OSP- p.p .u6 660C1 KA jO-U i<- )p£P> PoJtrJna plačana v gotovini ^ nAA ,. Abb. postale i gmppo Lena oUU lir sjAski dnevnik Leto XXXV. Št. 231 (10.450) TRST, sobota, 6. oktobra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PREDLOGU ZACCAGNINIJA 0 SOOČENJU S STRANKAMI Socialisti terjajo avtorske pravice nad predlogom o reformi ustave Previdne reakcije komunistov - Tudi Andreotti za izredno previdnost in postopnost - Bivši predsednik vlade kritičen do Craxija RIM — Današnji Avanti piše, da je «Craxi s predlogom za športom med političnimi silami, ki bi preprečil paralizo inštitucij zadel v živo«. Glasilo PSI nato podaja ocene posameznim reakcijam na govor socialističnega tajnika: »pomembno« je bilo priznanje Zaccagninija, ‘Pozitivna« ocena Fanfanija, «bolj restriktivno« pa Andreottijevo stalile. «Pozitivno je treba podčrtati« stališče Natte, medtem ko je pozitivno mnenje Forlanija. Tem stališčem je treba dodati še odgovore komunistov in socialdemokratov (verjetno pa bodo enako o-c«no dali tudi republikanci) Zac-oagniniju: vsi so pristali na lijc-«ov predlog po predhodnih posvetovanjih med političnimi silami, da Preučijo reformo inštitucij. To pa Pomeni, da KD počasi jemlje so-vialistom iz rok pobudo, ki jo je sProžil sam Craxi. Nekaj podobnega se je zgodilo že pred dvema Jetoma: ko so socialisti predlagali dvostranska srečanja med stranka-m>, da bi rešili eno izmed kriz enobarvne Andreottijeve vlade, ka- Ollitiiim,11,1111111111111,1,11,1,mm,mit,111,11111,im,|,|f||itiii,i,iiiiiiiiiiii,itiiiiiiiiiiiiiiifMiii(iiiiiii sneje pa je KD vodila razgovore. Zato Avanti opozarja na splošna priznanja Craxiju in pozablja na Zaccagninijevo vabilo strankam. Za tajnika KD pa vodilna vloga v pogajanjih ne pomeni le večje nadzorstvo nad [X) te kom razgovorov, ampak predvsem zmanjšati obseg poskusa socialističnega voditelja, da bi zagotovil svoji stranki vodilno vlogo, kar je predpogoj, da bi bila njegova kandidatura za palačo Chigi uspešna. O tem je govoril tudi odgovorni za državna vprašanja pri vodstvu TRAGIČEN REKORD PIEMONTSKE PRESTOLNICE V Turinu naraščanje ofenzive terorizma Včeraj «Prima linea» ranila upravitelja podjetja «Praxi» TURIN — Po četrtkovem atenta- , ju na odgovornega za stike s sindikati v Fiatu, so včeraj zjutraj tenoristi «Prima linea» v Turinu vdrli n sedež podjetja «Praxi», ki se u-kVarja z raziskavami gospodarskega tržišča ter ranih v nogi pooblaščenega upravitelja Piercarla An-dreolettija. Dve prevratniški skupili, v četrtek rdeče brigade in včeraj «Prima linea», isti sistemi ((boja* ter isti zločinski nameni. To je tragična podoba'današnjega Turina, kjer si atentati in teroristična dejanja sledijo kot na tekočem traku kjer po mnenju župana, NaveUija ln predsednika dežele Piemont Vi-Slioneja, sile javnega reda in sodstvo niso večkrat kos svojim dolgostim. Omeniti moramo namreč, oa že nekaj let turinske krajevne oblasti opozarjajo vlado na nevzdr-*en položaj na področju javnega reda in na dejstvo, da v mestu primanjkuje karabinjerjev in policije. Tudi včerajšnji atentat je bil iz-v®den že po stari in preizkušeni tehniki: skupipa teroristov, trije mo-?ki in ženska, vdre v poslopje, kjer lrna sedež podjetje «Praxi», onemogoči vsak odpor uradnikov, izbere svojo žrtev, pooblaščenega u-Pravitelja Piercarla Andreolettija 'n ga dvakrat ustreli v nogi. zdravstveno stanje moškega ni huda, čeprav se bo moral zdraviti Približno dva meseca. Kmalu zatem beznani glas telefonira uredništvu ®gencije ANSA in izjavi, da odgovornost za atentat prevzema pre-Vratniška organizacija «Prima li-ti®a», ki je v zadnjem času izvedla v Piemontskem glavnem mestu celo Vrsto zločinskih dejanj in umorov. V popoldanskih urah so teroristi Pustili v neki posodi za odpadke v sedišču Turina letak, ki vsebuje že °bieajna gesla «proti sistemu« ter Ze'o podroben opis dejavnosti podjetja «Praxi» ter seznam poslovnih stikov, ki jih vzdržuje z nekaterimi 'Tbkimi torinskimi industrijami. Kako pridejo v roke teroristom te zaupne informacije je za sedaj še pra Va skrivnost, saj se podobne stvari Ponavljajo že precej časa, kar dokazuje tudi dejstvo, da so ob priliki bakaterih atentatov na funkcionarje F|ata teroristi razpolagali s kar pre-senetljivimi informacijami o sami botranji organiziranosti nekaterih Podjetij v Turinu, (st) Izpcdletel atentat ita železniško progo Videni-Avstrija MDEM — Vso kaže, da je neznancem, za katerimi poizvedujejo ,ko karabinjerji kot agenti videm-?ke DIGOs izpodletel atentat na Železniško progo Videm - Trbiž - Kosovo. Včeraj so namreč nedaleč od Podvoza pri Ospedalettu (Humin) odkrili 15-kilogramsko plinsko je-Klt?nko, ki je bila povezana z zaži-Solno vrvjo. Na srečo je plamen Ugasnil preden je zajel ventil, iz Katerega je uhajal plin, ki bi z otsplozijo povzročil precejšnjo Skobo na tračnicah. RIM — Združenje italijanskih za-varovaInic bo v kratkem predložilo riadi dokument, s katerim bo zahvalo za prihodnje leto 25-odstoten Povišek zavarovalnin za avtomobile. PARIZ — Raziskava organizacije Razvitih držav OCSE prikazuje,, da Kriza, ki je zajela leta 1973 pomor-?K> promet in ladjedelstvo, še traja, btiemo predstavljajo ladjedelnice, Južne Koreje. Japonske in Poljske. Ranjeni Piercarlo Andreoletti KPI Pecchioli, ki pa, resnici na ljubo, ni povedal ničesar, česar bi ne bil dejal Natta. Komunisti so razpoložljivi za razpravo o proučitvi delovanja inštitucij in imajo tudi svoje predloge, uprli pa se bodo vsakemu poskusu, da se »spremenijo stebri ustave«. Skratka, ne pristanejo na nobeno obliko predsedniške republike in nobeni spremembi v sorazmernosti, ki jo predvideva volilni zakon. Komunisti so torej pripravljeni in Pecchioli je izrecno poudaril, da je ta pripravljenost prišla do izraza že na sestanku s socialisti, in torej sprejemajo «Zaccagninijev predlog za soočanje z demokratičnimi silami«. Socialdemokrati ali bolje običajni Pietro Longo, poudarjajo svojo razpoložljivost .vendar pa pravijo, da so prepričani, da je treba marsikateri člen ustave šele začeti izvajati, ne pa ga spreminjati. Tu PSDI misli predvsem na čl. 40, ki govori o stavkah v sektorju javnih storitev. Kar pa zadeva KD je treba poudariti predvsem stališče Andreottija, ki svetuje ((izredno previdnost in postopnost«. Andreotti poziva predvsem h konkretnosti: ne smemo se prenagliti in izrekati prognoz, ki so za državo neugodne, ne da bi rešili vprašanje diagnoze. Bivši ministrski predsednik poziva PSI, naj opusti shemo «v vlado ali v o-pozicijo«, dodaja pa, da ni mogoče vztrajati pri načelni prepovedi vstopa komunistov v vlado za vse večne čase, če bi hoteli, da bi ta stranka sprejela tudi vmesne rešitve. Andreotti je vsekakor mnenia. da srečanje med Craxiiem in Berlin-guerjem ni bilo zgodovinsko in, kar zadeva socialističnega tajnika, ocenjuje odlomek njegovega ese.ia, v katerem Craxi govori o »parlamentarnem idiofst,vu» kot spis ki spominja na Marinettiia, futurističnega in tudi filofašističnega rimskega pesnika. V zvezi z vprašanjem re-. Jpj-me inštitucij ,pa Andreotti tja-sprotuje skraišanju roka ‘'predsedniškega mandata, pač pa se zavzema za odpravo možnosti ponovne izvolitve predsednika republike. Sicer pa so odmevi v KD precej enoglasni: vsi so v glavnem naklonjeni Zaccagninijevi pobudi. Forla-ni, ki jo odobrava, predlaga predvsem nujnost reforme strank, De Mita pa se zavzema za «nov ustavni pakt«, o katerem sicer govori tudi republikanski tajnik Spadolini. P. P. KONČAN SEMINAR NA DUNAJU Tudi države OPEČ za nov svetovni gospodarski red DUNAJ — Integriran razvoj z državami uvoznicami je bila osrednja tema razprave na tridnevnem seminarju držav OPEČ, ki se je zaključil včeraj. To naj bi veljalo za bližnjo perspektivo, na daljšo dobo pa je treba uvajati nov mednarodni gospodarski red, ki naj temelji na medsebojnem sodelovanju. Načela, na katerih naj temelji ta novi red je včeraj obrazložil irgški minister za petrolej Tayeh Abdul Karim: Odpraviti je treba diskriminacijske in restriktivne trgovinske politike, ki jih izvajajo razvite industrializirane države; surovinam, ki jih izvažajo države v razvoju, je treba zajamčiti pravične cene; razvojnemu procesu nerazvitih držav je treba pomagati tudi s prehodom napredne tehnologije po pravičnih cenah; na novo pregledati strukturo dolgov držav v razvoju in zmanjšati obresti na posojila, ki jih prejemajo; olajšati pretok kapitalov k nerazvitim državam, toda brez špekulacij; nadzorovati delovanje multi-nacionalnih družb v državah tretjega sveta. PREDVIDEVANJA PRED JUTRIŠNJIMI DEŽELNOZBORSKIMI VOLITVAMI Nobenih sprememb v ravnotežju sil na Koroškem: socialistična stranka bo še vedno prevladovala Samostojen nastop Koroške enotne liste - Podpredsednik ZSO H. Ogris na socialistični listi - Očarljivost kandidatov nadomestila šibke programske smernice strank CELOVEC - Kot se je začel, tako se koroški predvolilni boj brez posebnih presenečenj tudi končuje. Tako premoč socialistične stranke (doslej 20 mest v deželnem zboru nasproti 12, ki jih ima ljudska stranka in 4, ki jih imajo svobodnjaki) kot tudi novi deželni volilni red, ki še bolj doslej izključuje nenadne prodore manjših političnih skupin, namreč že naprej zagotavljata, da volitve ne bodo povzročile bistvenih sprememb v sedanjem ravnotežju sil. Slej ko prej bo na Koroškem prevladovala socialistična stranka. Kar zadeva stranke, ki so si doslej delile mesta v deželnem zboru (socialistična, ljudska, svobodnjaška), predvolilni boj ni potekal v znamenju bistvenih programskih in političnih alternativ, marveč je bil zgrajen skorajda izključno na osebah voditeljev strank in na njihovi partecipaciji pri uspehih doseženih v preteklem mandatnem obdobju. Predvolilni boj je bil zato omejen predvsem na razkošne barvne plakate, s katerih so se smehljala obličja voditeljev treh strank, ter na nekaj sto predvolilnih sestankov, na katerih se je strankino vodstvo rokovalo s krajevnim prebivalstvom, se pravi sestankov, na katerih je bolj kot programska argumentacija, prevladovala osebna očarljivost. Kar zadeva skope programske smernice, s katerimi so nastopale tri stranke, ki so na oblasti na Koroškem, pa je bila zadeva zadnje štiri tedne takšna: Koroška socialistična stranka je v volilni boj krenila z geslom «o koroški poti«, z geslom torej, ki naj bi dosedanji, po mnenju stranke, uspešni razvoj dežele povezalo z globoko zasidranim koroškim parti- MiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiininiuiiiiiiiiii OCENA PREDSEDSTVA SFRJ IN PREDSEDSTVA CK ZKJ Konferenca v Havani nova potrditev osnovnih načel politike neuvrščenih Predsednik Tito seznanil prisotne z dejavnostjo jugoslovanske delegacije Predsedstvi SFRJ in CK ZKJ podčrtali vlogo Tita na tem vrhu neuvrščenih KARADJORDJEVO — Pod predsedstvom predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita je bila včeraj skupna seja predsednikov Jugoslavije in CK ZKJ, Seje so se udeležili najvišji predstavniki federacije in predsedniki predsedstev republik in pokrajin. Predsednik Tito je obe predsedstvi seznanil z rezultati 6. konference voditeljev držav oziroma vlad neuvrščenih dežel, zatem pa so proučili poročilo o delu jugoslovanske delegacije. Predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ sta ocenila, da pomeni 6. konferenca neuvrščenih držav na vrhu pomemben korak pri uveljavitvi in krepitvi neodvisne in izven-blokovske vloge gibanja neuvrščenosti — enega najpomembnejših dejavnikov v mednarodnih odnosih. ZAKLJUČEN ŠTIRIDNEVNI FINANČNI SHOD V BEOGRADU VEČINA ČLANIC SVETOVNE BANKE ŽE ODOBRILA PODVOJITEV GLAVNICE McNamara pozval še ostale (mod njimi ZDA), naj nujno sprejmejo enak sklep, da bo megla banka povečati pomoč državam v razvoju BEOGRAD — S slovesno sejo se je včeraj zaključilo letno zasedanje Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki se je začelo 2. t.m. ob prisotnosti okrog 250, delegatov iz 138 držav članic največjih svetovnih finančnih ustanov in še nekaj tisoč predstavnikov vseh večjih bank, ki delujejo na mednarodnem. področju. Na zaključni seji, ki se je začela opoldne in je trajala nekaj več kot eno uro, so podali sklepne misli k štiridnevni živahni razpravi predsednik Svetovne banke Robert McNamara, generalni direktor MDS Jacques de Larosier in predsednik letošnje skupščine, novozelandski premier Robert Muldoon. McNamara je uradno sporočil, da je že več kot 80 držav odobrilo zvišanje glavnice Svetovne banke od 40 na 80 milijard dolarjev, s čimer se bo podvojila možnost pridobivanja kapitalov, ki jih banka dodeljuje državam v razvoju s posojili. Pozval je zato še ostale članice (med katerimi so tudi ZDA), naj storijo enako brez odlašanja, ker bi drugače Svetovna banka ne mogla u-resničevati programov pomoči nerazvitim državam, da kljubujejo izredno težki gospodarski situaciji, ki je posledica podražitve petroleja, počasnejšega razvoja industrializiranih držav in mednarodne inflacije. Poudaril je, da namerava Svetovna banka dodeljevati nerazvitim državam kredite tudi za krit,’ primanjkljajev njihovih plačilnih bilanc in za uravnavanje gospodarskih struktur, zaradi česar je pozval članice, naj zvišanje glavnice odobrijo do 15. novembra. Ravnatelj MDS Da je poudaril, da je treba osredotočiti napore v bdrbi proti inflaciji, ki razdira mednarodno gospodarsko politiko in je pri tem dejal, da je tudi zasluga beograjske skupščine, kjer se je pokazala enptna volja boriti se proti inflaciji, če se je zaustavilo skokovito naraščanje cene zlata. De La-rpsier je tudi pohvalil načelen pristanek na ustanovitev »nadomestne- ga sklada« (ki naj nadomesti dolar kct osnovo za mednarodne finančne izmenjave) in dejal, da se bodo o tem pogajanja nadaljevala v začasnem odboru MDS, ki mu načeluje italijanski zakladni minister Pan-doifi. Zaključil je s pozivom industrializiranim državam, naj odprejo svoje meje izvozu nerazvitih držav, oboje pa. naj usklajujejo energetsko politiko, kar je pogoj za premostitev sedanje krize. Svečano zasedanje se je zaključilo z govorom predsedujočega Muldoo-na, ki jo povzel glavne misli s štiridnevne razprave in stališča ter predloge, ki so iz nje izšli. V dvorani kongresnega centra »Sava« so prevladovali zastopniki nerazvitih držav, saj je večina delegacij bogatejših že odpotovala. Srečanje se je zaključilo v manj pesimističnem vzdušju, kot se je bilo začelo ob zaskrbljujočih vesteh o strmem pad- zultat letošnjega srečanja vsaj podvojitev sredstev, namenjenih kreditni pomoči državam v razvoju. Ostalo pa je od or ti h še mnogo vprašanj, ki so jih tolmačile najbolj zavzeto ravno te države, od njihove večje vloge pri odločanju o politiki SB in MDS, do uvajanja novega svetovnega gospodarskega reda, ki naj zagotavlja njim ,n tudi že" razvitim državam skladnejši in pravičnejši razvoj. (Iv) PORDENGN — Bivši predsednik vlade Giulio Andreotti je imel te dni na Pordenonskem več predvolilnih shodov. Volitve za obnovo občinskega sveta v Pordenonu bodo 14. in 15. oktobra. Konferenca je opozorila na pereče probleme in poti za izgradnjo novih pravičnejših političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Kljub vsem težavam in nasprotjem, ki obremenjujejo tudi gibanje neuvrščenosti, so neuvrščene države v demokratičnem dialogu in ob spoštovanju medsebojnih razlik potrdile svojo odločnost, da dosledno upoštevajo iz--tirna načela in temeljnopoliiično u-smeritev politike in gibanja neuvrščenosti kot nenadomestljivega dejavnika za neodvisnost in enakopravnost držav, za hitrejši razvoj dežel v razvoju, reševanje perečih mednarodnih problemov in za splošni napredek v svetu. Poudarili so, da se je na 6. konferenci neuvrščenih gibanje znova okrepilo in razširi!’, o čemer priča tudi vst-p držav Latinske Amerike in Azije v gibanje in vse večja prisotnost politike neuvrščenosti tudi v Evropi, s čemer se manjša prostor delovanja blokov in blokovske politike nasploh. Konferenca je ocenila, da je mednarodni gospodarski položaj vse bolj zapleten in poudarja, da so gospodarske razmere držav v razvoju vse težje in da je njihovo reševanje ena od prednostnih nalog ne le neuvrščenih, ampak tudi drugih držav v razvoju in vse mednarodne skupnosti. Na seji sta predsedstvi sprejeli poročilo o delu jugoslovanske delegacije na konferenci v Havani in posebej podčrtali vlogo predsednika Tita, ki je veliko prispeval k uspešnemu zaključku zasedanja v Havani. Predsedstvi sta tudi izrazili posebno zadovoljstvo, ker je konferenca neuvrščenih v Havani sprejela resolucijo o zahvali in posebnem priznanju predsedniku Titu, enemu od ustanoviteljev gibanja, za njegov prispevek k oblikovanju načel in ciljev neuvrščenosti, za njegovo prizadevanje za ohranitev in o-krepitev enotnosti in solidarnosti neuvrščenih držav in za njegov o-sebni prispevek k vzpostavljanju enakopravnejšega in pravičnejšega mednarodnega sistema, (dd) BERLIN — Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov držav varšavskega pakta, bo danes v vzhodnem Berlinu velika proslava ob priliki cu vrednosti dolarja, ki se je v zad- 30. obletnice ustanovitve Nemške de-njrh dneh zaustavil. mokratične republike. Med ugled- Če ne bo presenečenj, zlasti s strani ZDA, bo prvi konkreten re- nimi gosti bo manjkal le romunski predsednik Ceausescu. Tito sprejel Sergeja Kraigherja KARADJORDJEVO - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je včeraj sprejel več najvišjih predstavnikov republik in pokrajin. Najprej je sprejel člana predsedstva SFRJ in CK ZKJ Sergeja Kraigherja, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo na proslavi ob 30-letnici razglasitve NDR. Predsednik Tito se je zatem pogovarjal s predsednikom predsedstva pokrajine Kosovo Džavidom Ni-manijem in predsednikom pokrajinskega komiteja ZK Mahmudom Ba-kalijem, Tijji je_jzčeraj v Karadj^ievu sprejet" tudi predsednika predsedstva črne 0re Velika Milatovl-ča in predsednika CK ZK črne gore Voja Sržentiča. Milatovič in Sržen,-tie sta predsednika Tita seznanila z do zdaj sprejetimi ukrepi za odpravo posledic aprilskega potresa v Črni gori. Predsednik Tito je v pogovoru dejal, da je temu vprašanju reba nameniti naj večjo pozornost in da je treba pred začetkom zime zagotoviti nainujnejšo namestitev sem. ;i so ostali brez strehe nad glavo. kularizmom. Opozarjanje na uspehe — predvsem kar zadeva politiko zaposlovanja na eni ter socialne storitve na drugi strani -v naj bi skupaj z «državno pogodbo«, s katero je zvezna vlada Koroški neposredno pred volitvami zagotovila dodatna sredstva za razvoj, ustvarilo vtis, da Korošcem ne kaže drugega, kot da tudi tokrat potrdijo prevlado socialistov na deželni ravni. Kar zadeva manjšinsko vprašanje, se je socialistična stranka že davno pred volitvami oprijela pravno-politične fikcije, da je to vprašanje s sedmojulijsko zakonodajo rešeno, na podlagi te fikcije pa se socialisti že leto dni in pol izogibajo slehernega konflikta, ki bi ponovno zaostril delitev prebivalstva na slovensko in nemško govoreče. Da ponovno aktivirajo tiste slovenske glasove, ki so pred letom 1975 podpirali socialistično stranko, ki pa so to stranko zapustili, ko je prišlo do preštevanja manjšine in do sprejemanja sed-mojulijske zakonodaje, so socialisti na kandidatno listo tokrat postavili bilčovskega župana in podpredsednika Zveze slovenskih organizacij Hadžija Ogrisa. Kar zadeva samostojen nastop Koroške enotne liste (KEL), jo socialistična stranka ocenjuje kot nastop «krščanskih» Slovencev in spričo tega kot podporo konkurenčni katoliški ljudski stranki. Koroška ljudska stranka za volitve ni ponudila nikakršne programske alternative, marveč je po eni plati opozarjala na svoj delež pri doseženih pozitivnih rezultatih, po drugi plati pa je skušala predvolilni boj zgraditi na geslu o koncentraciji oblasti v rokah socialistične stranke. Z nekaj več kot 50-odstotki glasov, naj bi si namreč socialisti prigrabili v deželi kar 80 odstotkov oblasti. Ta monopolna o-blast, ki naj bi Koroški samo škodila, pa je treba na volitvah torej preprečiti z ustrezno podporo ljudski stranki, Qre v bistvu za defenzivno predvolilno taktiko, ki naj pre prew»i, drugi plati pa z razpoloženjem večine prebivalstva in večine političnih sil, ki so konflikt za manjšino (in sosednjo Jugoslavijo) po letu 1972 morale zabeležiti kot dogodek, ki je prinesel deželi in državi tako politično (navznoter in navzven) kot tudi gospodarsko škodo. Takšnemu konfliktu se koroške politične sile očitne želijo izogniti. Ra-zumlj vo je zatorej, da si obnavljanja tega konflikta ne želi veliko ljudi na Koroškem. Svobodnjaška stranka zatorej v predvolilnem boju ne nastopa odkrito proti manjšini in proti sosednji Jugoslaviji, marveč je to svojo politiko za volilne potrebe preoblekla v teorijo o Ko-: pošti kot tgko imenovani coni razredčene varnosti, kjer naj bi ne veljati le posebni varnostni ukrepi ter okrepljena policijska in vojaška prisotnost, marveč tudi poseben nadzor nad delom manjšinskih organizacij, levo usmerjenih političnih skupin in seveda nad ustvarjanjem gospodarske povezave z Jugoslavijo. T0 isto politiko na skrajno hujskaški in grob način zagovarja koroški Heimatdienst Obe osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji kajpada oporekata fikciji, da je manjšinsko vprašanje s sedmojulijsko zakonodajo rešeno. Narodni svet koroških Slovencev tokrat podpira nastop Koroške enotne liste (KEL), ki se tokrat predstavlja kot gibanje, a nastopa kot stranka, in ki skuša tokrat nacionalno vprašanje povezovati s socialno ekonomskimi problemi ter na tej podlagi v akcijo vključiti tudi nemško govoreče kritike obstoječega političnega sistema. Zveza slovenskih organizacij pa prepušča izbiro o strankarskem in političnem angažmaju svojim pripadnikom in njihovi presoji krajevnih strankarskih in političnih okoliščin, zavezuje pa jih, da se na tako izbranem strankarsko političnem bojišču dosledno zavzemajo za uresničitev 7. člena državne pogodbe. V skladu s tem konceptom je glasilo slovenskih organizacij »Slovenski vestnik« v predvolilnem obdobju omogočilo tako predstavnikom Slovencev v socialistični stranki in komunistični partiii. kot tudi predstavniku KEL, da predstavijo svoja politična izhodišča. Udeležbo na volitvah, ki bodo potekale v štirih volilnih okrožjih, ima 366.399 volilnih upravičencev, oziroma okoli 19.000 več kot pred štirimi leti. Razen treh strank, ki so zboru, se bosta za glasove potegovali zboru, se bosta zaglasove potegovali še komunistična partfla in pa Koroška enotna lista (KEL). MARJAN SEDMAK LIZBONA - Delegacija KPI, ki jo vodi Enrico Berlingugr, je nadaljevala razgovore z voditelji portugalske komunistične partije. Predsi-nočnjim se je Berlinguer poldrugo uro razgovarjal tudi z generalnim sekretarjem portugalske socialistične partije Mariom Soaresom. Po neuradnih vesteh te ZDA Cyrus Vanče bo obiskal SFRJ in Romunijo NEW YORK — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče bo baje še pred koncem leta obiskal Jugoslavijo in Romunijo. Do obiska, ki ga napoveduje severnoameriška tiskovna agencija UPI, naj bi prišlo takoj po koncu zasedanja držav NATO v Bruslju in newyorško časopisje, ki v zadnjem času posveča izredno pozornost prisotnosti sovjetskih vojaških čet na Kubi, tolmači vest o tem obisku — seveda še zlasti kar zadeva Romunijo — kot odgovor ZDA na zadnja dogajanja. Predsednik hrvaške vlade pri Comelliju K -J Predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Hrvatske Petar Flekovič se je včeraj sestal v Trstu s predsednikom deželnega odbora Antoniom Comellijem. Pogovora so se udeležili tudi predsednik komisije za mednarodne odnose SRH Majerič in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, za deželni odbor pa podpredsednik Colo-ni in odbornik za industrijo Rinaldi. Predsednika sta opravila širok pregled problemov, ki se tičejo sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Hrvatsko, tudi v o-kviru skupnosti Alpe Adria, ter o odnosih prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo s posebnim poudarkom na izvajanju osimskih sporazumov. Ob zaključku srečanja so se dogovorili, da bodo pristojni forumi o-beh strani v prihodnjih mesecih poglobili teme skupnega interesa. Na univerzi v Veroni b0 v marcu prihodnjega leta študijski seminar o vlogi in nalogah krajevnih bank pri razvoju dežel, članic «Delovne skupnosti Alpe-Adria*. K omenjeni skupnosti so kakor znano pristopile dežele Furlanija - Julijska krajina in Veneto za Italijo, SR Slovenija in SR Hrvatska za Jugoslavijo, Zgornja Avstrija, Koroška, Solnograška in Štajerska za Avstrijo ter Bavarska za Zahodno Nemčijo. Predstavniki omenjenih dežel, katerim so se pridružili tudi zastopniki avtonomne pokrajine Bočen, so se včeraj sestali v prostorih hotela «Europa» pod Nabrežino, kjer so se načelno dogovorili tudi o temah, ki naj bodo predmet razprave na marčnem seminarju v Veroni, Izbrane teme so v giavnem naslednje: struktura in dejavnost krajevnih bank v določenih deželnih stvarnostih (glavni namen razprave o tej temi bo iskanje skupnih oziroma stičnih točk in osnove za vzpostavitev morebitnega sodelovanj«): krajevne banke, prometne zveze in promet; krajevne banke in njihova vloga pri krepitvi male in miilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuMiiMmi,m,mulim,m,,,nl»l„iiIIIiiiniliIillMliIII|IIIII(miiiIllillii1|lllliiiiIiillliillllllliliiliiiniiiiml|||||||„ V ZVEZI S PUEOSNOVO TURIZMA'V DEŽELI Sest trnek medpr e ds ta vaški SDGZ in pristojno deželno komisijo Pr e o sinova mora upoštevali tudi nerazvita območja Beneške Slovenije V Vidmu posvet o sodelovanju z Deželno ustanovo za razvoj obrtništva (ESA) Včerajšnje srečanje med predstavniki naše dežele in SR Hrvatske «DEL0VNfl SKUPNOST ALPE-flPRIA» Marca na univerzi v Veroni seminar o krajevnih bankah Poleg devetih pobudnic skupnosti bo sodelovala tudi avtonomna pokrajina Bočen - Izbrane teme za skupne razprave Solidarnost z zadrugo CLUET Demokratični Trst odločno obsoja fašistični atentat na knjigarno zadruge CLUET in napad prevratnikov na levičarske študente. Številnim izrazom solidarnosti s prizadetimi so se včeraj pridružili še drugi. Tržaški partizanski pevski zbor je sinoči z vso odločnostjo obsodil podli atentat na tržaški univerzi ter izjavil, (|o- kriljem deželne uprave. Osnutek nadalje predvideva določeno reorganizacijo deželnega odborništva za turizem. Predstavništvo SDGZ je člane komisije opozorilo na nekatera vprašanja, ki jih bo treba v zvezi z napovedano preosnovo turističnih struktur na deželnem območju globlje preučiti, preden bi prešli k njeni izvedbi. V tem okviru bo treba predvsem poglobiti analizo turistične osnove v Furlaniji - Julijski krajini, kar se v predlaganem osnutku ne upošteva v zadostni meri. Nadaljnje važno vprašanje je bodoča teritorialna porazdelitev deželnega ozemlja v okviru bodočih avtonomnih podjetij, pri čemer bo treba poskrbeti tudi za vključitev turistično ,man ji razvitih., območij, med katera sodi tudi Beneška' Slovenija. • Odposlanstvo naše strokovne organizacije je nadalje opozorilo čla- fiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiMiiiililiMiiliiiiiiiiiiiiiiirniiiimiiiiiiiiiiiiMMtiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii >•11111111111111 DELAVEC OB ŽIVLJENJE V ARZENALU S. MARCO Nesrečnež je padel s pomola v morje in utonil da bi ugotovili vzroke nesreče. Ob dosedanjih izsledkih pa je samo eno vprašanje še brez odgovora: je Gorghetta obšla slabost ali pa je nerodno padel? Sindikalne organizacije, ki so izrekle sožalje svojcem žrtve nesreče, so zahtevale nujne ukrepe za izbolišanje varnosti na delu zlasti za uslužbence zasebnih podjetij, ki imajo v zakupu nekatera dela, ker so le ti izpostavljeni možnosti nezgode. Deželna grafična razstava, ki jo je organiziralo združenje Italija -Čile v sodelovanju z enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL na pomorski postaji, bo odprta za občinstvo do vključno nedelje, nakar jo, bodo prenesb' v Pordenon. Razstava, ki obsega nad 100 del, je odprta vsak dan od 10. do 12.30 ter od 17. do 20. ure. Starejši delavec iz vasi Fossalta di Piave je včeraj zjutraj izgubil življenje v arzenalu San Marco. Nesrečnež, 55-letni Nicola Gorghet-to je padel v morje s pomola, ob katerem je zasidrana sovjetska ladja «Svetlomor», in utonil. Njegovo truplo so našli delovni tovariši dobro uro pozneje. Hitro so ga povlekli iz vode vendar za delavca ni bilo več pomoči. Dinamika nesreče, v kateri je Gorghetto izgubil življenje, ni še povsem jasna, skoraj gotovo pa je vsekakor, da ne gre za nesrečo na delu, pač pa za tragično naključje. Po pričevanju delovnih tovarišev je Gorghetto, ki je bil zaposlen pri podjetju Panizzoli in je bil zadolžen za čiščenje sovjetske ladje (podjetje Panizzoli ima namreč v zakupu to službo) je prišel v arzenal okrog 6. ure zjutraj. Kot običajno je prihajal na delovno mesto skoraj dobro uro pred začetkom službe, tako da se je lahko nekoliko sprehodil, pokramljal s tovariši in pomalical, preden je nastopil službo. Znanci ga opisujejo kot zelo marljivega in vestnega delavca, ki ni nikoli zamudil niti za eno minuto. Prav zato je delovodja presenečen obstal, ko se Gorghetto včeraj zjutraj ni kot običajno javil na delovnem mestu. Minute so minevale in delovne tovariše je začelo skrbeti, kaj se je delavcu pripetilo. Začeli so ga iskati, a ni se odzval na njihove klice. Šele po dobri uri iskanja so opazili, da je izpod nomola (le-ta sloni na stebrih) štrlela noga. Zaenkrat ni še novsem jasno, kaj se je pripetilo. Domnevajo, da je Gorghetta obšla slabost ali pa je padel v vodo, ko se je nagnil k oioi. da bi pil. Usodno mu je bilo deistvo, da ni znal plavati. Na kraj nesreče so orišli policija, karabinjerji in nadzornik inšnektora-ta za delo, ki so začeli preiskavo, ne komisije na vprašanja, ki se nanašajo na strokovno izobraževanje mladih kadrov v gostinstvu in na pripravo primernega števila o-psraterjev s tega specifičnega področja. Kar zadeva organe, ki bodo vodili bodoča avtonomna turistična podjetja, pa so predstavniki SDGZ opozorili na nujnost primernega upoštevanja slovenske komponente v tej pomembni pridobitni panogi ter še posebej njene strokovne organizacije. Včeraj pa se je delegacija SDGZ sestala v Vidmu z vodstvom Deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA). Delegacijo so sestavljali član predsedstva in načelnik tržaške sekcije za obrtništvo Karlo Grgič, član vodstva sekcije Boris Grilanc, načelnik' goriške Sekčijp Livij’ 'Antonič, direktor V. Kocjančič in organizacijski tajnih J., Mq-relj-, za ESA pa so se 'Srečanja u-' deležih predsednik prof. Di Natale, ravnatelj ing. Selan in funkcionar Rosmann. Na sestanku ki je sodil v niz rednih stikov med SDGZ in ESA, so obravnavali dosedanje medsebojne odnose in programe za nadaljnje skupno delo. Predstavništvo SDGZ je izrazilo svojo zaskrbljenost ob vesteh, po katerih naj bi ESA sklenila začasno odložiti napovedano preučitev obrtniških dejavnosti na območju Kraške gorske skupnosti, za kar naj bi ustanova ne imela na razpolago dovolj osebja. Delegacija SDGZ je v tej zvezi poudarila, da je treba omenjeno študijo izvesti čim prej in izrazila pripravljenost na vsestransko sodelovanje. Po drugi strani bo prav tako treba rešiti vprašanje osebja pri ESA, saj je ustanova prav zaradi pomanikanja ljudi brez svojih predstavnikov v važnih organih kot sta vodstvi tržaške in goriške trgovinske zbornice. Člani SDGZ so nadalje opozorili vodstvo ESA na nujnost, naj bi u-stanova prirejala usposobljenostne tečaje za obrtnike tudi v slovenskem jeziku, saj se zanje zanima tudi čedalje več članov združenja. Končno so izrazili željo, naj bi bilo združenje pravočasno informirano o raznih pobudah ustanove, tako glede tečaiev kakor tudi glede raznih seminarjev in sejemskih prireditev, tako da bi lahko redno zagotavljalo svoj nrispevek in sodelovanje. (ef) srednje industrije; razvoj turističnih dejavnosti: razvoj trgovinskih dejavnosti z organizacijo sejemskih prireditev; krajevne banke ter javne storitve in naložbe. Poleg bančnih strokovnjakov bodo na seminarju nastopili tudi predstavniki po-serrieznih deželnih uprav. Danes in jutri praznik grozdja v Podionjerju V podlonjerskem Ljudskem domu bo danes in jutri že zocet vse živo. Po prvi šagri mandrijerjev preteklo nedeljo in prav tako prvi razstavi vin od Sv. Ivana in iz Pod-lonjerja, ki je bila 5. avgusta, je tokrat na vrsti praznik grozdja. Danes ob 19. uri bodo razglasili imena članov posebnega razsodišča, ki si bo z vseh strani temeljito ogledalo razstavljene šperone, izbralo najlepše ter jih nato jutri ob enaki uri nagradilo. Ob tej priliki priredi Rajonska knjižnica, ki ima sedež v Ljudskem domu, slikarski ex tempere, ki se ga lahko udeleži kdorkoli. Žigosanje platen in listov bo jutri od . 8. do 10. ure, izdelke pa morajo udeleženci tekmovanja oddati najpozneje do 17. ure. Nagrade in priznanja so darovali Ljudski dom, Kmečka zveza, Kmetijska zadruga in pokrajinska uprava. Ob prazniku grozdja bosta navzoča tudi predstavnika tržaške pokrajine in Kmečke zveze. Na sporedu bo tudi kulturno - zabavni program (jutri popoldne) z n as tori godbe na pihala iz Boljun-ca, italijanskega mešanega pevskega z )ora iz Pirana ter plesnega orkestra «Veseli gostje*. Obiskovalcem bo postreženo z obilno jedačo in pijačo. Zaradi zaprtja uradov ENEL Protest nabrežinske sekcije KPI Sekc:ja Devin - Nabrežina protestira proti zaprtju urada ENEL v Nabrežini, ker je taka odločitev e nostranska in v nasprotju z mnenjem občinskega odbora in sveta. Ta sklep bo povzročil veliko neugodja med tukajšnjim prebivalstvom, ki bo moralo za vsako najmanjšo zadevo iti v Trst. Zaprtje tega urada povzroča še druge neugodnosti; bliža se , ngrpcč slabo vreme, poleg tega «o se povišale tarife javnih prevozov ter cena ben- • - nii^uO Ui * ' .<■ cma. -............... TISKOVNA KONFERENCA O DELOVANJU RAJONSKIH SVETOV NA SEDEŽU KD Tržaška občina povsem zanemarja problem upravne derentralizedje Kopico nerešenih vprašanj je mogoče rešiti zgolj s politično voljo «Več kakor leto dni po izvolitvi rajonskih svetov je vprašanje u-pravne decentralizacije tako rekoč še vedno na slepem tiru. Karkoli je bilo doslej na tem področju storjenega, nam vliva lahko samo občutke razočaranja, malodušje in zaskrbljenosti. Tedaj se postavlja vprašanje, če so rajonski sveti za tržaško občinsko upravo sploh potrebni. Če so, potem naj jim prizna pristojnosti, ki jim pritičejo ter naj jih podpira pri njihovem delu; če niso zanjo potrebni, naj to brž pove in bomo vedeli, pri čem pravzaprav smo, kajti tako, kot do danes, ni več mogoče naprej.* Tako govore in mislijo danes člani rajonskih svetov, katerih predsedniki in podpredsedniki so se sinoči udeležili tiskovne konference na pokrajinskem sedežu krščansko-demokratske stranke v Trstu, posvečene prav žgočemu vprašanju decentralizacije. Navzoč je bil tudi občinski odbornik za decentralizacijo Forti, ki je navidezno pokazal vso dobro voljo, da se rešijo nerešeni problemi, ki pa se mu je mudilo drugam in se je tudi sicer znašel — kot je sam zatrdil — sredi vprašanj, za katera da sploh ni vedel, saj jih prvič sliši. Občinski svetovalec Scarpa, ki je vodil tiskovno konferenco ter poznejšo diskusijo, je odborniku dejal, da ljudje pričakujejo od občinskih upraviteljev predvsem dokaz politične volje; ta lahko premosti marsikatero birokratsko zapreko. Odbornik je branil delo občinske u-prave, češ da se je znašla v hudih težavah zaradi pomanjkanja o-sebja in še drugih razlogov, ni pa znal pojasniti, zakaj ni na sejah rajonskih svetov nikdar na spregled odbornikov, čeprav bi bila to njihova dolžnost, ko je govor o problemih, za reševanje katerih so pristojni. Navzočim sta spregovorila predsednika rajonskih svetov za Val-mauro Luciano Hlada in za Skedenj Salva tore Cannone. Oba, kot tudi v kasnejši razpravi zastopniki drugih rajonskih svetov, sta nani- IIIIIIIIIIIIIIlfflllllllllllllllllllltlllllltl|l||tl|lll||lll|IMIIIIIIIltflllllllllllltllltl|l|llllllllllllll,llliailll,llllUlllll||| V OKVIRU SREČANJA ALPE.JADRAN Uspel koncert mladih Izvajalcev iz treh dežel prenašala tržaška radijska postaja, je bil v celoti uspela manifestacija glasbene vzgoje omenjenih šol, ki so jo obiskali številni poslušalci. Za čim boljše medsebojno spoznavanje tudi na glasbeno-pedagoškem področju ter za seznanjanje stvarnih rezultatov, bi bilo vsekakor koristno, da bi se podobne prireditve organizirale večkrat in izmenično v vseh treh deželah. Moramo dati vse priznanje mladim glasbenikom, kakor seveda tudi njihovim vzgojiteljem in še posebno dirigentom za njihovo delavno vnemo in dosežene lepe uspehe. l.S. V okviru tridnevnega srečanja glasbenih pedagogov treh dežel Alpe Jadran se je včeraj nadaljevala razprava o vprašanju glasbene vzgoje, pozno popoldne pa je bil v avditoriju tržaške radijske postaje koncert mladih izvajalcev iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Sodelovali so: komorni orkester konservatorija iz Celovca, aodalni orkester Glasbene šole iz Koprci in pihalni kvintet tržaškega konservatorija. Koncert, ki ga je Danes se poročita NEVA ADAMIČ in BOŽIČ ŠEMEC SPD Igo Gruden jima želi mnogo sreče v novem življenju. Danes praznuje 70 let Franc Bandi iz Doline. Še na mnoga leta mu želijo čši'Hjegovi dragi. POŽAR V UL. S. NICOLČ Delavci Tecnital pri dolinskem županu Včeraj dopoldne so se srečali na dolinskem županstvu z županom Švabom predsedniki tovarniškega sveta obrata električnih aparatur Tecnital, ki se nahaja v industrijski coni v okviru dolinske občine. Prisotni so seznanili župana s kritičnim položajem podjetja, ki zaposljuje 24 oseb, in ga prosili, naj se zanima in sensibilizira javnost z njihovim problemom. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimMiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia Manifestacija za legalizacijo hašiša Občinski svetovalec PR Pecol Cominotto priprt le še večje uživanje alkoholnih pijač, pa tudi porast kriminala, da o razmahu mafijske mreže ne govorimo. Italijanski zakon je glede uživanja teh mamil popolnoma neustrezen, policijske oblasti pa se vedejo skrajno dvoumno, saj aretirajo le tiste, ki šo politično nemočni. Da bi podčrtali to neskladnost, so torej radikalci organizirali po mestnih ulicah manifestacijo, katere se je udeležilo okrog sto mladih, ki so z baklami in lepaki hoteli pritegniti pozornost tržaških meščanov na ta družbeni pojav. Okrog 19.30 so se zbrali na Goldonijevem trgu, kjer je radikalni občinski svetovalec Gianni Pecol - Cominotto poudaril zahteve radikalcev [X) liberalizaciji hašiša in mari-juane ter nato najavil prisotnemu poveljniku oddelka za boj proti mamilom La Corteju, da si bo prižgal cigareto s hašišem in da jih ima v žepu še dve. Ko je svetovalec potegnil to «cigareto» iz žepa, je k njemu pristopil La Corte, ki ga je povabil na kvesturo. Zvečer smo zvedeli, da so ga izpustili na svobodo, vendar ga bodo prijavili pretor-ju zaradi posesti mamiia. (nf) Na sliki: dr. La Corte (levo) spremlja občinskega svetovalca Pecol - Cominotta na kvesturo. Tržaško radikalno združenje «Elio Vittorini* in predstavniki «Gruppo d’informazione e intervento sulle dro-ghe* so včeraj priredili manifestacijo za liberalizacijo hašiša in marijua-ne, za kar se zavzema med drugimi organizacijami tudi ZKMI. Na tiskovni konferenci so radikalci pojasnili, da je uživanje teh lahkih mamil neškodljivo in mnogo manj nevarno od uživanja alkohola, tobaka, ■ 1 lisiii uspavalnih ali pomirjevalnih tablet, ki pa so »legalizirane* droge. Poudarili so tudi, da v Italiji več milijonov ljudi redno kadi cigarete s hašišem, torej je ta pojav že množičnega značaja in italijanska zakonodaja mora to upoštevati. S temi lahkimi mamili se dogaja isto kot pred desetletji v Združenih državah s prepovedjo točenja alkohola, ki je imela za posledico Samo pol ure po opoldanski zapori je v skladišču v Ul. S. Nieolo izbruhnil močan požar, ki je dalj časa zaposlil gasilce in naredil precejšnjo materialno škodo. V skladišču, last družbe Monti, ki ima veliko trgovino v sosednji Ul. S. Spi-ridione, so bile večinoma odeje, rjuhe, namizni prti. Gasilci, k: so prihiteli kar z dvema brizgalkama, domnevajo, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika. Ob vhodu v skladišče sta veliki izložbeni okni, nad njima pa manjši zastekleni okni v obliki polkroga. Prav za enim od teh je tudi električna napeljava za neonske luči in zato domnevajo, da je na tej napeljavi prišlo do okvare, ker je požar izbruhnil ravno v tistem delu skladišča. Zaradi hitro vnetljivega materiala se je ogenj naglo širil, na srečo pa so gasilci ustavili plamene, predno so zajeli notranjost okrog 300 kvadratnih metrov velikega prostora. Pregledali so tudi zgornje nadstropje, vendar kaže, da ni utrpelo nikakršne škode. Do večera niso naredili niti približne ocene o škodi, pravijo le, da je velika. Bojijo se namreč, da ne bo šlo izgubljeno samo to, kar sta uničila ogenj in voda. Gost, skoraj oljnat dim je tako prepojil tkanine, da bo treba veliko časa, predno bo smrad izginil, če sploh bo izginil. Verjetno pa si lastnik ne dela sivih las, saj je zavarovan. • Tečaji nemškega jezika na sedežu Nemškega kulturnega krožka so iz tehničnih razlogov odloženi na kasnejši čas. Rossinijeva skladba «Stabat mater» z dirigentom Giorgijem Za udeležence VI. kulturnega sre Čanja Alpe - Jadran (Julijska krajina - Slovenija - Koroška) in v o-kviru jesenske simfonične sezone gledališča Verdi, je bil v četrtek na programu koncert, na katerem so orkesterJn zbor gledališča Verdi z gostujočimi .“solisti izvajali...Ros,-sinijevo skladbo «Stabat mater*. Dirigiral je Andrea Giorgi, vokalni solisti pa so bili sopranistka Giovanna Casolla, mezzosopranistka Vilma Borelli, tenorist Antonio Savastano in basist Carlo De Bortolo. «Stabat mater» ima deset stavkov, ki jih izmenično izvajajo zbor in vokalni kvartet ali soli: lntrodu-zione: Slabat mater (zbor in kvartet), Aria: Cajus animam (tenor), Duet: Quis est homo (sopran in mezzosopran), Aria: Pro peccatis (bas), Zbor in recitativ samo za glasove: (Eja, Mater), Kvartet: Sancta Mater, Cavatina: Fac ut per-tem (mezzosopran), Aria: (sopran) in zbor: Inflammatus, Kvartet samo za glas: Quando Corpus, Finale: Amen. Izvedba je bila na zadovoljivi ravni in dovolj homogena kljub temu, da je zbor interpretativno prekašal orkester, ki je zvenel premalo kompaktno in v katerem so občasno izstopali posamezniki z nepreciznimi vstopi ali forsiranji. Med solisti sta moška glasova po barvitosti bolj u-strezala duhu skladbe, kar je prišlo do izraza zlasti v njunih arijah, sicer pa je vsa četverica pokazala zaznavno pevsko kulturo. Dirigent Giorgi, ki je stalni dirigent Verdijevega zboru, je vodil izvedbo z jasno kretnjo in lepo stilno čistostjo, (jk) PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO zala vrsto konkretnih primerov, £ katerih je razvidno, da je občin: demokratično upravljanje s pomoč jo glasnikov interesov neposredni prizadetih, to je prebivalcev posa' meznih mestnih četrti in predelo« zoprno. Tudi zato, ker meni, da j* vse to delo izguba časa; to mordf na trenutke tudi je, toda samo za to, ker rajonski sveti nimajo prvoti no jim namenjenih pooblastil (gle de upravljanja otroških vrtcev, re kreatorijev in občinskih zgradb), a ZA ŠOLSKO LETO 1980 - 1981 Poskusno vpisovanje otrok v 3. sekcijo openskega vrtca Na večletni pritisk slovenskih staršev se vendarle ponuja možnost, da bi v otroškem vrtcu na Opčinah odprii še tretjo sekcijo. V tej zvezi se je začelo poskusno "pisovanje otrok za šolsko leto 1980-1981. Vpisovanje bo trajalo do 15. oktobra, v poštev pa pridejo otroci, rojeni leta 1977. Kot sporoča didaktično ravnateljstvo na Opčinah, naj se zainteresirani starši javijo na sedežu ravnateljstva od 8. do 13. ure. Ob prijav: naj izročijo rojstni list otroka. li bolje ne takšnih, kakršna bi V demokratičnem duhu morala biti. Tiskovna konferenca je, skratka, pomenila lepo priložnost za preve-i ritev dela občinske uprave, obenem pa je izzvenela kot resno opozorilo občinskim možem, naj vendar pri-; čno delovati v korist skupnosti. Moderator Scarpa je naglasil, da je občino nujno treba spodbosti' k-temu in k sodelovanju v tem smisiit pozval tudi druge politične sile, V prvi vrsti komuniste, ki imajo na področju skupnega' upravljanja družbenih problemov med oblastjo in občani za sabo že znano tradi-; cijo. (dg) S. Raztresen v društvu slovenskih upokojencev unDruštv.o slovenskih upokojencev V Italiji je priredilo v Gregorčičevi dvorani prv0 srečanje v novi sezoni po poletnih počitnicah. Kot gost je nastopil Stane Raztresen, ki j« podal venec slovenskih balad in romanc — 19 po številu — od Prešerna, Gregorčiča in Aškerca, pa do Gradnika, Ketteja, Župančiča, Albrehta in Kosovela. Raztresenovo. pripovedovanje teh prelepih biserov ■ slovenske pripovedne pesmi je bilo edistveno ter je navzoče poslušalce, ki so do kraja napolnili dvorano, tako prevzelo, da so z največjo pozornostjo sledili prizorom, ki jih -8 Stane slikal s svojo umetniško besedo. Bili so prizori pretežno otožne, celo tragične vsebine, pa tudi hudomušni, kot Kettejev «Pijanec* in «Podgorska svetnica». Vsaki pesmi je še dodal nekaj besed razlage, kar je prisotne še bolj pritegnilo k pozornemu poslušanju. Bil je res len užitek in vsi so Raztresena izrazili hvaležno priznanje ter željo, da bi kmalu spet pripravil šl kaj podobnega. Med poslušalci je bilo tudi nekaj gostov, članov društva iz Gorice, ki so izrazili željo, da bi Raztresen ob prvi priliki tudi njim prinesel to svoje lepo pripovedovanje. Po kulturnem sporedu se je med navzočimi razvil živahen razgovor o fcodočem delovanju društva, o prihodnjih srečanjih in izletih, ki naj bi jih bilo p0 možnosti kaj več kot v tem letu, ker se jih upokojenci radi udeležujejo. Prijetno srečanje se je zaključilo s splošnim: Na skorajšnje svidenje! L. P. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono IVAN MAVER Pogreb dragega pokojnika bo 8. t.m. ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči žena Darinka, hčerki Ksenja in Klelja z družinama ter Giorgio Boljunec, 6. oktobra 1979 Pogrebno podjetje Zimolo Sporočamo žalostno vest, da nas je 5. oktobra zapustila naša draga ANA DEBERNARDI por. PAR0VEL Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 11.30 iz svetoivanske cerkve. Prisrčno se zahvaljujemo zdravniku dr. Martelancu. Žalujoči: mož Anton, hči Lavra, sin Nino z ženo Miriano, vnuki, pravnuki, svakinja in drugo sorodstvo Trst, 6. oktobra 1979 Občinsko pogrebno podjetje Gledališča ROSSETT i Danes, 6. t.m., ob 16. in 20.30 na sporedu nova komedija G. Bramieri-ja «Felici e contenti». Poleg Bramie-rija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gu-glielminetti, koreografijo Gino Lan-di, režiser pa je Pietro Garihei. Popusti za abonente 20. odst. Pri osrednji blagajni ter na de-lavsitih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. (za Tržič: Agencija Universalj. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda «stalni» še danes, 6. t.m. VERDI Pri blagajni Verdijevega gledališča se nadaljuje kampanja za abonmaje za skorajšnjo operno sezono. Stari abonenti imajo do jutri čas, da potrdijo svoj abonma, ki bo v nasprotnem primeru dan na razpolago novim interesentom. Operna sezona se bo začela 26. oktobra z Verdijevim «Rigolettom». oncerti V torek, 9. t.m., ob 20.30 se bo v Verdijevem gledališču zaključila kratka jesenska koncertna sezona v pričakovanju začetka operne sezone. Orkester Verdijevega gledališča pod vodstvom Arnalda Amadija Barisona bo izvajal skladbe Rossinija, Mozarta, Sora in Giannea. Prodaja vstopnic od danes dalje. SPD IGO GRUDEN s sodelovanjem S P Z vabi na folklorni koncert znanega ansambla TINE ROŽANC IZ LJUBLJANE ki bo jutri, 7. t.m., ob 17. uri v nabrežinski telovadnici. NE ZAMUDITE TE IZREDNE PRILOŽNOSTI! VLJUDNO VABLJENI! Kino Nazionale 15.30—22.00 iSpartacus*. Kirk Douglas, Tony Curtis. Ariston 16.00—22.00 «L’ultima onda*. Režija: Peter Weir. Igrata Richard Chamberlai, Olivia Haam-'mett, itd. Barvni film. Ritz 15.30 «Moonraker». R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys. Eden 16.30—22.15 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.00 «Ma che sei tutta . matta?* Barbra Streisand. Barvni film ža vsakogar. Grattaeielo 17.00 «La luna*. Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Penice 16.00 «Profezia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00—22.00 «Citta in fiam-mes. Ava Gardner in Henry Fonda. BarVni film za vsakogar. Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no libidini di Justine*. Aliče Arno. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Frankenstein Ju-nior*. Marty Feldman. Barvni film Moderno 16.30 «Da Corleone a Broo-klyn». Barvni film. Aurora 16.00 «Preparate i fazzolet-ti*. G. Depaurtier. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.15 - 18.10 - 20.10 - 22 00 «Giallo napoletano». Ornella Muti. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.00 Šestdnevni ciklus posvečen MarHyra'i8VIonroe. 1 ' «La magnifica preda*. •> rijtoi* Volta (Milje) 17.00 «GttIkie"a'DM' k venerdi*. Barvni filrr). ’ AMebaran 16.45—22.00 «Lo chiama-vano Bilbao*. Režija Bigas Luna. Igrajo: Angel Yove, Maria Martin, Tsabel Pisano. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Prosveta ' SPD Tabor npčin: — Vpisovanje *a folkloro še danes, 6. oktobra, Pri odbornici Luciji Hrovatin, tel. 211161. Prva redna vaja bo danes, 6. oktobra, po običajnem urniku. Razstave Društvo Slovencev miljske občine Vabi na ogled razstave domačina Silvija Pecchiarija v galeriji «11 Mandracchio* v pritličnih prostorih občinske palače v Miljah. Otvoritev razstave bo danes, 6. t.m., ob 18. uri. GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom MIHAIL BULGAKOV IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih dveh delih Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 6. t.m., ob 19.30 razpisuje ABONMA za sezono 1979-80 NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV OD PONEDELJKA, 8. OKTOBRA, DALJE OD 9. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, ULICA PETRONIO 4. Izleti Združenje Union priredi jutri, 7. oktobra izlet na Gardsko jezero — Sirmione — ali na Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30’ in sobotah od 10.30 do 12. ure. PD Slavec Ricmanjo - Log priredi jutri, 7. t.m., enodnevni iz- let v Gonars, Viilo Manin, Videm in Beneško Slovenijo (Čedad, Stara gora, Špeter Slovenov, Trčmun — obisk Trinkovega groba in Matajur). Odhod ob 7. uri iz Ricmanj. SPDT prireja v nedeljo, 14. t.m., tradicionalni DAN PLANINCEV SPDT. Zbirališče .je od 9.30 do 10. ure pred osnovno šolo «Bazoviški junaki* v Rojanu (Ul. Montorsino 2).’ V dopoldanskih urah bo na sporedu ocenjevalni pohod no kraškem grebenu do Trebč, kjer bo v popoldanskih urah otroški poligon s pričetkom ob 13. uri, razne igre za starejše, ter še nagrajevanje. Popoldanske igre bodo na «Jurčevci» (ob. pokrajinski cesti iz Trebč proti jMartf, kgW>'TO*V iz vaši, takoj ph čgsti” na.. .desfio). Ob priliki 50. oblctulče tišmrtitve Vladimira Gortana priredi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju dne 14. oktobra izlet v Beram k spomeniku. Obiskali bomo še druge zanimive kraje Istre. Vpisovanje od ponedeljka, 8. t.m., od 12. do 13. ure na Odseku za zgodovino, Ul. Petronio 4 (poslopje Kulturnega doma). Združenje Union priredi v nedeljo, 14. oktobra, izlet «Okrog Istrskega polotoka*. Informacije na sedežu združenja. SPZ - ARCI Razstava risb in fotografij praznika otroka «R — GA RINGA RAJA» Galerija Tea;ro Romano, Ul. Donota 20, Trst. Otvoritev bo danes, 6. t.m., ob 17. uri. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje usposobijenostni izpit za dva uradnika 1. kategorije. Podrobni pogoji razpisa so razvidni na oglasni deski ali pa v tajništvu sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra 1979. GROZDJE ZA VINO sl ilSS&SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 yW , C zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 ^ Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča, da bo danes, 6. oktobra, ob 13.30 odhod treh avtobusov iz Bazovice v Portorož, kjer bodj ob 15. uri imeli akustično vajo. Ob 16. uri bomo peli borcem, delegacijam Evrope, ki so se v drugi svetovni vojni pridružili narodnoosvobodilni vojski v Sloveniji in se borili "roti skupnemu sovražniku. Tovariši pevci in godbeniki pre glejte, če za prehod meje imate v redu dokumente. Sindikat slovenske šole obvešča člane, da je sedež v Ul. Fftzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ‘ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure, Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje. PD Lipa iz Bazovice obvešča, da odhod avtobusov za enodnevni izlet na Koroško jutri, 7. t.m., ob 6. uri. Zbirališče ob 5.45 pred spomenikom. "(utin,,.........nuni nuli im..................................................................................iiiiiiiiiiillllllilllllli Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 6. oktobra VERA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37 — Dolžina dneva 11.27 — Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 6,35 Jutri, NEDELJA, 7. oktobra MARIJA Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 15,7 stopinje, najnižja 11,8 stopinje, ob 18. uri 15,7 stopinje, zračni tlak 1010,5 mb rahlo pada, veter 5 km na uro jugovzhodnik, vlaga ^-odstotna, nebo pooblačeno, pa-jiin je 1,2 mm dežjd, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Erika Poggi, Franco Lazzaro, Miran Simoneta, Cristina Totto, Sara Miccoli. UMRLI SO: 70-letni Giusto Kre-vatin, 91-lelna Irma Girotti vd. Du-rissini, 69 letna Ernesta Grego, 93-tetni Risieri Barison, 75-letna Maria Zbilj vd Knez, 68 letna Anna Di-chito por. Boscolo, 66-letna Maria I Majer, 83-letna Ana Debernardi por. Parovel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpogg; 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33 Ul. Roma 16. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica cel 226-165; Opčine: tel 2111101; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan; tel. 200 107; Žavlje: ►el. 213 137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet. štev. 732-627. PRIZADEVANJA OBČIN IN PRITISK NAŠE JA VNOSTI V prihodnjem letu se našim šolam obetajo čisto novi ali docela prenovljeni prostori Vseljivi naj bi bili novi poslopji v Gorici in v Steverjanu ter adaptirani v Rupi in na Plešivem ■ Ko občina dobi posojilo, prično s popravilom šole v Pevmi Jutri, 7. t.m. ob 16. uri bo v barkovljanskem društvu, Ulica Cerreto 12 PRAZNIK KALAMAROV Poskrbljeno bo za bogato loterijo in žlahtno kapljico. Vljudno vabljeni! Mali oglasi telefon (040) 7946.72: IŠČEM ZAPOSLITEV kot trgovska pomočnica. Imam diplomo nižje srednje šole in že izkušnje v tem delu. Obvladam dobro slovenski in srbohrvaški jezik. Kogar zanima, naj telefonira na telefonsko štev. 226282, po možnosti ob uri kosila. DRŽAVNA poklicna šola za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom( hi^j^j, išče. za sekcija moiiterji' in popravljavci radijskih in televizijskih aparatov, profesorja za teoretične predmete in profesorja/ico za praktični pouk. Interesenti naj se javijo v tajništvu Sole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. KUPIM staro hišo ali stanovanje na, vzhodnem Krasu. Tel. 212950 MEHANIČNA delavnica išče 15- 16-letnega vajen"a/ko. Javiti se-v'Tr-štu,'Ul. sv. Frančiška 58, PRODAM jadrnico «DERIVA PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno opremljeno z jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefonirati ob večernih urah na tel. 229278. IŠČEM gorilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od 40 000 do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135 PRODAJAM po ugodni "eni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih Urah na št. 220324. PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote. BANCA Dl CREDITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. TR3T - ULICA F, FlLZMO - Ul® SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 2. 10. 1979 Ameriški dolar 795.— Funt šterling 1750.— Irski funt šterling 1675.— švicarski frank 510.— Francoski frank 193,— Belgijski frank 26,50 Nemška marka 457,— Avstrijski šiling 62,75 Kanadski dolar 680,- Holandski florint ■ 407,— Danska krona 155 — Švedska krona 190 — Norveška krona 160.— Drahma 18,50 Mali dinar 35.- Veliki dinar 35,- MENJALNICA vseh tujih valut Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Našo javnost ob začetku šolskega leta zanimajo vprašanja, ki so vezana na našo šolo. Veseli se ob u-gotavljanju porasta vpisanih v šole raznih stopenj, veseli se vsakega napredka na področju šolskih gradenj. Upravičeno pa je naša javnost zaskrbljena, ko se kaj kje zatakne in še bolj, ko se nam tu ali tam pripeti kaka krivica. V teh dneh skrbno spremljamo v časopisu vse, kar se dogaja okrog slovenskega šolskega centra v Miljah na Tržaškem in tudi Goričani podpiramo prizadevanja tamkajšnjih Slovencev, ki žele imeti v središču občine svoj šolski center. Tako je bilo tudi lani ob prizadevanjih za ustanovitev slovenskega vrtca v Ronkah, tako je bilo, je in bo vselej, ko se pojavi kak nerešen problem, ki prizadene ali zaustavi normalni razvoj našega šolstva. V prejšnjih dneh smo objavili podatke o vpisu v naše šole raznih stopenj in ugotovili, da smo zabeležili porast tako v osnovnih kot v srednjih šolah, izrazili pa smo zaskrbljenost, ker je v otroških vrtcih malo otrok. Danes hočemo pogledati, kako je s šolskimi prostori. Omejili se bomo na tiste primere, kjer so šolski prostori v gradnji ali v popravilu ali na tiste, za katere popravila načrtujejo. Kar precej šol je v redu in z njimi ni problemov. Odprto ostaja vprašanje slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta. Še posebej ostaja v tem delu mesta odprto vprašanje prostorov za slovensko osnovno šolo in slovenski vrtec, ki sta sedaj nastanjena v dveh različnih stavbah v Ulici Vittorio Veneto. Osnovna šola je te dni le s težavo dosegla še eno učilnico v zavodu Le-nassi, dasi se je pouk začel že pred petnajstimi onevi, učilnice niso še, vsaj do včerajšnjega dne, dali naši šoli na razpolago; Kljub prizadevanjem šolskega sveta, učilnica ne bo istem nadstropju, kjer so ostale, marveč v drugem nadstropju. Vrtec dvema oddelkoma v drugi stavbi iste ulice deluje v normalnih pogojih, vendarle bi bilo bolj pravilno, da bi imeli novo poslopje v južnem delu’ mesta. V občini Gorica so odprta še druga vprašanja na področju šolskih prostorov. Letos spomladi so, po večletnih pripravah in že kroničnem odlašanju zaključka del, odprli Ulici del Brolo stavbo za slovensko osnovno šolo. V neposredni bližini zidajb tudi novo stavbo z... slo-. ven^ftrbtroSkFVrtec. Nekateri optl-rfiisti rta obČirif"šb napovedovali, da bo stavba vseljiva že ob začetku letošnjega šolskega leta, pa vsakdo lahko ugotovi, da rti bilo tako. Pozanimali smo sp pri gradbeniku kako potekajo dela. Gradbena dela\so končana, ogrevalna naprava je že postavljena, v teh dneh zaključujejo električne in vodovodne inštalacije. Pred nekaj dnevi so imeli tudi pogovore s podjetjem, ki bo postavilo in uredilo kuhinjo. Ko bodo ta dela končana, bodo notranjost stavbe prepleskali in postavili pod. Pravijo, da dela potekajo počasi, ker ni dovolj delovne sile. Kar zadeva konec del pri gradnji nove stavbe bodo dela končana na pomlad. Seveda bo treba notranjost vrtca tudi Opremiti. Za to pa mora poskrbeti občinska uprava. Cena stavbe bo skoro gotovo več kot podvojena v primerjavi s.tem, kar je goriška občina določila pred leti, ko so dela načrtovali. Goriška občina bo poskrbela za plačilo te podvojene vsote iz svojega proračuna. V šolt v Pevmi pa so stvari bolj negotove. Načrt je bil napravljen. Stavbo bedo v celoti preuredili, v ta namen naj bi porabili 120 milijonov lir. Občinski svet je izdatek in načrt že odobril. Sedaj so v teku pogovori v Rimu, da bi tudi v ta namen dobili dolgoletno posojilo. Na občini so nam povedali, da v trenutku ko dobijo posojilo, lahko že začnejo postopek za natečaj, in če bo uspel, bi lahko že nekaj mesecev po njem gradbeniki nrinesli svojo opremo v to stavbo. Koliko časti pa bodo dela trajala, tega nam niso na občini znali povedati. Tudi novo šolsko poslopje v Šte-verjanu čaka dograditve. Prvotno so mislili, da bo šola stala 300 milijonov lir in števerjanska občinska u-prava je poskrbela, da je denar dobila od dežele. S pripravljanjem terena in gradnjo so pričeli približno pred štirimi leti, sredi del pa so se morali ustaviti, ker je zaradi nenehnih podražitev zmanjkal denar. Seveda niso mogli nadaljevati z deli, če niso imeli finančnega kritja. Zato so poiskali novo možnost. Spet je priskočila na pomoč dežela z izdatno pomočjo, nadaljnjih 300 milijonov lir. Ne gre za posojilo, marveč za enkratno pomoč iz sklada za popravila stavb na področjih, ki so bila poškodovana od potresa, čimprej naj bi torej nadaljevali z deli in na števerjanski občini pravijo, da bo šola končana in vseljiva že spomladi leta 1980. Problem je tudi s popravilom šolskega poslopja v Rupi v sovodenj-ski občini. Občinska uprava je pri- pravila načrt za temeljito preureditev šolskega poslopja in temu namenila več kot trideset milijonov lir. Načrti so bili pripravljeni, o stvari so govorili v občinskem svetu, starši in otroci so bili zadovoljni, na avkcijo se ni javilo nobeno od devetnajstih povabljenih gradbenih podjetij. Nekatera so odgovorila, da jih delo ne zanima, druga pa sploh niso odgovorila. Le dve podjetji sta kasneje dali vedeti, da sta pripravljeni se brez avkcije pogovarjati z občino o preureditvenih delih. Na občini so mnenja, da se je treba takoj pogovoriti in začeti z deli, ne da bi čakali poletja in počitnic. Nekaj podobnega se je zgodilo v Krminu, kjer sta tamkajšnja občina in briška gorska skupnost skupno namenili za vsa preureditvena dela v šolskem poslopju na Plešivem 24 milijonov lir. Ker sta dve sedanji učilnici pretesni, nameravajo dozi- dati še en prostor in še nekaj dodatnih prostorov ter preureditev obstoječe poslopje. Tudi pri njih so imeli avkcijo, to pred tednom dni, in nobeno podjetje se ni javilo. Nihče ni prišel niti pogledati, kako je z načrtom. V teh dneh pa se je pojavilo neko gradbeno podjetje in po preučitvi načrta izjavilo, da je pripravljeno prevzeti gradbena dela (vrednost je nekaj nad 16 milijonov lir) a z več kot 26 odstotnim poviškom. Najbrž se bodo v Krminu odločili, da oddajo takoj i zasebnim postopkom nalog za to delo omenjenemu podjetju. Tudi tu ne bodo čakali počitnic. Ugotavljamo torej, da bomo imeli v raznih krajih na Goriškem, v Gorici, v Steverjanu, v Rupd in na Plešivem nove ali prenovljene šolske prostore. Ostala pa bodo odprta podobna vprašanja drugod, predvsem v mestu Gorici. (m.w.) NA POVABILO OBČINE MINISTER NICOLAZZI OBIŠČE DANES GORICO Ogledal si bo tudi gradbišče obmejne postaje pri Štendrezu Gorico bo danes obiskal minister za javna dela Nicolazzi. Danes 'popoldne bo gost na goriškem županstvu, kjer ga bodo seznanili z nekaterimi vprašanji s področja javnih del, ki zanimajo Gorico. Gre pravzaprav za že načrtana dela, ki pa ne najdejo ustreznega finansiranja v deželnem ali krajevnem merilu. Zastopniki goriške občine so ministra s temi vprašanji seznanili že prejšnji teden in v Goriči upajo, da bo danes minister že znal povedati, da je za nekatera dela našel finančna sredstva. Gre v prvi vrsti za dvojnika državne ceste Gorica-Vi- dem. To cesto so predvidevali že pred desetimi leti, kajti promet po sedanji cesti je postal nemogoč, saj se cesta vije skozi vasi in naselja in je treba v številnih krajih voziti z zmanjšano hitrostjo. Novi cesti naj bi služil nov cestni most južno od Štandreža, potekala naj bi južno od Ločnika, Moša in šlovrenca, na staro cesto naj bi se priključila zahodno od Krmina. V Krminu pa sd proti tako predvideni trasi, ker menijo, da bi ostali čisto izolirani. NAPOVEDI 0 ZIMI NA HLADNEM SE URESNIČUJEJO Kurilnega olja je, le na dobavo je treba nekoliko počakati dobavni rok od dveh tednov do poldrugega meseca ■ Na hladnem tudi tisti, ki so se z zalogo goriva že oskrbeli Minister Nicolazzi si bo po pogovoru na županstvu ogledal tudi gradbišče obmejnega postajališča piri Standrežu. Zvečer pa se bo sestal z vodstvom tukajšnje socialdemokratske stranke. Poletje je mimo in tudi letošnja sončna jesen se naglo giblje k zimi. S tem pa se uresničujejo tudi nič kaj rožnate napovedi o težavah v preskrbi s kurilnim oljem in drugimi gorivi, napovedi, s katerimi nas zasipajo že od pomladi. Skratka, beseda varčevanje znova pridobiva močnejši pomen od tistega, ki smo ji ga, vsaj kar zadeva porabo tekočih goriv, pripisovali doslej. Napovedi o težavah, ki naj bi jih kolektivno premagovali v letošnji zimi, so kajpak povzročile druge težave, predvsem pa psihozo, kaj bo jutri. Veliko ljudi si je zato že sredi poletja skušalo zagotoviti zadostne količine plinskega olja. Za vsak primer seveda. Bili smo priča neobičajnemu pojavu, vedo povedati goriški trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo teh proizvodov, ko smo sredi., .na j pfiietjvi™>|$i;idela- ;ti tako močno kakor doslej sredi najhujše zime, Menda se je tako !godilo tudi drugod. Vmes pa je seveda prišla še manjša kriza v preskrbi in tako se pred zimo nahajamo v precej resnem, nikakor pa ne dramatičnem položaju. Na Goriškem se sicer širijo alarmantni glasovi, da je treba na pošiljke kurilnega olja čakati tudi 2 ali 3 mesece, kar pa nikakoi ne ustreza resnici. Vsaj na podlagi tistega, kar so nam povedali pred stavniki nekaterih podjetij. Rok dobave je res nekoliko daljši kakor prejšnja leta, zaradi manjše razpoložljivosti pa skušajo gorivo porazdeliti precej enakomerno med posamezne kunce, pri tem pa imajo prednost javne ustanove, kakor recimo bolnišnice, šole itd. Po telefonu smo skušali izvedeti za dejansko stanje glede roka dobave. V skladišču Total so nam dejali, da naročila navadno uspejo izpariti v roku 10 do 15 dni. V primeru večjih stanovanjskih objektov, ki se naenkrat znajdejo brez ogrevanja in tople vode, skušajo gorivo preskrbeti tudi v krajšem roku. Odvisno cd posameznih primerov. Nekoliko daljši rok imajo pri družbi Esso, kjer je treba čakati približno mesec dni, pa tudi kaj več. Kot vzrok navajajo, da se je precej povečal obseg naročil (približno za 10 odstotkov v primeri z lanskim letom), preskrba pa je sila neredna. Sicer bi se moralo stanje že v kratkem precej izboljšati, kajti večina njihovih stalnih odjemalcev se je že oskrbela z gorivom, s katerim se bodo nekako prebili do novega leta. V podobnem položaju so tudi druga večja ali manjša podjetja na Goriškem. Naftna kriza pa ni pri zadela samo zasebnih porabnikov, ampak ogroža tudi nekatere javne ustanove. Tako je najbrž kar precej zgovoren podatek, da se na licitacijo za dobave goriva goriški občini in pokrajini ni javilo nobeno podjetje ... Kaj pa z varčevanjem? So dosedanji pozivi zalegli? Najbrž da ne. Precej dvomov pa je tudi, ali bodo dosegli zaželeni učinek ukrepi, ki jih je nedavno sprejela vlada in ki predvidevajo, da bomo tudi v Gorici prižgali peči kasneje kakor druga leta. Torej težave glede roka dobave goriva izgubijo precej na pomenu, kajti do takrat bodo na hladnem tudi tisti, ki so že napolnili hranilnike. Vsaj tako bi moralo biti... Glede varčevanja pa bodo prisiljeni ukrepati porabniki sami, ne gle- PD «OTON ŽUPANČIČ* in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita v soboto, 6. oktobra, ob 20.30 v Dom Andrej Budal v STANDREŽU, kjer bo koncert mešanega zbora PR O MUSIČA» IZ SUBOTICE Dirigent: Gabrijela Egato ton) itd. V primerjavi z lanskim septembrom so letos izkrcali kar za 41 tisoč ton blaga več. Obračun štirimesečne akcije proti mopedistom Od 1. junija do 30. septembra je na območju goriške občine potekala široka akcija za varnost v prometu. Mestni stražniki so v tem času vzeli na piko predvsem voznike motornih koles in motorčkov, ki velikokrat z divjo vožnjo ogrožajo varnost drugih, pa tudi lastno. Policaji so bili pri ugotavljanju prekrškov tokrat zelo strogi, predvsem glede povzročanja hrupa, in upati je, da bo lekcija zalegla vsaj za prihodnjih nekaj mesecev. V štirih mesecih so ugotovili nič koliko prekrškov ter naprtili nad'd)00i>deharnih kaani. 344 mopedistov sb kaznovali zaradi nedovoljene’ voaije1'^ d Voj e; 187, ker niso imeli pri sebi potrebnih listin, 78,’ ker so vozili po pločnikih, 40 zaradi neupoštevanja semaforov, 60 zaradi neprimerne in nevarne vožnje, 13 zaradi tehničnih pomanjkljivosti na vozilu (slabo delovanje ali popolna odsotnošt zavor), 69, ker so jih zasačili brez predpisanih luči na vozilu, 16 radi izrabljenih gum in kar 55 zaradi povzročanja hrupa. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se 14. oktobra udeležijo jesenskega pohoda v kanalske hribe, k Sv. Genderci in na Lig. Hrana iz nahrbtnika, izlet bo vodil Bernard Bratuž. Zbrali se bomo ob 6.45 na železniški postaji v Novi Gorici. Povratek v poznih popoldanskih urah, prav tako z vlakom. V primeru slabega vremena izlet odpade. Razna obvestila V torek, 9. oktobra, bodo pobirali dgvke v Sovodnjah, in sicer med 9. in J.2, uro. DaHes, 6. oktobra, ob 16.30 je v dvorani Zelenega križa v Crispi-jevi ulici v Gorici običajni mesečni sestanek članov združenja diabetikov. Kino de na vladne ukrepe. Ogrevanje s plinskim oljem je letos za skoraj 60 odstotkov dražje kakor lani, kar še bo temeljito odražalo v proračunih posameznih gospodinjstev, ki bedo tako prisiljena na varčevanje. Strokovnjaki sicer trdijo, da je brez velikih žrtev mogoče skoraj vsakem gospodinjstvu prihraniti za okrog 20 odstotkov stroškov za kurjavo. Kako se to doseže, piše v knjižici navodil, ki je na razpolago v nekaterih uradih in tudi na sedežu trgovinske zbornice. Zakaj ne pogledati vanjo? Kaj pa v primeru, da bo zima nastopi’a zgodaj? Tudi za to obstaja rešitev in sicer v starih dobrih pečeh na drva in premog in v kuhinjskih štedilnikih (ki so jih s posebnim zanimanjem razstavljali tudi na zadnjem sejmu v Vidmu), škoda le, da so kvalitetna drva tudi presneto draga,- saj; jih je treba plačatisdkrog 10 tisoč" lir za stot, drag pa je tudi premog; ki velja skoraj dVškrst ',totiktf.‘''Pravijo, da je sicer dober, ker da je nemški. Uspešno poslovanje (niškega pristanišča Vse kaže, da bodo v tržiškem pristanišču Pcrtorosega letos dosegii nov rekord in bodo kar precej prekosili onega iz lanskega leta, ko so pretovorili 1.232.000 ton različnega blaga. To količino s j že skoraj dosegli. ob koncu seotembra, v prihodnjih treh mesecih pa prav tako računajo na razmeroma živahen promet. Septembra je v pristanišče Porto-rosega priplulo 42 ladij, izplulo pa 41. Pripeljale so za okrog ,152.000 fon različnega tovora, medtem ko so vkrcale na krov le malenkostno količino (968 ton) kovinskih izdelkov. V razvrstitvi izkrcanega blaga je tokrat na prvem mestu premog (nad 58 tisoč ton), sledijo les (nad 38 tisoč ton), mineralna olja (23 tisoč ton), celuloza (13 tisoč ton), žitarice (10.000 ton), kaolin (nad 5 tisoč ton), jeklarski izdelki (2 tisoč nillllllllllllllllilllMIIIIIIUIIMIIIIIIIHIimilllMIIMItlllllllllllllllltlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIMIIIIMIIIIimiIMNIMIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIliUIIIIIIIIMIIIIIIIIIII PRED PERTINIJEVm OBISKOM V JUGOSLAVIJI Spet v ospredju vprašanje jezu pod pevmskim mostom Predsedniku republike so liberalci poslali peticijo o tem vprašanju Delavci podgorske predilnice pri prefektu V okviru sindikalneg; boja uslužbencev podgorske tekstilne tovarne je bil te dni sestanek med delegacijo delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, pokrajinskega tajništva sindikata Fulta in goriškim prefektom. Sindikalni predstavniki so predstavnika osrednje vlade podrobno seznanili z zapletenim in nevzdržnim položajem, v katerem se ta delovna organizacija nahaja, kljub obljubam in jamstvom najvišjih političnih predstavnikov v deželi Prefekt je obljubil, da se bo za stvar pozanimal in skušal doseči, da pride do sporazuma še pred iztekom leta. VČERAJ V NOVI GORICI Podelitev priznanja ginekologu dr. Destru Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica J.ože šuš-melj je na krajši slovesnosti v prostorih skupščine, včeraj predpoldne izročil ginekologu dr. Filifcpu Destru, priznanje za zasluge pri razvijanju in krepitvi prijateljskih in strokovtiih ' sttkbv - med splošflo 'bolnišnico v GOrici in bolnišnico dr. Franca Derganca. To sodelovanje je, doseglo vrh letos aprila s {simpozijem o ginekoloških vprašanjih, na katerem so sodelovali ugledni italijanski, slovenski in hrvaški strokovnjaki. Sodelovanje med porodniškima oddelkoma obeh zdravstvenih ustanov pa je prišlo do izraza tudi v času izgradnje šempetrske bolnišnice. ko so na porodniškem oddelku goriške splošne bolnišnice nekaj let opravljali specialistične preglede pacientk z novogoriškega območja. Včerajšnje slovesnosti se je poleg predstavnikov novogoriške občine in zdravnikov bolnišnice v Šempetru udeležila tudi delegacija zdravnikov splošne bolnišnice v Gorici. Dr. De-stro odhaja v teh dneh na novo službeno mesto. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20. uri, Ion Druce: Največja svetinja. Abonmajska predstava za red S-sobota. C urica VERDI 17.00-22.00 «1 guerrieri del-la notte. M. Beck, J. Retnar. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Uno sceriffo extra terrertre, poco extra e mol-to terrestre*. Bud Spencer in R. Harmstorf. VITTORIA 17.00-22.00 «1 porno gio-chi di una donna di notte*. Barvni film. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 «H caccia-tore*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Letti sel-vaggi*. DEŽURNA LEKARNA V GORIO Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, ttel. 83-538. Jez na Soči pri pevmskem mostu je še vedno v ospredju zanimanja tukajšnje javnosti. Medtem ko so socialisti pred nekaj tedni ponovno načeli to vprašanje in predlagali referendum med goriškim prebivalstvom, ki naj bi odločalo, ali je jez potreben ali ne, je liberalna stranka pred dnevi poslala predsedniku italijanske republike Pertiniju spomenico, ki naj bi jo preučil pred njegovim uradnim o-biskom v sosednji Jugoslaviji. Stališči strank nista enaki. Socialisti oporekajo mnenju tistih, ki pravijo da je tak akumulacijski jez potreben za zbiranje vode za namakanje krminsko - gradiščanske ga polja z obstoječimi kanali. Zato podpirajo mnenje tistih kmetijskih strokovnjakov, ki pravijo, da so povsod opustili predrago namakanje s pomočjo kanalov in da se širom po svetu za namakanje poslužujejo cevovodov .Take napreve naj bi bile veliko cenejše in tudi poraba vode bi bila polovična. Take težnje so podpirali nekateri strokovnjaki na simpoziju, ki je bil spomladi v dvorani pokrajinske uprave. Liberalci pa so mnenja, da se je pustila Italija izigrati v pogajanjih z Jugoslavijo. Liberalci namreč tolmačijo osimski sporazum tako. da bi bila Jugoslavija dolžna poskrbeti tako za jez, za električno centralo, kot za akumulacijski jez, ki naj skrbi za namakanje krminsko-gradiščanskega polja. Zaradi tega naj bi na jugoslovanskem ozemlju, komaj nekaj sto metrov nižje od jeza hidrocentrale, zgradili Jugoslovani a-kumulacijski jez. To svoje stališče so posredovali predsedniku Pertiniju. Jugoslovansko-italijanska komisija o vodnem gospodarstvu pa se je sporazumela za gradnjo jezov, prvega na jugoslovanskem, drugega pa na italijanskem ozemlju. Medtem ko je gradbišče hidroelektrarne pri Solkanu že živahno, niso v Italiji pričeli z deli in denar, ki je bil nakazan že lani. počiva v državni blagajni. Znano je, da so se strokovnjaki v Rimu lotili geoloških raziskav in izdelave načrtov. Prav v teh dneh smo opazili delavce na delu pod pevmskim mostom. Ni še gotovo, ali je mogoče na tem področju sploh zgraditi jez ali ne. Včeraj so iz tiskovnega urada go-riškega županstva izdali poročilo z besedilom odgovora, ki ga je pred petnajstimi dnevi dal deželni odbornik za javna dela Biasutti v deželnem svetu socialističnim deželnim svetovalcem De Carliju, PiHoniju, Zanfagniniju in Renzulliju (ti so vložili interpelacijo že letos aprila). Biasutti trdi, da ne nridejo v poštev ekološki problemi, da vino- gradništvo v Brdih ne bo trpelo za radi zvišane gladine Soče in usta ljene vode, da je jez na italijan skem ozemlju potreben zaradi na makanja kmetijskih površin. Če bi se namreč ozirali samo na vodo, ki jo je Jugoslavija dolžna dajati po mirovni pogodbi, bi se ta, južno od Solkana, porazgubila v podzemskih potokih in do Gradišča ne bi bilo vode v Soči. Potrebe na italijanskem ozemlju naj bi bile 23 kubičnih metrov vode na sekundo, medtem ko so Jugoslovani dolžni dajati le 12,5 kub. m vode na sekundo. Aretirali so ga po štirih letih V Gradežu se večraj aretirali 31-letnega Antonia Magrina, ki stanuje v Tržiču, Ul. Virignana 10, in to na podlagi zapornega naloga, ki je bi izstavljen pred štirim leti zaradi posesti in prodaje mamil. Do areta-ctje je prišlo v nekoliko nenavadnih okoliščinah. Magrin je namreč v Ul. Caprin v Gradežu povzročil lažjo prometno nesrečo. Posegla je karabinjerska obhodnica, ki je voznika identificirala in ugotovila, da ima slednji že štiri leta neporavnane račune s pravico. Tako so ga takoj pospremili v goriški zapor. SOBOTNO BRANJE šmči:_ BOKO - Č AN Robot je bil pravcato umetniško delo. Bil je ženskega spola, spričo umetniškega porekla pa konstruiran tako, da je utelešal popolno lepoto. Upoštevani so bili vsi nujni elementi za ustvaritev šarmantnega dekleta. Edina nerodnost je bila ta, da se je robotka zdela malo preveč gizdalinska — toda kdo more zanikati, da gizdalinski videz ni nujen pogoj za lepoto? Nihče se ni še nikoli drznil narediti takega ženskega robota. Sicer pa ga je bilo tudi neumno noreti ii samo zato, da bi opravljal moško delo, če upoštei'amo, da se lahko za enake stroške konstruirajo bolj učinkoviti stroji ali pa se najamejo ustrezni delavci iz številne armade tistih, ki so s svojimi prošnjami prenapolnjevali o-glasne stolpce z naslovom »Delo išče*. To robotko je naredil v prostem času lastnik znanega bara. Lastnik takega bara pa načeloma ne pije doma. Zanj je alkohol samo prodajno blago, ki ga nikoli ne uporablja zase. Kar zadeva pijance. ki so radi obiskovali njegov bor, moramo reči, da so mu pomagali prislužiti denar, zaradi katerega se je potem v prostem času lahko posvetil svojemu konjičku. Njegov konjiček pa je bil čisto slučajno izdelovanje šarmanlnq robotke. Ker je bil to njegov edini konjiček, mu ni bilo žal ne naporov ne denarja za konstruiranje deje iške robotke. Bila je na primer pokrita s tako gladko kožo, da se je komaj ločila od kože kakšnega pravega dekleta. Prav nic ne pretiramo, če rečemo, da je bila o-čarljivejša od vseh naravnih lepotic v tistem kraju. Zal pa je bila kot veliko velikih lepotic tudi precej neumna, zakaj konstruiranje kompleksnejših možganov je presegalo sposobnosti njenega ustvarjalca. Znala je odgovarjati samo na najbolj preprosta vprašanja in delati preproste gibe, kakršen je recimo pitie. Lastnik bara jo je krstil za Bo-ko čan in jo namestil na stolčku za točilno mizo, da ne bi bila l eblizu gostom. Bal se je, da bi ti pri pazljivejšem gledanju mogli videti, da ni izdelek narave. In tako se je novo dekle pojavilo v baru: vsi gostje so jo prisrčno sprejeli. Zadovoljivo se je obnašala vse dotlej, dokler je niso vprašali česa drugega kot to, kako ji je ime in koliko Je stara. Na srečo pa vendar ni nihče opazil, da je robotka. «Kako ti je imer, srček?* «Boko-čan.» »Koliko si stara?* «Mlada sem še.* «No. pa povej, koliko si mlada?* Mlada sem še.» «Vprašujem te, koliko si mlada?* Na srečo so bili barski gostje dovolj vljudni, da niso vztrajali pri vprašanju o njeni starosti. «Lepo obleko imaš. ne?* »Lepo obleko imam, ne?* »Kaj imaš najraje?* »Bi popila kozarec... recimo gina s sodo.* »Popila bi kozarec... recimo gina s sodo.* Boko-čan ni nikoli zavrnila pijače. Prav tako ni bila nikdar pijana. Šarmantna, m ada, gizdalinska in prijetna za klepet. Novica o no-v*m barskem dekletu se je ra~ši-rila po okolici in število barskih poslov je iz dneva v dan naraščalo. Vsak obiskovalec je bil zadovoljen. da je lahko klepetal in pil s šarmantno Boko-čan. Zares, zdelo se je, da je vsem po vrsti všeč. »Kdo od nas ti je naiboli všeč?* »Kdo od vas mi je najbolj všeč?* «cem ti iaz všeč?* »Ti si mi všeč.* »Bi. šla potem gledat kakšen film?* «Potem bi šla gledat kakšen ]ilm.» «Kdai na?* Kadkarkoli je kdo levo Boko-čan vvrašal kaj takega, na kar ni mogla odaovoriti, ie dala znamenje barskemu lastniku, ki je takoj pritekel k nji. »Gosnod. res ni vljudno, da toliko dvorite dekletu!* Nadležnemu gostu je ostalo le to, da se nasmehne in se graciozno umakne pred strogim opominom ’ast.nika Lastnik je včasih počepnil zraven podstavka Boko-čan, v katerem je bila vgrajena majhna plastična cevka. Skozi to cevko je izpuščal pijačo, ki jo je Boko-čan popila, ker va je bil varčen človek, ,je s to pijačo ponovno stregel gostom. Obiskovalci bara pa niso vedeli za to prevaro in niso mogli prehvaliti robotke. Hvalili so njeno mladost in levoto, n:en trdni značai, dejstvo da ni nikoli pretiravala s filmom, pa tudi to, da ni nikoli zgubila zdrave presoje. Priljubljenost in znamenitost Bcko-čan sta vedno bolj rasli, raslo pa je tudi število gostov v baru. Med številnimi oboževalci Boko-čan )> bil tudi neki mladenič, ki se je tako zelo zaljubil vanjo, da je prihajal v bar vsak večer. Vsako noč jo je poskušal nagovoriti, naj gre z njim skupaj ven, vendar brez kakršnegakoli uspeha. Njena ravnodušnost ga je maone spravila v blaznosti; ker je hotel narediti nanjo vtis, je zapravljal veliko več denarja, kot pa so mu dovoljevale razmere. Njegovi pogosti obiski v baru so ga prisilili, da si je sposodil veliko vsoto denarja, ko pa je lastnik bara zahteval, naj poravna račun, je skušal ukrasti denar za neporavnane dolgove svojemu očetu. Ta pa ga je pri poskusu tatvine ujel in s'edil je žalosten prizor, v katerem je oče pristal, da bo dal mladeniču dovoljšen znesek za plačilo dolgov, če mu le ta obljubi, da nikoli več ne obišče bara. Še isti večer se je mladenič spet prikazal v baru, da bi plačal račun. Ker je vedel, da je to njegov zadnji obisk, je veliko pil in plačeval tudi Boko-čan. »Ne bom več prišel.* »Ne boš več prišel?* »Si žalostna?* «Žalostna sem.* •kV7 resnici pa nič, kajne?* «V resnici pa nič.* »Nobeno drugo dekle ni tako brezčutno kot ti.» «Nobeno drugo dekle ni tako brezčutno kot jaz.* »Bi te ubil?* »Bi me ubil?* Mladenič je potegnil iz žepa škatlico tablet, jih stresel v svoj kozarec, potem pa kozarec potisnil vorti Boko-čan. «Boš pila?* «Pila bom.* Boko-čan je dvignila kozarec in izpila njegovo vsebino. «Pojdi k hudiču,* je rekel mladenič. «Šla bom k hudiču.* Mladenič je hitro plačal barskemu lastniku in izginil v noči. Bližala se je ura, ko so zapirali lokal, lastnik je bil zadovoljen, ker se mu je posrečilo izteriati tako velik dolg. Iztočil je alkohol iz Boko-čan in pripravil pijačo za vse barske goste. »Pijte, ljudje* je rekel, «jaz plačam.* Gostje so izpraznili kozarce na lastnikovo zdravje, on pa se jim je oddolžil tako, da je izpil še svoj kozarec. To noč luči v baru niso ugasnile, radio pa je kar naprej igral glasbo. Nihče ni odšel iz bara, vendar je bilo kljub temu v njem zelo tiho. Potem pa je prišla ura, ko je radio rekel »Lahko noč*, kajti postala je končala svoj program. «Lahko noč,* je rekla Bokp-čan in še naprej čakala s svojim gizdalinskim videzom, da se ji približa naslednji moški. NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Cena zlata zadnje dni pada Še naprej pa se krepijo nemška marka, švicarski frank in šiling NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trsi Celovec Ziirich Beograd 5. 10 4. 10. 4. 10. 5. 10. Ameriški dolar 800,- 12,35 1,57'/« 18,50 Kanadski dolar 680,- 10,55 1,35'/v 15,65 Nemška marka 455,- 710,- 89,55 1057,74 Holandski florint 410,- 640,— 80,110 953,13 Belgijski frank 26,50 42,10 5,38 64,03 Danska krona 155.- 241,— 30,80 . 360,18 Švedska krona 190,- 297,50 28,- 447,09 Norveška krona 160,- 253,50 31,75 379,59 Francoski frank 192,- 300,40 38,10 448,66 Italijanska lira 1,54 1.930 2,29 Angleški funt 1730,- 27,01 3,46 40,42 Irski funt 1680,- — — Švicarski frank 505,- 798,20 — 1195,48 Avstrijski šiling 63,- . 12,44 146,54 Japonski jen 3,20 5,35 — Avstralski dolar 865. - 13,50 1,77 20,45 španska peseta 11,30 18,20 2,28‘A — Portugalski eskudo 15,- 22 50 3,25 — Jug. dinar - mali 35,- 53,— 7,50 — -veliki 36,- 53,— 7,50 • Grška drahma 18.- — — 49,68 VZHODNOEVROPSKE VALUTE 4. 10. Nakup Prodaja V TRSTU 5. 10. ZLATO Sovjetski rubelj Milan (g) 10.050 10.150 180,— ZLATO London (un Poljski zlot češka krona 6,- 28,— ča) 380 dol. 384 Madžarski forint 22,- SREBRO Romunski lej 23,- Milan (kg) 400.000 410.000 Bolgarski lev 300,- PLATINA Turška lira 15,- Milan (g) 14.300 14.600 Ta teden je prišlo do korenitega preobrata na valutnih tržiščih, saj se je cena zlata po nekaj tednih vrtoglavega naraščanja najprej u-stalila, potem pa je začela krepko padati. Dolar se je ob tem pojavu le zmerno okrepil, učvrstile pa so se tradicionalno močne valute kot marka, šiling in šv. frank. Tudi britanski funt se je zmerno ovrednotil. Vrtoglava dražitev zlata je močno razburila države zapadne poloble, predvsem pa ZDA, saj je vsem dobro zano, da je eden glavnih vzrokov tega pojava sibkost dolarja. Zlato se je v tem letu že podvojilo, saj je poskočilo od 220 na 440 dolarjev za unčo. Prav ta prelomnica je spodbudila vlado Združenih držav Amerike, da nekaj ukrene za obrambo dolarja. Nekateri, komentatorji so ocenili tako dražitev zlata kot »napad na moderno kulturo in civilizacijo nasploh*. Najprej so skušale central- i r,<| -l. :: . ; ? -založba borec ljubljana miklošičeva 28 SRftNKo sdneN+Mzo kos* ND&meM* KURIRČKOVA ZGODOVINSKA SLIKANICA 1979 ANTON INGOLIČ: BILA SEM IZGNANKA Najnovejše delo enega od najbolj popularnih slovenskih pisateljev Antona Ingoliča je zgodba o izgonu slovenske učiteljske družine iz Štajerske v Srbijo. Dramatično zasnovano irt plastično pripovedano zgodbo začenja profesorica Nina, ki se retrospektivno spominja nekdanjih hudih dni. Dramatično pripoved dopolnjujejo živahne barvne podobe slikarja Marjana Amaliettija. BRANKO SoMEN: GLEDALIŠČE POD SMREKAMI Pesnik in pisatelj Branko Somen, avtor mladinskega romana Med v laseh, se tokrat predstavlja z zgodba igralca Frontnega gledališča. Partizani se niso samo vojevali, ampak so za dobro razpoloženje v svojih vrstah skrbeli tudi s pesmijo, z mitingi in s pravimi gledališkimi predstavami. Kako je moglo delovati partizansko gledališče? Kakšen je bil oder? Kaj so igrali? Kdo so bili gledalci? Na vsa ta vprašanja odgovarja Šomnova pripoved. Ilustrator Božo Kos je njegovi humorni pripovedi nadel še bolj humoren videz. LEOPOLD SUHODOLČAN: MARKOV MAJ Pod tem literarnim naslovom se skriva zgodba o osvoboditvi Ljubljane in Maribora ter o poslednjih bojih na slovenskem Koroškem. Popularni mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan |e v tej prepričljivi in dosti napeti zgodbi strnil pripoved o velikih zgodovinskih dogodkih, ki naj bi se vsidrali tudi v zavest prihajajočih rodov. Trdna in barvita ilustracija slikarja Aca Mavca samo pripomore k uspehu zgodbe. IVO ZORMAN: OF Črki, ki sestavljata naslov slikanice, pozna pri nas vsak otrok. Čeprav delo organizacije z znano kratico nikakor ni neznano, je avtor pripovedi Ivo Zorman, prav tako znan mladinski pisatelj, s spretno in jedrnato besedo razkril ves obseg njenega delovanja, od propagandnih akcij metanja listkov sovražniku pod nos do skrbi za prehrano borcev in nege v partizanskih bolnišnicah. Slikar Marjan Amalietti je poskušal v barvah upodobiti veličino OF in zlo mrkost njenega nasprotnika. MILE PAVLIN: UPORNO MESTO Mile Pavlin, pisatelj številnih knjig o NOB, med katerimi so bile posebej opažene mladinske, je napisal zgodbo o upornem mestu — ilegalni Ljubljani, ki jo je italijanski okupator prav zaradi njene u-pornosti obdal z bodečo žico. V slikanici je v živi zgodbi, v kateri nastopa tudi mladina, prikazano podtalno uporniško delovanje. ............ Privlačne ilustracije slikarja Matjaža Schmidta dopolnjujejo zgodbo s slikarskim prikazom uporniškega delovanja. Knjiga je na razpolago tudi v iMaiki kniifauu - UL sv. Frančiška 20, TRST ne banke kupovati dolarje, a to ni veliko pomagalo. Na lepem pa je vlada ZDA poklicala z beograjske konference mednarodnega denarnega sklada svoja delegata. Ta podvig je imel velik psihološki vpliv na valutna tržišča, saj je takoj zaustavil nadaljnjo dražitev zlata, istočasno pa je ustvaril nekako negotovo stanje ali «suspen-se», med katerim mnogi prodajajo rumeno kovino v pričakovanju nadaljnjih ukrepov v obrambo dolarja. Tako je začela cena zJata polagoma padati in je znašal «fi-xing» v četrtek 395 dolarjev za unčo. Mnogi ugibajo, kaj se bo zdaj zgodilo. Američani imajo v glavnem dve možnosti, da trenutno zaustavijo dražitev zlata in sicer lahko povečajo količino zlata. ki ga prodajajo vsak mesec na dražbi ali pa sklenejo z vlado Zapadne Nemčije pogodbo o o-brambi dolarja, ki bi verjetno pripeljala do nadaljnjega ovrednotenja marke. Baje se obe vladi tajno pogajata o tem vprašanju in nekaj novega se bo gotovo zvedelo ob koncu tedna, ko bedo valutna tržišča zaprta. Mnogi omenjajo te dni tudi Sovjetsko zvezo, ki bi s prodajo svojega zlata lahko takoj zaustavila ceno te kovine. Verjetno pa je, da se Sovjetom s političnega vidika ne splača napraviti tega koraka, krr bi s tem praktično podprli dolar, ne da bi imeli kako večjo protiuslugo. Položaj je torej negotov in v pričakovanju novih ukrepov zainteresiranih držav, predvsem pa vlade ZDA. Podobno kot pri zlatu se je zaustavila tudi cena drugih plemenitih kovin, predvsem srebra in p’at.ine. Dolar se je okrepil za poldrugi odstotek in sicer je poskočil od 801 na 813 lir. K temu so prispevale govorice o korenitih ukrep!h v obrambo ameriške valute ter znatni posegi centralnih bank, predvsem Federalne rezerve, Bundesbank in švicarske narodne banke, ki so nakupile velike količine dolarjev. Marka se je okrepila ta teden za; en odstotek in velja že 461,4 lire. Izvedenci pravijo, da je nemška valuta trenutno po trdnosti in po obsegu druga svetovna valuta, takoj za dolarjem. Računajo, da je trenutno kar 14 odstotkov valutnih rezerv držav v markah. Seveda se Nemci otepajo previsokega ovrednotenja svoje valute, ker bi le-to vplivalo na izvoz nemških industrijskih proizvodov in ker nočejo, da bi marka nadomestila dolar v svetovnem obsegu. Prav zaradi tega ZR Henrija raje podpira šibkejše valute evropskega denarnega sistema kot pa dolar. Podobno kot marka sta se ovrednotila tudi švicarski frank in avstrijski šiling. V evropskem denarnem sistemu je trenutno na prvem mestu danska krona, ki se je sicer pred kratkim razvrednotila za 3 odstotke. Sledi ji italijanska lira, na sredi skupine je marka, na repu pa belgijski frank. Lira se je sicer malenkostno razvrednotila in sicer za pol odstotka nasproti vsem trdnim valutam skupaj, (srs) Iz.umetnostnih galerij Nove akrilične podobe v občinski galeriji Razstava Ciulie Pacor je naletela na dober sprejem Po običajnih razstavah, ko sta v Občinski galeriji razstavljala po dva slikarja, je tokrat celoten prostor galerije namenjen le akrilič-nim podobam, ki jih je naslikala Giulia Pacor. To je tudi višje priznanje njeni umetniški ustvarjalnosti, saj se slikarka že več kot 10 let uspešno pojavlja ” tržaškem likovnem prostoru ter sodeluje na raznih ex tempore in drugod. Pacorjevi je umetniška žilica že v krvi, saj jc nečakinja slikarja starejšega rodu Nouliana, njen o-če pa je znan glasbenik. Sicer pa se slikarka z likovnostjo tudi poklicno ukvarja, saj jo dobimo kot likovno vzgojiteljico na srednjih šolah. Že od prvih nastopoh so njene slike vzbudile pozornost, predvsem zaradi izredne barvne pestrosti in skorajda futuristične razgibanosti, pa tudi zaradi razdrobljenosti mnogih ostro omejenih oblik. Kljub temu se Pacorjeva vendarle najbolje izraža, ko prikazuje naravne lepote, predvsem iz sveta rastlin, v katerih so skriti barvni dragulji kril metuljev in drobnih ptic. Čeprav so te slike delo izurjenega čopiča, pa so vendarle ustvarjale vtis nekakšnih lepljenk, saj se je raznolikost oblik nizala ena ob drugi brez barvnih prehodov, odtenkov iz močnejšega v šibkejšega. Nekaj takih slik lahko vidimo tudi na njeni zadnji razstavi. V novih stvaritvah se nakazuje delen odmik v bolj utišane barvne, oziroma njih skladnost, kar daje vtis zaključene celote. Ta prehod je opaziti predvsem v sliki »Zemeljski raj», ki povezuje nekdanjo lepljenko in pestrost barv z novimi prijemi. V večini slik je namreč opaziti nagnjenje k poudarjanju vzporednic z valovitimi barvnimi pasovi raznih dolžin in stvar-nejše podajanje pokrajine same. Takšni sta predvsem odlični sliki ribiških koč na laguni in tasta, ki posreduje sloje kraškega kamna. Slike so prepolne rahlih in svetlih barvnih odtenkov ter izpričujejo odlično slikarsko tehniko akrila. Skratka, razstava prjča, da se Giulia Pacor nenehno razvija v zelo dobro slikarko. M. B. niinmiilliimiiiliiilliiliiifiiiMlMiiiiMitiiiimiinniiiiniiiiiiiiiliiiiniiinMiiMMiliiiiliiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiti BERITE REVIJO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 APOKALIPSA ŽIVALI: Od čebele do gorile - 1. del 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 ZMAJ: risanke 17.10 Tibetanski zvon: Nomadi — I. del dokumentarnega filma 18.05 VELIKI PUSTOLOVCI: Letenje Lindbergha 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Hopalong Cassidv - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 FANTASTICO Glasbena oddaja povezana z loterijo Italia, ki jo vodita Loretta Goggi in B. Grillo 21.55 TISTEGA AVGUSTA V MEHIKI: Umor Ticckija - 1. del TV nadaljevanke Po delu Leandra A. Sanche-za Salazarja Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Jaz sem William! TV priredba 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Rim: TENIS 17.00 MIŠKE, risanke 17.05 Kraji, kjer so živeli: KIPLING A BATEMAN'S 17.35 DEKLICA Z BELIMI LASMI 1. del 18.30 MOŠKI V HIŠI - TV film 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - DRTBBLING Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 KRALJ LEAR — 2. in zadnji del TV nanizanke 22.35 Rithie Havens & Toj Mahal koncert Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 Pisani svet: Festival otroka v Šibeniku 11.20 TRNOVA POT - TV nadalj. 14.20 Poročila 14.25 Nogomet: Budučnost — Sloboda 16.50 TV kažipot 17.10 Naš kraj 17.20 KO ZORIJO JAGODE Slovenski film, ki ga je re žiral Rajko Ranfl, v glavnih vlogah igrajo Irena Kranjc, Roman Goršič, Me tod Pevec in Lucijan Grm Hudeček 18.50 MUPPET SlIOW: John Cleese 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 ANA KARENINA TV nadalj. 20.55 Kako se oblačimo 21.00 TV ŽEIITNIK 21.35 DNEVNIK 21.50 HELLO. DOLLY Ameriški celovečerni film z Bnrbro Streisand in VValter jem Matthauvom Koper 14.25 Nogomet: Budučnost — Crvena zvezda 19.30 Otroški kotiček: Zajec sluga, Vesela pravljica 19.50 STIČIŠČE * 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 SMER LUNA - film 22.00 Italija s Dtič’e nersoektive: Piemont in Dolina Aoste 22.50 27. KANAL Zagreb 10.00. 11.05 in 12.05 TV V ŠOLI 17.35 TV koledar 17.45 Otroška predstava 18.45 TV KABARET 70.00 Celovečerni film 22.00 Za kn-ec tedna ŠVICA 16.40 Prozram za otroke: Prjiateliica narava 17.10 Ncč ie tekma - TV film 18.25 Glasbena škatla 20.45 Zlata Cadillac — film Vorančevi dnevi Letošnje prireditve ob Voranče-viii slovesnostih '79 so organizirane pod pokroviteljstvom plenuma kulturnih delavcev OF slovenskega ljudstva, ki bodo Prežihu posvetili tudi svoj del srečanja. Spregovorili bodo o Prežihu kot pisatelju in revolucionarju, referata ob tej priložnosti pa bosta imela tudi Josip Vidmar in Lidija Šentjutc. To so med drugim povedali v sredo na tiskovni konferefici v Ljubljani, ki jo je skupaj s predstava ki občinske kulturne skupnosti Ravne na Koroškem sklical predsednik reoubliške konference SZDL Mitja Ribičič. V teh vorančevih dnevih — od 11. do 13. oktobra — pa so Korošci pripravili še otvoritev muzeja v Vorančevi prenovljeni hiši, kulturnega doma v Kotljah, literarni večer, slavnostni koncert in podobno, v soboto pa bodo odkrili še snomenik Prežihovemu Vorancu — delo kiparja Stojana Batiča. Vo-rančeve prireditve naj bi prihodnja leta prerasle v tradicionalno kulturno manifestacijo. TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem: 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Nekoč, v davnih časih: 10.05 Koncert sreda jutra; 11.00 »Visoška kronika* radijska igra; 11.35 Počitniški vrtiljak: 13.15 Glasba po željah: 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji: 16.30 Rezervirano za. ..; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 »Vagabund Martin* radij. igra; 18.45 Vera in čas. KOPER >2.30. 13.30, 14130; ■•i15.30;">l«.30, 18.30, i9.30 Poročila; 7.00 do 8.30 Dooro jutro v glasbi; 8.32 Hi-fi magazin; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. .; 0.15 Orkester G. Fenati; 10.40 Glasbeni intennezzo, 10.40 Mozajk: 10.40 Mozaik: 1L0Q Kirn. svet mladih: 11.35 Na sporedu so razni motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 RADIO 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.09. 7.20 in 8.50 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu, 10.03 Film in glasba; 10.35 Iz operete; 11.30 Mocambo bar; 13.20 Iz rocka v rock; 13.45 Vse Brazil '79; 14.03 Program za mladino; 15.03 Rally; 15.35 Oddaja z, G. Calabresejem; 16.30 Srečanje z yiF; 17,09 Radio-uno jazz; 17.30 Svet motorjev; 17,55 Objektiv: Evropa; 19;20 Nekoč je bil. . . danes: 20.00 Novosti iz medicine; 20.30 Mocambo bar; 21.25 Glasbeni program iž Ul. Asiago 7; 23.00 Preden zaspiš de-klica. r RADIO 2 6.30. 7,30. 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, Poročila, 6.00, 6.35, 7.05 7.56, 8.45 Oni drugi dan v glasbi; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Konec dneva (aktivna ženska); 10.12 La čorrida; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gra-dimento; 13.40 Belle epoque; 15.(KI Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Vsem prijetno nedeljo; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 L’invinci- Zig-zag; 14.45 Kirn parade; 15.00 bile. radij, prireba; 21.00 Koncerti Jaz poslušam, .ti poslušaš; 15.45 Vittorio Borghesi; 16.00 Istranski akvareli; 16.10 Dva glasova in orkester; ■ 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih; 17.32 Glasbeni vveekend. Srednji val 277,8 metra ali • 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW ~ Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 0.00 do 4.30 nočni program RL iz Studia Radio Koper; 6.00 -7.29 Glasba za dobro jutro: 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.37 Tipke, godala, pihala; 14.00 Moja generacija: 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi - prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema: pogovori o jeziku; 16.35 Glesbena medigra, 16.40 Jugoton. iz Rima; 22;45 Za prijetno lah ko noč. 1 LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 15.00, 19.00 Poročila, 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz paših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo peserii. -MPZ Maribor; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.00 Vremenske napovedi in poročila; 14.05 Kulturna panorama; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Popoldansko glasbeno potovanje; 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev glasbe. ■iiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiMiniiiiiinniiiiHiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiimiHiiiiiiiiMiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Praznik grozdja n Bol juncu Tudi letošnji »Praznik grozdja* je privabil v Bol,junec veliko ljudi, Id so postali tudi pred stojnico, ki jo je postavilo domače športno diušivo «Brtg» ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS DAVISOV POKAL Nepričakovan spodrsljaj Barazzuftija Po prvem dnevu vodi ČSSR proti Italiji z 1:0 - Drugi nastop posameznikov prekinil dež - Dramatično srečanje v Sydneyu RIM — Po prvem dnevu medcon-skega polfinala tekmovanja za Davisov pokal v Rimu vodi nepričakova-no ČSSR proti Italiji z 1:0, drugo srečanje posameznikov pa so morali Prekiniti zaradi dežja in ga preiti na današnji dan (ob 10.30 bo la dvoboj prenašala tudi TV). Vse kaže, da je v današnje sreča-nje za Italijane nesrečno posegel dež. V prvem srečanju posameznikov je imel Italijan Barazzutti si-cer precej težav s 23-letnim čeho-slovakom Tomasom Šmidom, ki je s svojo značilno igro z «lifti» spravljal svojega gostitelja v zadrego. Kljub temu pa je po vmesnih *krizicah» v petem nizu Barazzutti *e poprijel in je šel gladki zmagi nasproti. Vodil je že s 5:2 in vse je kazalo, da ne more Italiji nihče več odvzeti točke, ko so začele padati izpod oblačnega neba debele *n vedno gostejše kaplje. Šmid je 2ačel igro namenoma zavlačevati v pričakovanju, da bo sodnik dvoboj prekinil, kar bi ga lahko še edino rešilo pred neizogibnim porazom; jn prav t0 se je tudi zgodilo. Rež je oba igralca in sodnika pregnal pod streha in ko je čez 18 minut prenehal, so s srečanjem spet nadaljevali. Toda zgodilo se je tisto, česar ni nihče pričakoval: Barazzutti ni pokazal niti delček tiste •Sre, s katero je bil pred slabimi dvajsetimi minutami še tik pred ztnago. Šmid pa je bil povsem drugačen človek od onega, ki je igral Prej : njegovi udarci so bili izredno nsnešni, izkoriščal je nasprotniko-napake, nizal točko za točko ter - zmagal (6:1, 3:6, 6:1, 3:6, ”:5). Razočaranje Barazzuttiia, vsega italijanskega «klana., in 3.090 gledal-cev je bilo veliko, toda popraviti Se ni dalo več ničesar. To, kar ni zmogel Barazzutti, je skušal doseči Panatta proti mlademu, 18-letnemu Lendlu. Prvi set n>u je (ne brez težav) res iztrgal s 6:4, toda v drugem je čehoslovak zaigral vse drugače, povedel je s in morda bi Panatta ta niz tudi •snubil, če ga ne bi zooet prekinili saradi dežja. Nadaljevali ga bodo danes ob 10.30. Danes in jutri se pričenja italijansko prvoligaško prvenstvo. Letos bo na startu 28 ekip, razdeljenih v A-l in A-2 ligo. Prva faza prvenstva se bo končala že konec februarja, nato pa se' bo osem najboljših ekip (prvih šest v A-l ter zmagovalki srečanj med sedmouvrščeno v A-l in drugouvrščeno v A-2 ter o-smouvrščeno v A-l in prvouvrščeno v A-2) v dodatnih tekmah potegovalo za naslov državnega prvaka. Če pogledamo najavljene postave ekip, lahko takoj opazimo, da je letos prišlo do dokajšnjih sprememb: več reprezentantov se je preselilo, tudi med tujimi igralci je veliko novih imen. Vsekakor pa je opaziti večjo izenačenost, to pa predvsem v A-l ligi. Prvak Sinudyne je tudi letos nesporni favorit za osvojitev naslova: Bolonjčani so praktično obdržali lansko ekipo, namesto Wellsa pa so vključili znanega profesionalca Mc Milliana, ki naj bi bil, po mnenju mnogih, celo najboljši ameriški igralec, ki je kdajkoli dospel v Italijo (če bo seveda zaigral kot zna). Najnevarnejši nasprotniki bolonjske ekipe pa bodo po vsej verjetnosti isti kot lansko sezono: milanski Billy, ki je ostal praktično nespremenjen (v zadnjem trenutku je Po prvem dnevu torej nepričakovano vodijo čehoslovaki in tudi možnosti Italijanov, da bi preobrnili izid v svojo korist, so zdaj precej načete, saj je tudi drugo srečanje med Panatto in Lendlom še povsem odprto. To pa tembolj, ker so vremenske napovedi take, da bi srečanje lahko celo podaljšali za en dan, kar bi precej bolj odgovarjalo gostom, kot pa gostiteljem. Trenutno lahko rečemo, da ni za italijansko ekipo sicer še nič izgubljenega, vendar pa bo morala v preostalih tekmah krepko zavihati rokave, če bo hotela spraviti izid tega pomembnega srečanja na SYDNEY — Izredno dramatično (in podobno onemu v Rimu) se je začelo tudi medconsko polfinalno srečanje Davisovega pokala med ZDA in Avstralijo v Sydneyu. Tam namreč po prvem dnevu vodi Avstralija z 1:0, potem ko so morali tekmo med Američanom Gerulgiti-som in Avstralcem Edmondsonom kar dvakrat prekiniti zaradi dežja. Gerulaitis je namreč tvegal poraz že po treh setih, saj je prva dva iz- gubil s 6:8 in 14:16, v tretjem pa je imel Avstralec kar trikrat «match-ball», vendar si je Američan opomogel, osvojil niz z 10:8, psihično strl nasprotnika, ki je preostala niza predal s 6:3 in 6:3. Ker je to srečanje trajalo kar 6 ur, so zaradi teme prenesli drugi dvoboj med Avstralcem Alezandrom in Američanom McEnroem na današnji dan. MLADINSKE IGRE Včeraj v Genovi sklepna slovesnost GENOVA — Močan naliv ni preprečil, da bi se včeraj v Genovi svečano in po programu končale letošnje državne mladinske igre, na katerih je v štirih dneh nastopilo 4.500 tekmovalcev. Največ zlatih kolajn je osvojil Ve-neto (22), pred Lombardijo (21) itd. Več o teh igrah in o nastopu slovenskih dijakov bomo poročali v eni naših prihodnjih številk. L KOŠARKA PRVOLIGAŠI PRED STARTOM Pagnossin in Hurlingham za visoka mesta V A-1 ligi je bolonjski 5inudyne favorit za osvojitev državnega naslova NOGOMET PO VČERAJŠNJEM ŽREBE V ZIRICH8 Inter pred najtežjo nalogo Milančani bodo igrali z Borussio Monchengladbach - Hajduk z Danci Crvena zvezda proti nevarni vzhodnonemški ekipi Carl Zeiss Jena Bo'ogna - Inter 1 Catanzaro - Avellino 1 Lazio - Perugia 1 Milan - Juventus 1 Napoli - Roma 1 Pescara - Ascoll ■- • 1 Torino - Fiorentina 1 Udinese - Cagliari 1 Matera - Vicenza 1 Pistolese - Atalanta 1 Spal - Bari 1 Alessandria - Triestina 1 Benevento - Reggiana 1 X 2 ZORICH — Včeraj so izžrebali pare drugega kola v treh evropskih pokalnih tekmovanjih. Z žrebom so seveda nekatere italijanske in jugoslovanske ekipe zadovoljne, nekatere pa ne. Pred izredno težko nalogo bo predvsem Inter, ki bo igral z Borussio Monchengladbach. Tudi Napoli ne bo imel lahke naloge v srečanju s Standardom iz Liegea. Od jugoslovanskih enajsteric je verjetno beograjsko Crveno zvezdo doletel najhojši nasprotnik, to je Carl Zeiss Jena. Sicer pa je že prvo kolo pokazalo, da so vsaka predvidevanja dokaj tvegana, kajti v evropskem no-, gometu praktično ni več slabih ali zelo dobrih ekip. PARI DRUGEGA KOLA frpKAt PRVAKOV ‘'V'" ''(»srnina'finala)' Hamburger (ZRN) — Dinamo Tbilisi (SZ) Celtic (Škotska) — Dundalk (Irska) Porto (Port.) — Real Madrid (Šp.) Vejle BK (Dan.) — Hajduk Split (Jugoslavija) Ajax (Niz.) — Omonia (Ciper) Dinamo Berlin (NDR) — Servette (Švica) Dukla Praga (ČSSR) — Racing Strasbourg (Fr.) Nottingham Forest (Angl.) — Arges Pitesti (Rom.) POKAL POKALNIH PRVAKOV (osmina finala) Arsenal (Anglija) — Magdeburg (NDR) Aris Bonnevoie (Luks.) — Barcelona (šp.) Panionos Atene (Gr.) — IFK Go-thenburg (Šve.) Lokomotiva Kosiče (ČSSR) — Rije-ka (Jug.) Nantes (Fr.) — Steaua Bukarešta (Romunija) Dinamo Moskva (SZ) — Boavista Porto (Bfirtuflplska) ali Wanderers (Malta) g •* Stara ZagSrf ljjo).) — Juventus Turin (It.) Valencia (Šp.) — Rangers (Škotska) POKAL UCrA (šestnajstina finala) Dundee (Škotska) — Miskolc (Madžarska) Borussia (ZRN) — Inter (It.) Aarhus (Danska) — Bayern Miin chen (ZRN) Crvena zvezda Beograd (Jug.) — Carl Zeiss Jena (NDR) Grasshcppars Ziirich (Švi.) — Ipš-wich Town (Angl.) Zbrojovka Brno (ČSSR) — Kefla-vik (Islandija) Eindhoven (Niz.) — '■ St. Etienne (Francija) Sporting Lizbona (Port.) — Kaiserš lautem (ZRN) Aris Solun (Gr.) — Perugia (It.) Craiova (Rom.) — Leeds (Angl.) Dinamo Dresden (NDR) — Stuttgart (ZRN) Banik Ostrava (ČSSR) Kijev (SZ) Dinamo Bukarešta (Rom.) — E|n tracht (ZRN) Lokomotiv Sofija (Bol.) — Monako Udeleženke odbojkarskega turnirja v okviru 6. športnega tedna Gaje .................m.mum..nin......iiiiiin.i....n............... ŠPORTNI STIKI MED POBRATENIMA MESTOMA Danes in jutri Brežani v Kočevju Pomerili se bodo v košarki, nogometu in odbojki jetiki med pobratenima občinama “°lina in Kočevje se nadaljujejo, •j^hes bo ŠD Breg odpotovalo na dvodnevni izlet v Kočevje. V okviru praznika občine Kočevje bo te-•esnokulturna skupnost organizira športno srečanje med kočevskim društvom in dolinskim dru-stvom. To srečanje bo obsegalo tri Panoge in sicer košarko (v kateri do nastopila ekipa pionirjev letnika 1965), nogomet (ekipa kadetov) [d že odbojko (moško in žensko). ,. ženski konkurenci bo nastopila ekipa, ki nastopa v 1. diviziji, v dioški pa bodo igrali rekreativci. sa ena panoga bo na vrsti in sicer Planinstvo, čeprav se športno društvo Breg ne ukvarja s planinstvom, ?e bodo vsi odrasli udeležili »polharske noči* v gozdarski koči na 'steni v Ro-u. Spored celotnega izleta • Prihod v Kočevje med 9. in 10. uro. J Po prihodu malica • Ob 11, uri košarkarsko srečanje pionirjev v dvorani. J Ob 13. uri kosilo. • Ob 15. uri nogometna tekma na stadionu. • Ob 15.30 odbojkarska tekma — ženske • Ob 16.30 odbojkarska tekma — moški • Ob 18. uri odhod odraslih na »polharsko rioč», h gozdarski koči na Podsteni (Rog). • V nedeljo dopoldne povratek v Kočevje. • Ob 12. uri kosilo. • Odhod. V Kočevju se torej obeta pester športni in kulturni program, v ka: terem bodo sodelovali vsi navzoči izletniki. Ob takih srečanjih ni tako važen rezultat toda pomen ta kih srečanj. Občina’ Dolina ima namreč mnogo stikov z občino Ko čevje, tako na športnem kot na kul turnem področju: tako se lahko mla dina spoznava med sabo in izme njuje stike.' F. K. AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ZDA - VZHOD Viliencuve najhitrejši v poskusnih vožnjah WATKINS GLEN - Zaradi močnega dežja je le šest pilotov opra- vilo poskusne vožnje za dirko formule ena za veliko nagrado ZDA vzhod. Od teh pilotov je bil najhitrejši Kanadčan Gilles Villeneuve na fer-rariju. Vrstni red: 1. Villeneuve (ferrari), ki je prevozil 5,435 km v 2’01”52 s po prečno hitrostjo 149,928 km na uro 2. Scheckter (ferrari) 3 Brambilla (alfa romeo) 4 Jones (williams) Lamers (shadovv) Arnoux (renault) KOLESARSTVO 2T3”67 2'25”83 2'52”29 3'07"54 4’40”09 milanska ekipa spet poklicala D’Antonija, potem ko je dolgo kolebala med Mellilom in Paternom); Emerson, ki je Yelvertona nadomestil s Sealsom, Ossolo pa s Salvaneschi-jem in se bo tako še eno leto opiral na dvojico Morse - Meneghin; Ga-betti iz Cantuja, kjer bo na mestu veterana Recalcatija igral Gergati, poleg reprezentantov Bariviere in Marzoratija (nova pa sta tudi Američana: Flowers in Smith); zelo moč-izgledata tudi dve ekipi v A-2 ligi: Canon, ki bo letos imel kar reprezentance (Serafinija, Del-Fiorija ter Carrara) ter dva odlična Američana (Lloyda in De San-tisa) ter Šarila, ki se je znatno o-krepila z «azzurroma» Zampolinijem in Vecchiatom, razpolaga pa še z odličnima tujcema Howardom ter «novims> Birdom. Tem ekipam bi se znal pridružiti še Pintinox, ki razpolaga z zelo homogeno ekipo, v kateri izstopa Solfrini (ki si po mnenju mnogih strokovnjakov že zasluži reprezentanco) ter novi Američan, visoki Laimbeer (2,12 m in 120 kilogramov). V borbo za prestop «play-offe» pa se bodo verjetno vključili še Arrigoni (ki je v primeri z lanskim letom oslabljen), novinec Superga, Jollycolombani, Antonini in mogoče turinski Auxi-lium. Stella Azzurra je v primeru z lanskim prvenstvom dokaj oslabljena (ima pa dobrega tujca, Wa-shingtona, ki je lani igral med profesionalci), Scavolini, Isolabella in Eldorado pa se bodo verjetno borili za obstanek med najboljšimi. V A-2 ligi sta, kot rečeno, Canon i Šarila po mnenju vseh najboljši ekipi v skupini. Za tretje in četrto mesto pa se bo verjetno borila vrsta ekip: Mecap, ki razpolaga z odličnim triom visokih igralcev (Po-lesello - Mayes - Ard), Pagnossin (ki je praktično ekipa od lanskega leta, brez Savia in Bruni,ja ter z novim nakupom Frizom), Hurlingham (če bo Dordei, ki je edini center tržaške ekipe, zaigral na primerni rav ni in bo novi Američan Bradley izpolnil pričakovanja), Bancoroma (ki je zamenjal poprečnega Zaliagirisa Hicksom) ter mogoče Mobiam (če bo novi trener Blasone zna) bolj-ške izkoristiti izreden potencial i-graleev — letos sta se vrnila še Otello Savio in Bruni — ki ga ima Dinarpo okomotiv So: „. *r> Redarji in red na igrišču Dva mestna stražnika iz Carrare je italijanska nonometna zveza dosmrtno diskvalificirala. Oba ognjevita moža postave sta namreč nastopila na redarskem nogometnem prvenstvu proti svojim milanskim kolegom, vendar pc je bil njun prispevek k redu na igrišču tak: Sergio Volpi je s pestjo na vso moč usekal sodnika za levo u-ho, Sandro Severi pa je zgrabil sodnika za vrat in ga skušal potolči z udarci glave; ker se s tem ni zadovoljil je s pestjo še prebil stranskemu sodniku zgornjo ustno, nato pa ga je skušal napasti še enkrat, a mu je mož v črnem ušel. Upajmo, da mestni stražniki v Carrari ne delajo v tem slogu reda tudi na cestah . . . Standard Liege (Bel.) — Napoli (Italija) Feyenord (Niz.) '— Malmo (Šve.) V vseh treh pokalih bodo prvo tekmo odigrali 24. oktobra, povratno pa 7. novembra. V prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju v Tarentu je Ta-ranto premagal Houston Hurricanes (ZDA) s 5:1. VESLANJE Štirje mladi neapeljski veslači, člani društva Canottieri Napoli, se včeraj med treningom prevrnili s čolnom precej daleč od obale. Po petnajstih minutah jih je rešil pa-trolni čoln finančne straže. na razpolago). Četrti deželni predstavnik Postal mobili bi se po pričakovanju moral uvrstiti na sredino lestvice, medtem ko si bodo vse ostale ekipe (Cagliari, Diario Ca-serta, Mercury, Rodrigo ter novinca Liberti in Honky) prizadevale, da ne zasedajo zadnjih dveh mest na lestvici, ki pomenita nazadovanje v B ligo. MEDCELINSKI POKAL Sarajevska Bosna premagala Emerson SAO PAULO — V tretjem kolu medcelinskega košarkarskega pokala je sarajevska Bosna premagala Emerson iz Vareseja s 109:90 (61 proti 47). Sarajevčani so bili zanesljivo boljši od Italijanov in še zlasti so blesteli Delibašič (36 točk), Radovanovič (23) in Varajič (16). V vrstah Emersona je bil daleč najboljši Morse (40), dobro sta i-grala še Gualco (19) in Seals (18). Dino Meneghin ni igral, ker je še poškodovan. V drugi tekmi tega kola je Que-bradillas (Portoriko) premagal Mo-kan (ZDA) s 96:95. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 6. oktobra 1979 PRIJATELJSKI ŠPORT SREČANJE KOČEVJE - DOLINA 11.00 v Kočevju Tekme v košarki, nogometu in odbojki NOGOMET NAJMLAJŠI 15.30 v Štandrežu Juventina - Itala S. Marco ZAČETNIKI 15.00 na Proseku Primorje - Libertas CICIBANI 16.00 v Dolini Breg A - Domio * » • 16.00 pri Sv. Ivanu Esperia SI - Primorje * » * 15.15 v Dolini Breg B - Fulgor Našemu odbojkarju Juretu Vesnaverju je žena Irenka povile sina DAVIDA Iskreno jima čestitajo odbor in odbojkarji ŠK Kras, Davidu pa želijo obilo sreče v življenju. 1. - (2. - 4. - prvi drugi prvi drugi X 1 2 1 SS"'r,-«x4 prvi X 2 drugi 2 X prvi 1 X drugi X 1 prvi 21 drugi 1 2 Posnetek s košarkarske tekme na turnirju v Miljah, v kateri je Jadran premagal Scrvolano iiiiiiHiiiiiiiimmiiiiHMiiiiiniHnipiiiii«Miiiii»uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii»Mi»iiiiiiiiimiii«mMiiiiiiiiiHmiiin»«i...... NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Težka nalaga naših moštev Vsa bodo imela nevarne nasprotnike - Izredno pomembna prvenstvena tekma Gaje v 3. AL Jutri bodo odigrali pare četrtega kola, ki bo za naše enajsterice verjetno precej naporno, saj igrajo vse proti nevarnim nasprotiiikom. S. Marco — Primorje Primorje (še vedno v okrnjeni postavi, zaradi poškodb Blazine, Oliva, Rustje in tudi G. Husuja) bo šlo v goste k ekipi S. Marca. Start proseške enajsterice gotovo ni bil najboljši, saj je Primorje edina eki pa, ki dosiej ni uspela priti do zadetka. Res je sicer, da so primerjani dobili le en sam gol, vendar so v treh odigranih tekmah zbrali le dve točki, in kar še najbolj skrbi navijače, ekipa je s prikazano igro povsem razočarala. Trener Marjon do sedaj ni znal rašiti problema, ki .je že lansko sezono tri ekipo, to je prodornost napadalnih vrst. Kljub temu, da si je Primorje letos zagotovilo spretnega napadalca Caharijo, problem na pada kot je videti, ni rešen. Tre- V Buenos Airesu se bo danes začelo svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah. Po zaključku tega dela St5 pa bo na vrsti še nastop cestnih vozačev. Veselju nove mamice in očka IRENE AZZOLIN se pridružujejo nogometaši Brega nerju Marjonu še ni' uspelo uvesti napadalne igre, oziroma vse do sedaj so bili napadalci preveč osamljeni. ker niso imeli prave pomoči od veznih igralcev. Torej, tudi jutrišnje gostovanje Primorja bi moralo biti precej naporno in zato bi točka predstavljala za proseški klub že viden uspeh. Vesna — Sovrana Po odličnem startu sprejme Vesna v goste voditelja lestvice, to je ekipo Sovrane, ki bo prišla v Križ s trdnim namenom, da ohrani prvo mesto na lestvici. Križani se seveda zavedajo in poznajo moč nasprotnika, ki ima v svojih vrstah nekaj res odličnih nogometašev; prav zato ekipa Sovrane upravičeno računa na prestop v višjo ligo. Pozabiti pa ne smemo, da ima Vesna za seboj dolgo serijo pozitivnih nastopov, saj Križani niso doživeli po raza že 23 prvenstvenih tekem. Zato, bo jutri, čeprav bo sprejela v goste nevarnega nasprotnika, cilj Vesne nadaljevati s pozitivno serijo, kar pomeni, da tudi točka bi prav prišla. Jody Scheckter preizkuša svoj ferrari pred nastopom na dirki v VVatkins Gienu Primorec Libertas Trebenci, ki so še vedno brez točk na lestvici imajo tudi jutri težko nalogo. V goste jim pride tržaški Libertas, ki sodi med močnejše ekipe tega prvenstva. Res je sicer, da ie Libertas po zmagi prvem kolu nad Rosandro v preostalih dveh tekmah iztržil dva bela izida, vendar to še ne pomeni, da je ekipa v slabi formi. Računati namreč moramo, da je Libertas igral neodločeno proti Costalun-gi in Campanellam, ki prav tako sodita med solidne ekipe te skupine Trebenci bi jutri seveda morali zmagati, da bi odpravili trenutno krizo, vendar Libertas ne bo lahka ovira, zato mislimo, da bi se tudi Trebenci zadovoljili z remijem. Domio — Zarja Po dveh zaporednih remijih Ba-zovci jutri odločno jurišajo na celotni izkupiček. V goste gredo k ekipi Domia, ki je novinec lige, vendar poleg tega ne smemo pohabiti, da Zarja išče .prvenstveno zmago že od 14. januarja. Zadnji uspeh Zarje smo namreč zabeležili 6. januarja letos, ko je v zadnjem kolu zimskega dela lanskega prven stva premagala Breg 2:0. Bo po osmih mesecih suše Bazovcem vendarle uspelo priti do zmage? Rosandra — Breg Dolinsko igrišče bo jutri prizorišče občinskega derbija med Rosandro in Bregom za katerega seveda vlada v dolinski občini veliko zanimanje. Predvidevanja, kot za vsak derbi, so tvegana, saj lahko pride v tem dvoboju do vsakega izida. Če pogledamo končne izide derbijev zadnjih treh sezon, ugotovimo, da je v sezoni 1976/77 obakrat zmagala Rosandra, v sezoni 1977/78 pa si je Breg zagotovil oba derbija; lani sta se ekipi obakrat razšli pri neodločenem izidu. Torej stanje je neodločeno, seveda z rahlo prednostjo za Brežane, ki že dve leti niso poraženi zapustili igrišča v derbiju z Rosandro. 3. AMATERSKA LIGA Tudi v tej ligi bosta imeli obe naši enajsterici. Kras in Gaja, jutri naporna nastopa. Gaja — CGS Gaja sprejema v goste ekipo, ki se je prejšnjo nedeljo z visoko zmago (7:0) postavila v ospredje in jasno pokazala, da meri na visoko uvrstitev, oziroma na prestop v višjo ligo. Pri tem pa bo verjetno ekipa CGS imela za tekmeca prav Gajo. Jutrišnji spopad bo zato izredne važnosti za obe ekipi, ki seveda merita na celoten izkupiček. Kras — Aurisina Ekipa Krasa bo odigrala jutri zjutraj prvo prvenstveno tekmo na novem nogometnem igrišču v Rep-nu, ki je bilo uradno odprto junija 1973, vendar na njem niso smeli igrati prvenstvenih tekem. Novo i-grišče predstavlja veliko pridobitev za nogomet, posebno za ekipo Krasa, ki deluje na tem območju in vse do sedaj ni imela na razpolago igrišča. To bo seveda poskušala proslaviti z zmago, vendar naloga ne bo najlažja, saj pride v goste Aurisina, ki je do lanskega prvenstva igrala še v 2. AL. B. R. JADRANJE POKAL JESENI 8.30 v Tržaškem zalivu Nastopa tudi Čupa JUTRI NEDELJA, 7. oktobra 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ribiškem naselju S. Marco - Primorje « » ft 15.00 v Križu Vesna - Sovrana * # # 15.00 v Trebčrh Primorec - Libertas # * * 15.00 pri Domju Domio - Zarja « « » 15.00 v Dolini Rosandra - Breg 3. AMATERSKA LIGA 8.15 na Proseku Kras - Aurisina # # * 10.30 na Padričah Gaja - CGS * » • 15.00 v Štandrežu Juventina - Pm Farm * # * 15.00 v Doberdobu Mladost - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.15 v Žavljah Zaule - Primorec » » • 11.30 pri Domju Montebello - Breg » * • 12.00 v Križu San Luigi - Zarja NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO 10.30 v Manzanu Manzanese - Primorje POKRAJINSKO PRVENSTVO 12.30 pri Sv. Alojziju S. Luigi - Kras ZAČETNIKI 10.45 pri Domju Portuale - Breg * « • 11.00 v Štandrežu Juventina - Azzurra KOLESARSTVO MLADINCI 14.00 v Vidmu Nastopa tudi Adria * * * CIKLOAMATERJI 14.00 v Skednju Nastopa tudi Adria KOLESARSTVO JUTRI NA DVEH DIRKAH Sandro Čok v Vidmu Cikloamaterji v Skednju . w J •• Pj) odličnem nedeljskem sedmem mesfii se bo mladi junior lonjer-skega KK Adria Sandro Čok udeležil jutri kolesarske dirke svoje ka-tegbrije v videmski pokrajini. Start dirke bo ob 14. uri, dolga pa bo nekaj čez 120 kilometrov. Lo-njerski vozač upa, da mu bo tudi tokrat uspelo zasesti enega izmed boljših položajev na skupni lestvici, saj predstavlja to eno zadnjih tekmovanj v letošnji sezoni. Cikloamaterji pa bodo jutri s startom tudi ob 14. uri nastopili v Skednju na 54 km dolgi krožni dirki po ulicah tega mestnega predela. Dirka bo dokaj naporna, saj ne manjka vožnje navkreber, ki bo dala svoje rezultate v petnajstih krogih, kolikor jih je na sporedu. Za Adrio bosta dirkala Marušič in Fer-luga, ki bosta skušala ponoviti lanskoletno dobro uvrstitev, ko je Marušič zasedel tretje mesto. Favorit za zmago pa je spet Guer-rino Dean iz Tržiča, ki trenutno nima konkurentov v deželi. Dirke pa se bodo verjetno udeležili tudi kolesarji kranjskega kolesarskega kluba Kokrica. R. Pečar ŠPORTNI RIBOLOV Italijansko državno prvenstvo v visokomorskem ribolovu pred ligur-sko obalo včeraj ni obrodilo nikakih sadov, čeprav se ga je udeležilo skoraj trideset hitrih motornih čolnov. Zaradi planktona v globini morja so se ribe namreč potopile v večje globine, kjer so bile za ribiče nedosegljive. BOKS Quero si bo v nedeljo v Tarantu skušal priboriti naslov italijanskega državnega boksarskega prvaka lahke kategorije, katerega trenutno brani Usai. OBVKSTIl.A ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo vadba za otroke, ki obiskujejo telesno vzgojo na stadionu «1. maj# pri Sv. Ivanu, odslej vsak torek in petek po naslednjem urniku: od 15.90 do 16.00 L in 2. razred — od 16.00 do 17.30 3., 4. in 5. razred * * v S P D T obvešča, da se bo začela predsmu-čarska telovadba za člane v petek, 12. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj#. Telovadbo, ki bo na sporedu vsak petek, vodi prof. Giani Furlanič. Vse informacije na mestu. * • • ŠPORTNA ŠOLA obvešča, da se bo začel pouk telovadbe za otroke otroških vrtcev na stadionu «1. majs v prihodnjem tednu. Starši, ki bi želeli vpisati svoje otroke, naj pridejo na informativni sestanek na stadion «1. maj# v torek, 9. oktobra, ob 14.30. Ob tej priložnosti bo govor tudi o skupni vadbi otrok (otroških vrtcev) in staršev. Jrednlštvo. uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 Ur — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir, za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeliah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK DZS • 61000 Ljubljane Stran 6 6. oktobra 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 *ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mn 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež: v Italiji pri SPI. Ud.t\ brc i*«;! Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska jP ^irsr zveze časopisnih založnikov FIEG OSTRE REAKCIJE NA PREDLOGE PSDI IN DESNICE KD Sindikalno gibanje odločno zavrača možnost omejevanja pravice do stavke Enotna zveza kovinarjev napoveduje splošno stavko, če vlada ne bo sprejela ustreznejše gospodarske in socialne politike RIM — Vesti o predložitvi zakonskega predloga za omejevanja pravice do stavke pri javnih storitvah, ki ga je pripravila skupina desničarskih poslancev KD (prvi podpisnik je mladi podjetnik in bogataš Rossi di Montelera) ter o namenih socialdemokratskega tajnika Pietra Longa, da predloži podoben osnutek, je vzbudila v sindikalnih krogih takojšnjo zelo ostro reakcijo. Konfederalni tajnik UIL Bugli je označil oba predloga za absurdna, ker bi odvzela sindikatom vsako avtonomijo pri izvrševanju temeljne pravice delavcev do’ stavke. Oba zakonska osnutka, zlasti pa demokr-ščanski, zasledujeta ne le urejevanje, ampak dejansko odpravo te pravice, je dejal. Tudi generalni tajnik sindikata1 CISL za osebje pri letalskem prometu je poudaril, da gre za pravo žalitev pravice sindikatov, da iz lastne odgovornosti samostojno določijo meje stavk pri javnih storitvah z notranjimi pravilniki in zatrdil, da zavračajo vsako omejevanje po zakonu. Podobne zelo ostre izjave so dali sindikalisti CGIL, ki poudarjajo, da so si posamezne stroke delavcev pri javnih storitvah, zlasti pri prevozih, že postavile s posebnimi pravilniki omejitve pri izvajanju pravice do stavke. Zato odločno zavračajo predložena osnutka in sploh ne bodo pristali na razpravo z ljudmi in krogi, ki bi radi nadeli sindikatom vajeti, samo da bi koristili interesom podjetnikov. Taki očitno izzivalni manevri prav gotovo ne prispevajo k spodbujanju potrpežljivosti sindikalnega gibanja, ki je že ocenilo kot »protislovne in neustrezne* predloge vlade o gospodarski politiki. Enotna zveza kovinarjev že napoveduje novo splošno stavko, če ne bo izid bližnjega srečanja med sindikati in vlado zadovoljiv. Pri tem našteva probleme, o katerih bo treba doseči sporazum in zahteve, ki se jim sindikalno gibanje ne misli odpovedati. Glede davčne razbremenitve za delovne dohodke so vladni predlogi neustrezni in sindikat vztraja, da morajo davčne odtegljaje zšl tekoče leto znižati za 120.000 lir (drugače bo ostalo prav malo od ,13. plač) ter povečati odbitke za družinske člane. Vsako razbremenitev podjetij pri socialnih dajatvah je treba pogojevati z obvezami za omejevanje cen proizvodov. Sindikati načelno ne nasprotujejo povečanju tarif za javne storitve, jih pa pogojujejo z olajšavami za manj premožne sloje. Družinske doklade je treba občutno povišati, toda ne na račun draginjske doklade. Sindikati zahtevajo tudi nadzorstvo nad cenami, vsaj za temeljne dobrine, da se zajezi inflacija in ponovno postavljajo vprašanje ustreznejše zaščite kupne moči pokojnin pred naraščanjem življenjskih stroškov. Kot je znano predlagajo sindikalne organizacije, da bi pokojnine pri- lagajali naraščanju draginje z u-streznimi poviški vsakih šest mesecev (namesto vsako leto), pozneje pa vsake tri mesece, kar bi izenačilo upokojence z ljudmi, ki so še v delovnem razmerju. (Iv) PO MOČNEJŠEM POTRESU Umirjanje tal v Bosni in Hercegovini SARAJEVO — Po močnem potresu. katerega jakost v epicentru v vzhodnem uelu občine Nevesinj je bila 7. stopnje po Mercallijevi lestvici, so na tem območju zabeležili se 60 šibkejših sunkov. Po mnenju strokovnjakov geofizikalnega observatorija v Mostarju so ti šibkejši potresi dokaz umirjanja tal. Prizadetemu območju Nevesinja je skupščina Rdečega križa BiH poslala 50.000 dinarjev • kot prvo po- PAPEZEV C0V0R AMERIŠKIM ŠKOFOM Potrjeno tradicionalno gledanje na sodobni svet moč. Rdeči križ te republike in štab civilne zaščite iz Nevesinja sta takoj po tej naravni nesreči ponudila pomoč prizadetemu območju. Akcija je zajela vse občinske organizacije Rdečega križa v republiki. Medtem je občinski štab civilne zaščite iz Nevesinja preko Rdečega križa BiH zaprosil za pomoč v gradbenem materialu za območje, ki ga je v četrtek prizadel potres, (dd) PARIZ — Francoski socialistični voditelj Mitterrand je včeraj zahteval uradno umestitev pre;skovalne komisije, ki bi imela nalogo razjasniti francoski javnosti vse ozadje odnosov med pariško vlado in dosedanjimi režimi v Srednjeafriški republiki. Kot znano so levičarske stranke že leta 1972 opozorile vlado, da podpira režime, ki dnevno kršijo osnovne človeške pravice, pred letom pa so zahtevale naj Pariz prekine gospodarsko pomoč krvoločnemu režimu cesarja Bokasse. iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiini MED TISKOVNO KONFERENC« ZA »LIBERALIZACIJO BLAGIH MAMIL* Tajnik radikalcev Fabre aretiran: podkvestorju je ponudil marihuano Napetost v Rimu zaradi današnje napovedane javne manifestacije RIM — «Show» radikalcev za liberalizacijo uživanja blagih mamil se nadaljuje. Predvčerajšnjim je končal za rešetkami občinski svetovalec Angelo Bandinelli, ki je javno razdeljeval mamila v obliki cigaret najprej rimskemu županu, komunistu Petroselliju, nato pa tudi občinskim uslužbencem. Včeraj so radikalci prešli k drugemu dejanju «showa* s tiskovno konferenco radikalnega , (atoijit). Francoza Jeana Fabra. Šedfež PR je bil do zadnjega kotička napolnjen Časnikarji in jotogrgfi so se prerivali v prvih vrstah, tudi radovednežev in simpatizerjev je bilo precej. Niso manjkali niti policijski agenti v uniformi in v civilu, in med temi sta bila načelnik prvega policijskega distrikta podkvestor dr. Pompo in komisar dr. Stelia. Jean Fabre, za mizo med Emmo Boninovo in odv. Mellinijem, je predvsem opozoril prisotne na mož-sost. da se današnja manifestacija radikalcev v Rimu za liberalizacijo mamil, izrodi. Policijski organi so mu namreč zagrozili, da bodo prepovedali manifestacijo, brž ko bodo ugotovili kršitev čl. 685 kazenskega zakonika. Pričakovanje prisotnih se je stopnjevalo, ko je Fabre potegnil iz žepa zavoj cigaret: pr- vo cigareto, prav gotovo navadno, je odložil, drugo, čisto z vbrizganim mamilom, pa si je prižgal, dvakrat potegnil, jo ponudil Boninovi, ki je nekoliko skremžila obraz, in nato Melliniju. Višek zapleta «showa» pa je Fabre kot dober režiser dosegel s ponujanjem cigarete z marihuano prisotnim in še posebno policijskima funkcionarjema. Cigareto sta funkcionarja sicer vzela, a le kot (Jokanj, matorigl;,^ istočasno Fabra povabila na komisariat. Tedaj so prinesli v dvorano še sadiko indijske konoplje in tudi ts je romala na komisariat, kjer so radikalnega tajnika obtožili posesti in razpečevanja mamil, gojenja indijske konoplje, navajanja h kršitvi obstoječih zakonov in verjetno tudi, sicer bo o tem odločil sodnik, žalitev javnega funkcionarja. Medtem ko je moral aretirani Fabre pod dobrim spremstvom v jetnišnico, so policijski agenti izvedli preiskavo na sedežu radikalne stranke in osebno pregledali tudi prisotne, razen časnikarjev seveda, in tudi Boninove in Mellinija, ki ju je poslanska imuniteta rešila gotove aretacije. Zastor je padel, vendar za kulisami se že pripravljajo na tretje dejanje, ki bo danes z javno manifestacijo radikal-, cev po rimskih ulicah. , Tretje dejanje bo verjetno precej razburljivo in napeto. Predvsem obstaja grožnja policijskih organov, da bodo manifestante razgnali, če bi se ti upali javno kaditi mamila, včeraj pa so s fonogramom kvesture najavili, da zbora manifestantov ne bo na Trgu S. Maria in Trastevere, kjer je festival «l’Unita», temveč na nekaj sto metrov oddal ienem Trgu Ma-stai. Kot razlog za to odločitev je kvestura navedla »naoetost med komunisti in' radikalci Zaradi 'provokacije radikalnega svetovalca na Cam-pidogjjn, ki je žuoanu Petroselliju ponudil hašiševo cigareto*. Radikalcem seveda to ne gre v račun, zaradi česar so napovedali razgovor med PR in KPI za ugotovitev, «če resnično obstaja med somišljeniki obeh strank kakršnakoli napetost,* ki jo sicer organizatorji manifestacije že vnaprej izključujejo. Tajnik radikalcev Fabre med agenti na poti v zapor (Telefoto ANSA) V Pizi osmi kongres Združenja Italija-SZ PIZA — Včeraj se je v prisotnosti krajevnih predstavnikov oblasti začet 8. kongres Združenja Italija - SZ, katerega se udeležuje u-radna sovjetska delegacija, ki jo vodi predsednica Zveze za kulturne stike s tujino Zinajda Kuglova in v kateri sta tudi kozmonavt general Aleksej 1-eonov in tajnik Združenja SZ - Italija Lev Kapalov. CHICAGO — Papež Janez Pavel II. je včeraj gpvoril 345 škofom iz ZDA. Po govoru v OZN, ki je bil namenjen javnosti, je bil včerajšnji papežev govor nedvomno najpomembnejši na tem potovanju. Janez Pavel II. je predvsem poudaril stališče katoliške cerkve do vprašanj življenja v dvoje in spolnosti, ki sta v tej državi zelo občuteni. Zavzel je odločno stališče proti rasni diskriminaciji, potrdil je nasprotovanje razporoki, omejevanju rojstev in spolnim odnosom izven zakonske zveze ter »homoseksualnemu vedenju*, seveda pa tudi splavu: dejal je, da mora zakonodaja zagotoviti predvsem .»pravico do življenja*. Papež je dejal, da mora poudariti vsa ta pojasnila, ki zvenijo kot nekakšna potrditev osnovnih moralnih načel Cerkve, ker mora »oznaniti vso resnico* in potrditi enotnost vseh škofov sveta. Pri teh vprašanjih je bil Papež kategoričen: njegove besede so potrdile linijo ne-popuščanja, ko gre za »osnovna načela* Cerkve. Pred govorom ameriškim škofom je papež obiskal pfrtjsko stmphOst, ki je prav v Chicagu zelo številna, saj šteje približno milijon oseb: Jane* Pavel II. je prav zaradi tega že predsinočnjim, takoj po prihodu v Chicago dejal, da je to mesto drugo največje poljsko mesto v svetu za Varšavo. Sicer pa je bilo o-srednje vprašanje včerajšnjega dne prav srečanje s škofi in vsebina tega govora, ki ga opazovalci ocenjujejo kot korak nazaj v politiki Cerkve in ki je razočaral številne ameriške katoliške kroge, ki so pričakovali od papeževega obiska «prenovitve», je prekrila vsa druga dogajanja potovanja Janeza Pavla II. na «novo celino*, (bbr) Na sliki (telefoto ANSA - UPI) srečanje z mlado Indijanko v rezervatu pri Chicagu. PO PRISILNEM ODSTOPU ANDREVtfA YOUNGA Židovska skupnost v ZDA vpliva na Carterjevo zunanjo politiko Palestinsko vprašanje v središču pozornosti pogovora med Arafatom in Jacksonom - Nota kitajske tiskovne agencije BEJRUT — Pozitiven ali negativen razplet krize na Bližnjem vzhodu je morda sedaj, kot nikoli prej, tesno vezan na politiko ZDA in predvsem na odnos, ki ga namerava zavzeti Carterjeva uprava do palestinskega vprašanja. Po prisilnem odstopu ameriškega veleposlanika v Združenih narodih Andrevva Younga, ki je navezal neformalne stike s predstavnikom palestinskega osvobodilnega gibanja PLO, se mora ameriški State Departement odločiti: ali nadaljevati z dvoumno politiko po sporazum iz Čamp Davida ali pa začeti realistično gledati na položaj, kar pomeni tudi vzeti v poštev upravičene zahteve Palestincev. V tem trenutku pa kaže, da predsednika Carterja in njegovo u-pravo bolj skrbijo bližnje predsedniške volitve in pa reakcije ameriških Židov, ki so kot znano zelo moč ni tako ekonomsko kot politično, na morebitno odpiranje do PLQ. Predvsem o tem in tudi o drugih vprašanjih, ki so vezana na krizo v tem predelu sveta, sta se v libanonskem glavnem mestu pogovarjala lider Palestincev Yasser Arafat in pa črnski duhovnik vodja iz ZDA duhovnik Jesse Jackson. Po odstopu Younga, ki je tudi pripadnik črnske manjšine, so se temnopolti Američani odločneje zavzeli za palestinske pravice in tako postali neuradni posredovalci med Belo hišo in Arafatom, čeprav kaže, da je palestinski voditelj potrdil črnskemu duhovniku le znana stališča PLO, pomeni ta sestanek gotovo korak naprej pri normalizaciji odnosov med ZDA in Palestinci. Takoj po sestanku je Arafat na uradno povabite turške vlade odpotoval v Ankaro, kjer bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Ecevi-tom. Omeniti je treba važno dejstvo, da je Turčija prva država članica pakta NATO, ki je uradno povabila na obisk palestinskega voditelja, kar je mogoče tudi dokaz novega gledanja ZDA na palestinsko vprašanje. To so sicer domneve in samo bodoči razvoj dogodkov bo resnično pokazal kakšni so realni nameni ZDA in katera bo prihodnja Carterjeva «poteza» na Bližnjem vzhodu. O tem vprašanju' so se včeraj po dolgem času spet oglasili Kitami z noto tiskovne agencije »Nova Kitajska*, ki precej ostro kritizira a-meriško zadržanje do Palestincev posredno pa tudi sovjetsko politiko na Bližnjem vzhodu. Tudi tokrat pa kaže, da Peking ne namerava sprožiti nobene direktne politične pobude na tem področju in hoče obdržati tako le vlogo «opazovalca* dogodkov. V razkosanem južnem Libanonu pa se je položaj v zadnjem času nekoliko umiril in upati je, da bo prišlo v bližnji bodočnosti vendar do popolne prekinitve oboroženih spopadov. Na to so že pristali Palestinci, libanonska vlada ter mirovne sile OZN, sporazuma pa za sedaj ne namerava podpisati Izrael, ki občasno nadaljuje z napadi na palestinska begunska taborišča, kjer pa kot znano živijo predvsem ženske in otroci, (st) PARIZ — Najmlajši oče v Franciji je verjetno 12 in pol letni fantek španskega porekla, kateremu je 14-letna sošolka 19. septembra povila 2 kg in 300 g težkega sinčka. O-tročička so izročili dedom, mlada starša pa sta se morala vrniti med šolske klopi. Seveda tokrat v različnih šolah. LONDON — Samo nekaj dni po papeževem obisku v Ulstru so vče-rai pripadniki «IRA provissional* izvedli atentat, v katerem je izgubil življenje bivši angleški vojak. V Franciji radi pretepajo otroke PARIZ — Uradni statistični podatki za leto 1978 in razne ankete po francoskih revijah so pokazali) da francoski starši nikakor ne sfcoj parijo s kaznovanjem, v nekateri! primerih pa celo z mučenjem svoji! otrok. Iz odgovorov, ki jih je neki ženska revija postavila staršem, st je 71 odstotkov intervjuvancev 'izre klo za kazen po zadnji plati, 75 od' stotkem staršev se je zdelo naraV' no, da otroke klofuta, 18 odstotke* pa je izjavite, da pretepa otrok* vsaj enkrat tedensko. V lanskem le tu so v bolnišnice zaradi udarcev, ki so jih dobili pri pretepanju, spre jeli 2500 otrok. Po mnenju pediatro* pa je število pretepenih otrok vsa; štirikrat večje. Po podatkih, ki ji! je zbral dnevnik «L'Aurore» se j* število pretepenih otrok v zadnji! dveh letih povečalo za 4 odstotke. Večji del otrok, ki jih starši prete; pajo s0 mlajši od šestih let, skoraj polovica, pa še ni dopolnila eneg* leta. Po ugotovitvah francoske policij« in socialnih služb je 80 odstotkov pretepenih otrok iz socialno neure-jenih družin. Tragedija lakote v svetu Slika, posneta v begunskem taborišču na Tajskem priča o tem, kolikšno tragedijo predstavlja lakota v številnih deželah sveta (Ansa-Upi) ininimui..........."Mm..........■iiiiihiiihii...............................iinmimi.on... POMEMBNO IN KONKRETNO SREČANJE V MARIBORU V VREDNOSTI MILIJARDE LIR «Emir» in zaupnik prevarala draguljarja PARIZ — Znani pariški draguljar je pred dnevi postal žrtev prevare, ki se je po navadi porodila le v domiselnih možganih pretkanega Ar-sena Lupina. Mož je , padel v past dvema goljufoma, ki sta se predstavila kot emir Abu' Salem in njegov zaupnik Jean Laborde. Slednji si je hotel ogledati milijardo in 300 tisoč lir vredno kolekcijo draguljev, ki bi jo rad emir kupil. Draguljar se je pozanimal v hotelu, če jim je kaj znano o kakem emiru in ko je dobil povoljen odgovor, je, vesel zaslužka, izročil dragulje Jeanu La-bordu, s katerim se je napotil v hotel. Laborde ga je, z izgovorom, da bo dragulje pokazal emiru, odslovil in od tedaj zlatar ni videl več ne emira in njegovega zaupnika, še manj pa dragulje, da o milijardi sploh ne govorimo. Možnosti vzpostavitve letalskih zvez med letališči v deželah «Alpe-Adria» Premostiti bo treba tudi vrsto birokratskih težav v odnosih na mednarodni ravni MARIBOR — Prvič v Sloveniji, sicer pa že devetič, so se včeraj zbrali v Mariboru predstavniki .regionalnih letalskih prevoznikov iz Italije, Avstrije, in Jugoslavije. Na posvetovanju so bili tudi vodilni delavci letališč iz treh dežel ter predstavniki deželnih vlad Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Štajerske ter Gospodarske zbornice Slovenije. V 4-umi razpravi so spregovorili o najnovejšem položaju o možnosti letalskega prometa tako imenovane male aviacije med letališči v Ma-rimoru, Ljubljani, Zagrebu, na Reki, v Pulju, Benetkah, Trstu, Celovcu, Gradcu, na Dunaju in v Linzu, zete zainteresirani oa so tudi v Salzburgu PO ENOLETNEM BIVANJU V ZAHODNIH DRŽAVAH Mejni organi prepovedali povratek Pavlu Kohoutu DUNAJ — Češkoslovaški mejni o, -gani so prepovedali povratek v domovino znanemu disidentu Pavlu Kohoutu, enemu izmed glavnih podpisnikov »listine 77», potem ko se je s prijatelji in z družino vračal po skoraj enem letu, ki ga je preživel na Zahodu, v domovino. Mejni organi so 51-letnega znanega dramaturga najprej prisilili, da je osem ur čakal na mejnem prehodu Nova Bpstrica za dovoljenje, nato pa ga je skupina carinikov pospremila nazaj v Avstrijo. S Kohoutovo zavrnitvijo na mejnem prenodu ostaja nevarnost, da mu oblasti odvzamejo češkoslovaško državljanstvo, kot se je v preteklosti že pripetilo drugim podpisnikom «1 iste 77», ki so se po. daljšem obdobju vračali v domovino. V zvezi s tem dogodkom glasnik češke ambasade na Dunaju ni hotel dati nobene izjave. Češke oblasti so Pavlu Kohoutu izdale vizum za bivanje v tujini pred enim letom, točneje 28. oktobra 1978. Tedaj so oblasti Kohoutu dovolile odhod v tujino, potem ko mu je dunajski Burgteather ponudil mesto konzulenta v tamkajšnji drami. V obdobju bivanja v tujini ni Kohout nikoli dajal nikakršnih političnih izjav, vedno pa je ponavljal, da se ob zapadlosti vizuma vsekakor misli vrniti v domovino. Dela Pavla Kohouta, znanega dramaturga, so na češkoslovaškem strogo prepovedana; vsakdo, ki njegova dela bere ali prodaja, izvaja po zakonu kaznivo dejanje. Med svojim bivanjem v tujini je Kohout obiskal Združene države, Veliko Britanijo in Avstrijo, kjer je pogosto prisostvoval realizaciji svojih odrskih del. Dunajski Burgteather ima za 17. novembra v načrtu ponovno izvedbo dela v Ko-houtovi realizaciji. V delu samem je ponazorjena osebnost drugega češkoslovaškega dramaturga Vaclav Havela, ki je tudi zagovornik »listine 77» in se trenutno nahaja v praški jetnišnici. Iz dobro obveščenih krogov podpisnikov ^listine 77», se je izvedelo, da so v ponedeljek češke Oblasti a-retirale 55-letnega Rudolfa Batteka, člana odbora za obrambo oseb, ki jih po krivem preganjajo. Batteka, ki je po poklicu sociolog, je policija v preteklosti že aretirala, vendar pa so ga po 48-urnem priporu izpustili. Sedaj pa so ga ponovno aretirali, ker so mu pri sebi našli dokument, ki je kritiziral državo. Rudolfa Batteka je policija nadzorovala od leta 1969, potem ko si je upal javno zahtevati sprostitev režima. V zvezi z aretacijo je skupina čeških izseljencev na Dunaju v četrtek zvečer, v tihem sprevodu protestirala pred češko ambasiado. Demonstranti so tudi naslovili odprto pismo sedanjemu članu češke komunistične partije, ki se trenutno mudi m o- bisku na Dunaju, z zahtevo, da češke oblasti odpovedo proces proti osebam, ki so bile aretirane 29. maja. (zt) BUDIMPEŠTA — Na povabilo madžarskega ministrskega predsednika je včeraj prospel na uradni obisk v Budimpešto predsednik grške vlade Karamanlis, ki se je mudil na nekajdnevnem obisku v Moskvi kjer je imel razgovore s predstavniki sovjetske vlade. TOKIO — Iz neuradnih krogov se je izvedete, da namerava princ Si-hanuk v kratkem ustanoviti' v izgnanstvu »Nevtralno fronto za o-svoboditev Kampučije*. in v glavnem mestu Bavarske, Munchnu. Posvetovanje, ki ga je vodil Janez Pograjc, predsednik gospodarske zbornice za Podravje, je potekal v izjemno delovnem vzdušju s sklepno ugotovitvijo, da z desetim posvetovanjem ne bi kazalo čakati znova dve leti. Povsem realno se namreč odpirajo prespektiive za zračni promet med tremi sosednjimi deželami na območju Vzhodnih Alp. O tem bodo govorili prihodnje leto na še višji ravni na konferenci Alpe - Adria o prometu, so pa tudi možnosti za posvetovanje 1980 v Linzu. Iz poročil in razprave je bite nedvomno razvidno, da je letalski promet vse pomembnejša prometna veja. Velike letalske družbe kot JAT, AUA ter Alitalia ne zmorejo opraviti prevoza potnikov z manjšimi letali ali pa niso zainteresirane za takšno dejavnost. V Jugoslaviji o-staja trenutno zagrebško Trans - A-dria, v Furlaniji - Julijski krajini nameravajo ob soglasju z Alitalio ustanoviti letalsko družbo Al-Giulia medtem ko v Avstriji že leti Austria domestic Lines. Po nekaj letih so v Avstriji znova z manjšimi letali povezali nekatera večja mesta kot Gradec, Celovec, Salzburg, Linz in Innsbruck. Na sestanku AUA s predstavniki petih večjih letališč v četrtek na Dunaju so odobrili letalske zveze tako imenovane druge in tretje stopnje in kot je povedal predstavnik letališča Linz so pri AUA naklonjeni tudi poletom male avia-cije v tujino. Tako bi na primer lahko podaljšali zvezo Linz - Gradec v Slovenijo ali na Hrvaško, možni pa so. tudi poleti v Italijo čeprav je letalski režim v Kanalski dolini iz vojaših raztegov za takšen letalski promet zete neugoden. Letalski promet, ki dopolnjuje cestnega in železniškega je konec koncev zelo pomemben tudi za turizem. Med drugim je bite slišati, da bi včeraj v Maribor nekateri udeleženci posvetovanja iz tujine raje prileteli kot se pripeljali z avtomobilom, toda polete je treba najaviti že nekaj dni prej. Prav tako so se pritoževab predstavniki Trans-Adrie, da morajo za polet v Italijo zaprositi pet dni prej; hitreje pa gre, ko letijo v Avstrijo. Medregionalna delovna skupina, ki jo vodi Giorgio Tamaro iz Trsta ob sodelovanju prestavnikov gospodarskih zbornic Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, avstrijske Štajerske, Hrvaške in avstrijske Koroške že od leta 1970 naprej, bo morala poskušati rešiti na meddržavni vladni ravni tudi te težave ker morajo zagotoviti ustrezne mednarodne letalske koridorje. Pohiteti pa je treba tudi pri ustanavljanju letalske družbe treh dežel. Alitalia namreč zahteva, da bi jugoslovansko stran zastopate samo eno letalsko - prevozniško podjetje. Takšno stališče zastopajo Italijani tudi do Avstrije, medtem ko bo (predvidoma) letalske usluge med Jugoslavijo in Avstrijo z mate avia-cijo opravljate več družb. Kot sedaj kaže. bo sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo lahko steklo hitreje, na italijanski strani pa je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine očitno močno vezana na Rim. In še tole: zete pomembno je poenotenje vrst letal; trenutno je v o-spredju turbo - propelersko letate «metro», ki lahko sprejme 18 potnikov in je glavni adut Trans-Adrie. Tudi druge dežele so vse bolj vnete za to hitro in ne preveč »žejno* letate. (dd) ZARADI PRISLUŠKOVANJA Ponzi in Bencforti obsojena le pogojno RIM — šest let je trajala preiska-• va, ki jo je sprožil zasebnik v Rimu, ko je ugotovil, da je njegov telefon pod «nadzorstvom». Preiskava je stekla v Rimu in Milanu in ob koncu so sklenili obe združiti in prijaviti kar 45 ljudi sodišču. Morda zadeva ne bi dvignila toliko prahu, če ne bi bili v afero zapleteni, poleg tehnikov SIP, tudi policijski funkcionarji in predvsem, da omenimo le najbolj znani imeni, zasebni detektiv Tom Ponzi in bivši policijski komisar, ki je služboval tudi v Trstu, in načelnik Criminal-pola Walter Beneforti. Posebno slednja dva sta prisluškovala telefonskim razgovorom političnih o-sebnosti, industrijcev, časnikarjev in profesionalcev. Toda čas obračuna je prišel tudi za njih: čeprav je marsikatera obtožba odpadla zaradi amnestije, je sodišče včeraj obsodite Ponzija i.i Benefortija, pa čeprav pogojno, na leto dni in 10 mesecev zapora ter na globo 150 tisoč lir. Vsega skupaj je sodiščo izreklo 24 obsodb, 21 obtožencev, med katerimi so bili bivši poveljnik policije /nvelo Vicari, prefekt Federico D'Amato in kvestorji Roc-co Paceri, Luigi Ramundo in Luigi Milioni, pa je oprostilo. Deset let zapora zaradi požiga hiše VIDEM — Porotno sodišče je pod obtožbo namernega požiga lesene montažne hiše in poskusa umora obsodilo 43-letno Annamario Marcon iz Fanne v Furlaniji na 10 let zapora, od katerih so ji dve leti o-prostih. Marconova je končala v zaporu oktobra 1978. leta, ko so ugotovili, da je v boči med 8. in 9. julijem istega leta zažgala hišico, ki si jo je družina Gobbo, katero je prizadel potres, začasno postavila na njenem zemljišču. Marconova je večkrat zahtevala izselitev Gobbo-vih in ker zlepa' ni dosegla ničesar, je kratkomalo zažgala hišo, iz katere so se Gobbo, njegova žena, hčerki in sin le s težavo rešili.