini. Skupnost bo v letu 1979 in 1980 zagotavljala rejnine za najnujnejše stroške oskrbe rejencev pri rejnikih, pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da so rejnine zelo nizke (cca 1.000 din mesečno) in jih bo v prihodnjih letih nedvomno potrebno bistveno zvišati in jih uskladiti z višino, ki jo predvideva republiški sporazum. Enkratne denarne pomoči bo skupnost zagotavljala v letu 1979/80 za odpuščene obsojence, za pogrebne stroške socialno ogroženih občanov, za pomoč v hudih gmotnih težavah, ki jim na drugi ustrezen način ni mogoče pomagati in za dodelitev enkratnih denarnih pomoči prejemnikom rednih družbeno-de-namih pomoči za nabavo ozimnice. Skupnost je ob ustanovitvi prevzela tudi obveznost do humanitarnih organizacij kot so RK, društvo invalidov, društvo slepih, društvo gluhih, društvo prijateljev mladine za pomoč pri letovanju socialno ogroženih otrok itd. Končno je potrebno zagotoviti tudi sredstva za delovanje skupnosti za sofinanciranje skupnega servisa itd., saj se iz enotnega programa pokrivajo le stroški za strokovno službo, ne pa tudi za stroške administracije, skupščine, IO itd. Naša skupnost je tudi sopodpisnica samoupravnega sporazuma o gradnji novega doma za težje duševno prizadete občane v Grmovju. Gradnja se je že pričela. Naša skupnost ima v tem domu zagotovljenih 10 postelj, kar bo komaj zadoščalo za naše trenutne potrebe. Po sporazumu smo dolžni zagotoviti sredstva za to investicijo v višini 2,500.000 din, ta znesek pa je že zvišan na najmanj 3,400.000 din in ga mora naša skupnost pokriti do vključno leta 1982. Ker bomo v letošnjem letu za te namene lahko izločili največ 500.000 din, bomo morali v naslednjih letih zagotoviti znatno višji znesek, letno cca 725.000. Program dela telesno-kuiturne skupnosti V letošnjem letu smo izvolili novo delegatsko skupščino in izvršni odbor temeljne telesno-kultume skupnosti naše občine. Zato je prav, da preko našega občinskega glasila seznanimo občane in delovne ljudi o dejavnosti naše skupnosti, načrtih, predvsem pa prikažemo izhodišča začrtanega programa do leta 1980, ki izhaja iz srednjeročnega programa razvoja telesne kulture v občini Šentjur. Namen tega prispevka ni kritično analiziranje doslej doseženega. Ker bo o tem v kratkem govora na skupščini TTKS in bomo širšo javnost seznanili z oceno, vam tukaj predstavimo začrtano pot v novem mandatnem obdobju, pričakujoč, da boste preko svoje delegacije ali pa sami neposredno tvorno sodelovali v naših skupnih naporih za realizacijo tega programa. Naše osnovno vodilo je, da mora sleherni občan in delovni človek postati tvoren subjekt v sferi telesne kulture, ki bo na načelu svobodne menjave dela neposredno zagotavljal in istočasno koristil v obliki dejavnosti na področju telesne kulture. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati vsesplošnega pomena te družbene dejavnosti v našem vsakodnevnem družbenem in gospodarskem življenju, za naše zdravje in fizično kondicijo, ki ima pri današnjem tempu našega razvoja vse večji pomen. Zato pa je nujno spoznanje, da si za dejavnost na tem področju ustvarjamo pogoje sami na načelu samoupravne organiziranosti in svobodne menjave de- Izhajajoč iz teh ugotovitev bo naša celotna aktivnost potekala do leta 1980 v treh glavnih smereh: 1. Intenzivnem uresničevanju srednjeročnega programa izgradnje objektov za potrebe telesne kulture, seveda upoštevajoč stvarne materialne možnosti naše družbenopolitične skupnosti in naše realne potrebe; 2. Dograjevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na področju telesne kulture za njeno hitrejše podru-žbljanje (programi naj bi se izoblikovali, uresničili in financirah že v krajevni skupnosti, saj moramo telesno kulturo približati človeku v njegovem okolju, kjer živi in dela) in preko tega zagotoviti resničen vpliv uporabnikov in oblikovanje načrtov vseh te-lesno-kulturnih dejavnikov v naši občini; 3. V zagotavljanju pogojev za množično športno rekreacijo in razvoj tako imenovanega tekmovalnega športa z jasno določitvijo nosilcev in izvajalcev telesno-kulturne dejavnosti v občini (gre za opredelitev nosilcev rekreacije, položaj in dejavnost posameznih društev itd.). Seveda so to samo tri osnovne — glavne okvirno opredeljene naše naloge, da pa nismo omenili še drugih nalog, ki se dopolnjujejo oziroma prepletajo v samoupravni organiziranosti na področju telesne kulture. Vsem, ki aktivno delujemo na področju telesne kulture je jasno, da je pred nami še mnogo trdega dela, vendar smo prepričani, da bomo ob polni podpori in angažiranju vseh dejavnikov tako družbenopolitičnega življenja, kot strokovnega dela le-te uspešno izvedli. Telesno-kulturna skupnost oziroma njeni organi bodo v kratkem izdelali akcijski program za svoje delo do leta 1980 (s pregledom finančnih potreb) s katerim kot smo že omenili, bomo seznanili širšo javnost in ga verificirali preko delegatske baze. Zato vas pozivamo na tvorno sodelovanje pri obravnavi teh dokumentov. Program kulturne skupnosti SIS za kulturo želi oblikovati kulturno politiko v naši občini samoupravno tako v okviru posameznih krajevnih skupnosti kot delovnih organizacij, ki so v ta namen izvolile svoje delegate. Pred njih razgrinjamo problematiko o kulturnih potrebah v naši občini. Pričakujemo, da bodo delegati predloženi plan kulturnih djeavnosti analizirali in kritično ocenili ter predlagali še kakšne dopolnitve. Veliko pomoči pri našem delu upravičeno pričakujemo od naših družbenopolitičnih organizacij v naši občini, ki se združujejo v frontno organizacijo SZDL. Tu naj bi osnovah svete za kulturo pri OK SZDL. Ti bodo širše planirali in programirah delo na vseh področjih kulture. Tako bo potem omogočeno vsem občanom, da se pio svojih sposobnostih in interesih vključujejo v vsestransko kulturno snovanje, bodisi v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih, kjer prebivajo. Pri SZDL in v sindikatih ter aktivih ZSMS naj bi se v bodoče ustanavljale posebne sekcije za posamezne kulturne dejavnosti. Te bi morale biti tesno povezane z našimi kulturnimi društvi, ki so že doslej glavni nosilci dela na kulturnem področju. Pričakujemo, da bomo tudi na področju kulture kmalu dosegli tako raven, da bo svoj kulturni program planirala vsaka delovna organizacija in vsaka krajevna skupnost, kakor tudi SO, ki ima svoj odbor za planiranje. Tako bomo kulturo, ki je sestavni del proizvajalnega procesa lahko hitreje razvijali in čimbolj približali vsem našim delovnim ljudem. V prihodnjih dveh letih bo kulturna skupnost, kot že v treh preteklih letih, iz srednjeročnega programa razvijala naslednje dejavnosti: Enotni program Pospeševanje kulturne dejavnosti — v to skupino nalog spada organizacija gledaliških abonmajev, financiranje ogleda kulturnih prireditev za ženski del delovnih kolektivov ob 8. marcu, organizacija sedaj že tradicionalne kultùme revije, sofinanciranje proslav in počastitev posameznih praznikov, organiziranje koncertnih prireditev za mladino in odrasle in organizacija še nekaterih drugih občasnih kulturnih prireditev. Delovanje zveze kulturnih organizacij — v okviru ZKO deluje 8 prosvetnih društev z dokaj pestro dejavnostjo od pevskih zborov do dramskih in folklornih skupin. Za njihovo normalno delovanje, se porabi precejšen znesek v okviru tega programa združenih sredstev in se zato od njih upravičeno pričakuje aktivna dejavnost. ' (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Nakup knjig za knjižnice — že v letošnjem letu s pomočjo Kulturne skupnosti SRS pristopamo k akciji za formiranje podružničnih knjižnic in nakupu knjižnega fonda zanje. V prihodnjih dveh letih bomo to akcijo še nadaljevali in razgibali. Sofinanciranje regijskih ustanov — skupno s sredstvi, ki jih zagotavlja kulturna skupnost SRS združujemo sredstva za delovanje regijskih institucij: Pokrajinski muzej, Muzej revolucije, Zgodovinski arhiv in Zavod za spomeniško varstvo. Strokovna služba — glede na široko razvejano dejavnost je potrebna tudi strokovna služba, ki zajema delo od vodenja knjižnic do vseh organizacijskih in administrativnih opravil. Dopolnilni program Lahko ga imenujemo tudi program investicij, saj v okviru te- ga programa združujemo samo sredstva za izgradnjo kulturnega prostora. V naslednjih dveh letih planiramo dograditev kulturnih domov v KS Dobje in v Šentvidu pri Planini. Za ta dva domova večino sredstev pridobimo od KS SRS. Že v začetku rihodnjega leta pa bo predvi-oma končan kombinirani kul-tumo-gasilski dom v Gorici pri Slivnici, ki se gradi iz potresnih in drugih združenih sredstev. Tudi v okviru tega programa maramo zagotoviti del sredstev za odplačilo anuitet za ta dom. Skupni program kulturne skupnosti SRS Naša družbenopolitična skupnost po enotni povprečni stopnji združuje del sredstev za financiranje Skupnih potreb na celotnem kulturnem področju SRS. Program dela kulturne skupnosti SRS bo objavljen v dnevnem časopisju, zato ga tu ne bi razčlenjevali. Idejnopolitično usposabljanje članstva v ZK Usposabljanje članstva za idejnopolitično in ustvarjalno akcijsko delovanje je eno osrednjih vprašanj v vrstah Zveze komunistov. V ospredje moramo postaviti takšno ideološko graditev slehernega člana in organizacije, da bo le-ta v slehernem družbenem okolju zmogel voditi razredni zgodovinski boj delavskega razreda. Čvrsto podlago za uspešno delo daje le znanje; dobra volja in delovna vnema ne zadoščata. Vzporedno z družbenimi spremembami se mora tudi ZK sama preobražati. Če ni bilo tako, bi objektivno zavirale razvoj socialistične samoupravne družbe. Uvajati mora nove oblike in metode dela, Skrbeti mora, da bodo članstvo, osnovne organizacije in vodstva usposobljeni za oblikovanje odgovorov na vsa aktualna vprašanja družbenega razvoja ter, da bodo lahko razvijali in uresničevali take odnose, kakršne si želimo. Ena glavnih nalog slehernega člana ZK je, da sam skrbi za svojo usposobljenost, da se bo lahko kritično in ustvarjalno vključil v družbene in politične tokove. Prav tako pa so neposredno odgovorne tudi osnovne organizacije in vodstva ZK, da bodo zagotovile vse pogoje za individualno usposabljanje in uvajale sodobne oblike usposabljanja. V vseh občinskih središčih, tako tudi v Šentjurju, letos uvajamo nov koncept idejnopolitičnega usposabljanja. Poseben poudarek dajemo prav individualnemu študiju. To obliko usposabljanja imenujemo: Dopisna šola marksizma. V tej šoli se usposabljajo vodje idejnopolitičnega usposabljanja, odgovorne Vidni uspehi Program dela za brigado je bil sestavljen na osnovi predlogov iz krajevnih organizacij RK Prevorje, Dobje pri Planini in Planina pri Sevnici. Posamezne za idejno delo v osnovni organizaciji ZK. Učni program je zastavljen tako, da člani individualno preštudirajo posamezno učno temo, nato o tej učni snovi bölj poglobljeno razpravljajo v skupini (do 6 slušateljev). Ko slušatelji mislijo, da je učna snov že osvojena, povabijo mentorja iz študijskega središča v Celju. Na tem srečanju z mentorji slušatelji postavljajo še nova vprašanja z določenega področja. Učni program obsega sedem tematskih področij. Ob koncu slušatelji izdelajo še pismeno seminarsko nalogo. Vso študijsko literaturo, prirejeno za dopisno šolo marksizma, slušatelji dobijo pri občinski konferenci ZK. Študij prve skupine je že skoraj pri kraju. Še v letošnji jeseni bo začela z delom nova skupina. Računamo, da bi študij nove skupine potem lahko zaključili v spomladanskem času naslednjega leta. Oblika izobraževanja je dobro organizirana, zato pričakujemo, da se bodo zlasti mlajši člani ZK radi in z veseljem vključili v dopisno šolo marksizma. »V znanju je moč!« V. F. prdloge je sprejel izvršni odbor RK Šentjur. Brigadirke iz šol za zdravstvene delavce so v dobrem sodelovanju z delavci zdravstvenega doma Planina pri Sevnici pomagale pri kurativnem delu v zdravstvenem domu. Opravljale so patronažno službo pri starejših občanih in obiskovale bolnike na domu. Poleg tega so dežura- le v naselju in poškodovanim brigadirjem na delu nudile prvo pomoč — obrezovanje. V vrtcu na Planini in v Dobju j'e bil letos večji obisk otrok, kot je bilo v načrtu. Na Hanini je bilo vpisanih 54 in v Dobju 65 otrok. V obeh primerih je obiskovalo vrtec 1564 otrok. Vzgòjiteljic je bilo tudi več, kot se je planiralo. Vzgojiteljice so si pri vzgoji otrok, ki so jim bili zaupani, pridobile zaupanje staršev. Delo so opravljale pod mentorstvom VVZ Šentjur. Sanitarno - higienska enota je opravila delo po programu. V KS Dobje je pri Julijani Op-rešnik napravila izkop jarka in zajetje za vodovod v dolžini 350 m, -položila cevi in jarek zasula, enako delo je bilo opravljeno za Ivana Rabuzo v dolžini 213 m. V KS Planina pri Sevnici so izkopali jarek pri Martinu Kozole v dolžini 110 m. V KS Prevorje je opravljen izkop jarka za vodovod za Marijo Jazbec v dolžini 355 m. V obeh primerih so položili cevi in zasipali jarek. Na vseh deloviščih je bil teren izredno težaven (skozi gozd in po kamnitih tleh). Že storilnost pri delu nam dokazuje, da sta bila delovna disciplina in politično delovanje na izredno visoki ravni. Po oceni je vrednost opravlje- nih del nad 20 Starih milijonov. Življenje v brigadi je biip pestro. Imeli so veliko predavanj. Organizirali iso tudi obrambni dan itd. Brigada je osvojila vsa možna priznanja: sedem udarniških značk in sedem priznanj akcije. Ob zaključku delovne akcije je bilo organizirano srečanje starostnikov v KS Planina pri Sevnici. Za to srečanje je bil pripravljen prisrčen sprejem z bogatim kulturnim programom, v katerem :so sodelovale brigadirke in kulturni društvi Dobje in Hanina. Po kulturnem -sporedu so starostnike pogostili. Srečanje se je zaključilo s pesmijo in zadovoljstvom vseh prisotnih. Nedvomno je (brigada dr. Jože Potrč opravila v 'letu 1978 vse programsko delo v veliko zadovoljstvo nas Vseh. Upamo, da se bodo ti brigadirji tudi zadovoljni in ponosni spominjali na o-pravljeno delo za naše socialno ogrožene občane. Komandant je bil prisoten pri vseh delih na terenu in se trudil za uresničitev načrta. Za tako uspešno delo dajemo komandantu posebno priznanje. Za Občinski odbor RK Šentjur pri Celju Ivan KOLMAN Organizacijska dejavnost RK Občinska organizacija Rdečega križa je temeljna organizacija jugoslovanskega Rdečega križa, ki opravlja svoje naloge preko svojih članov, krajevnih organizacij, aktivov, podmladkarjev, mladine in občinskega odbora RK. Občinska organizacija je samostojna, deluje v skladu s statutom jugoslovanskega Rdečega križa in kot pravna oseba uresničuje vse pravice in dolžnosti, ki jih ima v mejah sredstev, s katerimi upravlja. Ker je občinska organizacija RK del enotne organizacije RK v Jugoslaviji, mora pri svojem delu slediti programskim načelom JRK, programu republiške organizacije RK ter sklepom svoje skupščine. Rdeči križ se v občimi vse bolj pojavlja kot oblika samoupravljanja občanov pri reševanju nekaterih problemov socialno zdravstvenega področja, ker občani skupno rešujejo te probleme. Aktivnost Rdečega križa v občini je danes usmerjena na širjenje zdravstvene kulture preko raznih zdravstvenih in vzgojnih (tečajev ter predavanj in na proučevanje in reševanje socialnih problemov. Prav tako Rdeči križ upravičeno pričakuje širšo podporo celotne družbene -skupnosti, zlasti pa pri pravilnem vrednotenju -njegove družbene koristi na področju socialne in zdravstvene dejavnosti ter razvijanju humanih socialističnih odnosov med ljudmi. Dejavnost našega odbora sloni na programih posameznih komisij, ki jih imamo 8 im to: 1. Zdravstveno-prosvetna komisija 2. Komisija za prvo pomoč 3. Komisija za nego bolnika na domu in skrb za ostarele osamele ljudi 4. Komisija za (borbo proti tuberkulozi in socialno dejavnost 5. Komisija za krvodajalstvo 6. Komisija za borbo proti alkoholizmu 7. Komisija za delo mladine 8. Komisija za delo podmladka. Aktivnost mladih v Novi vasi Počitniški meseci — meseci le- organizacijah ZSMS. marjenja in počitka so minili; V juliju in avgustu so se naše pred nekaj tedni se je zopet pri- vrste precej razredčile, toda de- čelo redno delo tudi v osnovnih lali smo vseeno, že v mesecu ju- ni ju smo se odločili, da bomo posebej navezovali nekoliko tesnejše stike s sosednjimi osnovnimi organizacijami; zato smo želel organizirati zabavne igre. Za sestanek — na katerem bi se natančnejše dogovoril o organizaciji igre — smo razposlali vabila v vse osnovne organizacije; žal pa se Ije odzvala le OO Re-sevna s svojima predstavnikoma. Sprašujemo se, kje je vzrok, da se ostale OO tiso odzvale niti pismeno. Morda smo si nerodno izbrali čas al pa nimajo interesa za sodelovanje. Kjub vsemu pa nas to ne bo odvrnilo od sklepa, da izboljšamo sodelovanje z mladimi iz ostalih vaških, oziroma krajevnih skupnosti. V sodelovanju s KO SZDL smo v mesecu juliju izvedli anketo o interesu občanov za gradnjo otroškega vrtca. Anketa je odločno uspela, pri čemer je potrebno posebej izreči pohvalo številnim mladincem, ki so kljub počitnicam žrtvovali precej prostih ur, da so obiskali prav vsako družino v Rifniku, Novi vasi in Čmolici. Žal moramo povedati, da se riso tako množično izkazali pri udeležbi na mladinski delovni akciji, ki se je je udeležil en sam mladinec. Se enkrat naj poudarim, da zelo dobro sodelujemo s KO SZDL v Novi vasi. Z združenimi močmi smo postavili dve avtobusni po- staji — v Novi vasi in čmolici. Na sestankih smo obravnavali značilnosti nove organiziranosti krajevnih skupnosti. Da bi se tudi mladi vključili v krajevno samoupravo, smo izvolil delegate v svet vaške skupnosti in v svet krajevne skupnosti. Upamo, da bodo opravičili naše zaupanje in na sejah resnično zastopali interese mladih. Pripravljali smo se tudi naX. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bdi oktobra. Pravijo, da je dobro, če smo nekoliko samokritični, zato naj zapišem, da so se mladi v naši OO še vse premalo vključili v razpravo o gradivu, ki je bilo v javni razpravi. Verjetno je vzrok premajhno zanimanje in tudi vzporedno s tem nepoznavanje statuta, ki opredeljuje položaj mladih v naši samoupravni socialistični skupnosti. Vsi skupaj moramo priznati, da v naših sredinah premalokrat — ali sploh zanemarjamo obravnavanje statuta, saj ga mnogi »jemljejo le kot dolgočasno pisanje«. Ravno to pa 'je vzrok, da na obravnavo gradiva ni pripomb in predlogov. Tako; napake smo odkrili, sedaj pa je na nas vrsta, da jih popravimo. Ne kaže jih jemati preveč črnogledo, saj pravijo, da so napake najboljša šola za dobro znanje. Alenka VRABIČ Dejavnost Zveze rezervnih vojaških stare- v ■ ' sin Ena od pomembnih nalog Zveze rezervnih vojaških starešin je tudi pomoč pri strokovnem usposabljanju prebivalstva za ljudkso obrambo, zlasti mladih. Vsakoletne delovne akcije mladinskih brigad na Kozjanskem dajejo rezervnim starešinam idealno možnost uresničevanja te hvaležne in važne naloge. Usposabljanje mladine v ljudski obrambi smo si zamislili v obliki obrambnih dni v mladinskih delovnih brigadah. Z izvajanjem se istočasno strokovno izpopolnjujejo tudi rezervni vojaški starešine, ki se pripravljajo na izvajanje obrambnih dni. Načrt izvajanja obrambnih dni med mladinsko delovno akcijo »Kozjansko 78« je izdelala občinska konferenca ZRVS Šentjur in za njihovo izvedbo pravočasno zadolžila krajevne organizacije ZRVS Dramlje, Planina, Ponikva, Slivnica in Šentjur. Načrt predvideva štiri obrambne dneve, v katerih bo zajeto 400 brigadirjev, pri izvajanju pa bo sodelovalo več kot 50 rezervnih vojaških starešin. Obrambni dan v mladinski delovni akciji se prične zjutraj — najprej s predavanjem o koncepciji splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Po številnih in zanimivih vprašanjih, ki jih po končanem predavanju postavljajo brigadirji predavatelju, lahko sklepamo, da je tematika mladim izredno zanimiva. Zanimivo je mladim tudi pehotno orožje, s katerim jih seznanjajo pripadniki, oziroma starešine naših teritorialnih enot. Pri streljanju z malokalibrsko puško, kjer je na strelišču vedno tudi vzorna disciplina, pa so enako kot fantje tudi dekleta dosegla lepe uspehe. Brigadirji in brigadirke preizkušajo svojo spretnost in zmogljivost še z metanjem bombe v cilj in s plezanjem po vrvi z vso resnostjo, da bi priborili svoji skupini čim več točk in boljšo končno uvrstitev brigade, ki ji pripadajo. Najzanimivejši del obrambnega dne pa je za mlade orientacijski pohod. Predhodno se naučijo v ravnanju z busolo. Nekateri od brigadirjev jo že dobro poznajo, saj so številni med njimi taborniki, drugim pa je ta naprava neznana in jo na obrambnem dnevu vidijo prvič. Orientacijski pohod je načrtovan mimo nekaterih pomembnih obeležij iz NOB v okolici Planine, tako da spoznajo brigadirji poleg okolice svojega bivališča tudi marsikatero zanimivost iz revolucionarne preteklosti Kozjanskega. V taboru MDA v Šentvidu gledajo mladi ob obrambnih dneh tu- di filme s tematiko splošne ljudske obrambe, filme posnete na pretekih vojaških vajah naših enot s sodelovanjem prebivalstva na teh vajah, poslušajo 'borce, ki pripovedujejo o dogodkih iz NOB v tem delu Štajerske, in drugo. Zvečer z nestrpnostjo pričakujejo rezultate, ki so jih na obrambnem dnevu dosegle posamezne brigade in z gromkim »Hcnruk« pozdravijo zmagovalce. Po letošnjih obrambnih dneh, ki so jih uspešno izvajali pri- padniki ZRVS iz Šentjurja, Slivnice, Ponikve, Dramelj in Planine, lahko trdimo, da je ta pomembna orgainizadi|ja v pogledu pomoči pri vojaškem izpopolnjevanju mladih v brigadi našla svoje pravo mesto in hvaležno področje dela, M se lahko bogato obrestuje šele v času, ki si ga sicer ne želimo, a moramo biti nanj vedno in čim bolje pripravljeni. Občinska konferenca ZRVS Šentjur Ob Dnevu mrtvih Le še nekaj dni nas loči od dneva, ko se bomo spomnili vseh naših dragih, ki jih ni več med nami. Ne pozabimo urediti grobove vseh, ki so dali svoja življenja za na- šo svobodo. Poskrbimo za njihove grobove in druga spominska obeležja. Posvetimo nekaj pozornosti tudi borcem, katerih grobovi so po naših gozdovih. Uredništvo Sentjurčani se bodo spomnili vseh žrtev NOB ob komemoraciji pri tem spomeniku Vaška skupnost se prebuja Nova vas je bila prej vas s par hišami, a sedaj je to kraj v katerem prebiva veliko ljudi, ki si zelo prizadevajo, da bi ta kraj naredili še lepši. Ima sedež vaške skupnosti v katero še poleg Nove vasi spadajo: Ritnik, Čmolica in Podgorje. Na prvem sestanku zgoraj omenjene skupnosti je predsednik Jezovšek Franc predlagal, da se mora v Novi vasi najprej urediti kanalizacija, ki je zelo potrebna. No, in v enem naselju novih hiš, so že opravili to nalogo. Delali so vaščani sami. Cevi, pesek in drug material je prispevala Cestno-komunalna skupnost Šentjur. Delali so vestno in upajo, da so s to nalogo naredili in pripomogli, k boljšim sanitarnim in zdravstvenim razmeram. Samo to je le en del te napeljave. Važna in tudi zelo potrebna je kanalizacija ob cesti, zlasti pred trgovino. K temu bi morala tudi sanitarna inšpekcija kaj več pripomoči. Saj se moramo zavedati, kakšen je danes promet in koliko ljudi se pelje skozi vas in vidi še to neočiščeno ogledalo. In kako dolgo bo še tako, se sprašujejo vaščani Nove vasi? Darja Fendre Nagradna Dragi bralci! Na tej strani boste lahko od prve številke dalje našli nekaj, kar vam bo krajšalo jesenski £as. Za razmišljanje vam predlagamo, da vzamete v roke svinčnik In leksikon. Rešitve nam pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL Šentjur, (za glasilo »UTRIP«). 2 črki: AL, GA, ID, IP, DN, PO 3 črke: AKA, ARA, ART, ATE, BAT, BIK, BRK, DIR, IDO, IRH, LIM, MAJ, RJA, UNA, ŽEP 4 črke: ANNA, BALA, BETA, CVAR, DADA, GROB, IVKA, JARM, KAJA, LESA, LETO, MAJI, LUKA, ONAN, RADA, ROKA križanka 5 črk: ALJAŽ, ASTRA, BADEN, IVANA, MIDAS, NAROK, OOLIT, TLAKA, TRAKE, TREMA 6 črk: BRANKO, INGVER, OHRANA, PREDAL, ULIVEK 7 črk: AKVARIJ, BLOUDEK, LEONIDA, RUDNINA 8 črk: ENIGMATI, KANCLIJA 9 črk: ODVAJANJE 12 črk: ANTIBIOTIKUM, SALVADOR DALI Uredništvo vam želi veliko sreče pri reševanju in pričakuje vaše rešitve do Srečanje ZMDA Jugoslavije To leto so že enajstič potekle igre zveznih mladinskih delovnih akcij Jugoslavije. Na srečanjih se zberejo vse akcije s pripravljenimi ekipami za športna srečanja in z ekipo, ki predstavlja akcijo v kulturi. Za Z MDA Kozjansko je to že četrto srečanje. Prvič je nastopila še kot neznana akcija na »Moravi 75« in dosegla vrh na vseh področjih tekmovanja. Brigadirji so se vrnili na Kozjansko s številnimi pokali in diplomami. Naslednje leto se slovenski brigadirji pomerijo z nasprotnimi ekipami na MDA Niš 76. Bilo je malo manj uspeha, bili pa so lepi vtisi, kajti akcijo »Kozjansko« so takrat že pozna- li. Na MDA Sutjeska 77 pa je akcija Kozjansko zopet pokazala, da je zmožna doseči naj višja priznanja. Sutjeska je brigadirjem prinesla kar tri prva mesta v športu ter prvo in drugo mesto v kulturi. Najvišje priznanje pa je bila pohvala za dose- žen višek v urejanju čistoče in discipline na srečanju. Letos je bilo gostitelj enajstega srečanja v športu in kulturi mesto Skopje. Slovenijo so zastopale vse zvezne akcije: Kozjansko, Posočje in Suha krajina. Športna tekmovanja so se odvijala v mestu samem, kulturne programe pa so brigadirji izmenjali na MDA Katlanovo 78, ki je iz Skoplja oddaljeno slabih 30 km. Razlika od prejšnjih srečanj je bila letos v tem, da se na koncu srečanja niso podeljevala priznanja za posamezne športne panoge, ampak je bilo vsaki akciji podeljeno priznanje za sodelovanje na 11. srečanju Z MDA Jugoslavije. Škoberne F. Pe! let MDA na Kozjanskem (Nadaljevanje s prejšnje številke) Nekaj je posebno značilno za ZMDA »Kozjansko 78«. To je akcija, ki ima dve naselji, med sabo oddaljeni 35 km. Ta razlika povzroča neenake pogoje za delo. Naselje v Bistrici ob Sotli ima svoje igrišče naselje v Šentvidu pri Planini pa ga nima. V ta namen koristi prostore osnovne _ šole Planina pri Sevnici, kar nam ponovno potrjuje predanost in, željo občanov obeh občin (Šentjur in Šmarje pri Jelšah) pomagati mladim pri njihovem delu. Vsi skupaj, tako občani kot brigadirji, se namreč zelo dobro zavedajo, da si zgraju-jejo lepšo prihodnost. Kljub tem problemom akcija uspešno poteka, saj je program akcije enoten za obe naselji, kar daje možnost sodelovanja med njima. Brigade, ki «o letos sodelovale — Josip Kozarac na ZMDA »Kozjansko 78« iso: — Franjo Vrunč-Buzda — Kruševska republika . — Fritz Pavlik — Majda Vrhovnik-Lojzka — Bratstvo — jedinstvo — Bata Buljič — MALO ZA ŠALO MALO ZA Smejali bi se Kako naj jo zapéljem, če pa imamo samo traktor. Še vedno mlatimo žito z administrativnimi cepci. Z agronomi tlakujemo ulice, namesto, da bi z njimi pognojili njive. Ob neomejenem številu oslov, bi lahko odprli tudi oslovske mesnice. Ni ga boljšega strokovnjaka za 'kmečki turizem, kot je bivši kmet. Smrčka ob smreki — vlada pa hrast. Svinjski pastirji so tako redki, da bodo postali zlata podlaga za padec nekonvertibilnih valut. Če nosiš zemljo v srcu, molči, da te ne obdolžijo. RES — MALO ZA ŠALO — Tildi bik z diplomo je plačan po učinku, zlasti če osemenjuje krave z rodovnikom. S kom bomo šahirali, če v začetku igre požremo vse kmete? Namesto da bi postal Matija Gubec na svojem posestvu, je postal Gubec v mestu. UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PEČAR — lektorja, Hinko PAP — član in Franc ŠKOBERNE — fotografije. Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 4.000 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.