UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 48. izredna seja (5. oktober 2017) ISSN 2385-9490 Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2018 www.dz-rs.si 3 DNEVNI RED 48. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2018-2019, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018 (DP2018- A), EPA 2255-VII IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019 (DP2019), EPA 2256-VII 4 VSEBINA Določitev dnevnega reda ............................................................................................................ 5 1. točka dnevnega reda: PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2018-2019, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018 (DP2018-A), EPA 2255-VII IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019 (DP2019), EPA 2256-VII ................................................................ 5 DR. MIROSLAV CERAR .............................................................................................................. 5 MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN ........................................................................................... 6 5 Državni zbor VII. mandat 48. izredna seja 5. oktober 2017 _______________________________________________________________ Predsedujoči: dr. Milan Brglez....................................................predsednik Državnega zbora Seja se je začela 5. oktobra 2017 ob 16.02. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 48. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelka Godec, Anja Bah Žibert, Teja Ljubič, mag. Tanja Cink, Ljudmila Novak, Violeta Tomić, dr. Mirjam Bon Klanjšček, Tomaž Gantar, Benedikt Kopmajer, Tomaž Lisec, Jože Tanko, Branko Zorman, Simon Zajc, Saša Tabaković, Marko Ferluga, mag. Matej Tonin, dr. László Göncz, Roberto Battelli, Igor Zorčič, Franc Breznik, Luka Mesec, Miha Kordiš, Franc Laj in Jernej Vrtovec. Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Mira Cerarja, ministrico za finance mag. Matejo Vraničar Erman ter druge predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 48. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 3. oktobra 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, nihče proti. (Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 48. izredne seje določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2018– 2019 PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in ministrica za finance predstavila Proračunski memorandum 2018–2019, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2019. O tej predstavitvi ni razprave. Besedo dajem predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju, da predstavi navedene proračunske dokumente. DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami sta Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in Predlog proračuna za leto 2019. Pri pripravi obeh dokumentov je bilo naše vodilo zagotavljanje stabilnosti javnih financ, kar je v zadnjem letu pred volitvami dodaten izziv. Ne glede na to, lahko z veseljem povem, da v prihodnjih dveh letih načrtujemo proračunski presežek, in sicer v letu 2018 v višini 50,9 milijonov evrov ter v letu 2019 v višini 53,8 milijonov evrov. Zadani cilji z začetka mandata te vlade se tako uresničujejo. Uresničujejo pa se tudi prioritete, ki sem jih na tem mestu navedel lani. Tudi v predlogu obeh proračunskih dokumentov ostajajo to naše prednostne naloge, in sicer: vlaganje v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu. Za ta področja bo v proračunu za leto 2018 namenjenih skoraj 2,66 milijarde evrov, leta 2019 pa skoraj 2,74 milijarde evrov. Ocena realizacije letošnjega proračuna kaže na 2,5 milijarde evrov. Dobra novica je, da smo zaradi preudarne politike in ciljanih ukrepov ter ob ugodnih mednarodnih ekonomskih razmerah priča razmeroma hitri gospodarski rasti in dobrim obetom tudi za naprej. To nam daje več možnosti za vlaganja v 6 ljudi in gospodarstvo, hkrati pa je to tudi velika odgovornost. Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in Predlog proračuna za leto 2019, ki sta pred vami, sta pripravljena tako, da zasledujte namen iz 148. člena Ustave in Zakona o fiskalnem pravilu. Ta zakon predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračunov države, dokler ne dosežemo cilja, ki je srednjeročna uravnoteženost prihodkov in izdatkov v proračunu države brez zadolževanja. To je zahtevna naloga, ki terja od nas ne le zniževanje primanjkljaja oziroma doseganja presežka v javnih financah, temveč hkrati tudi obvladovanje višine in strukture javnofinančnih odhodkov ter zniževanje javnega dolga. Gospodarske razmere, v katerih smo, kažejo, da se je po podatkih SURS trend rasti slovenskega gospodarstva v letih 2016 in 2017 pospešil, kar bo vplivalo tudi na dinamiko in strukturo rasti v letih 2018 in 2019. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj Umar ocenjuje za letošnje leto 4,4-odstotno rast, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se gospodarska rast nadaljevala. Za leto 2018 je tako napovedana 3,9-odstotna rast, za leto 2019 pa 3,2-odstotna rast. Primanjkljaj sektorja država, ki se meri po metodologiji ESA, je v letu 2016 znašal 1,9 BDP, za letošnje leto pa je načrtovan v višini 0,8 BDP. Ker so okoliščine od aprila letos, ko je Državni zbor sprejel okvir za pripravo proračunov sektorja država 2018–2020, pa do objave jesenske napovedi Umarja izboljšale, je Vlada hkrati s predlogom sprememb proračuna pripravila tudi predlog spremembe okvira, v katerem predlaga povečanje najvišjega obsega izdatkov za državni proračun in ZZZS ter hkrati za celotni sektor država. Tako Vlada za prihodnje leto namesto ciljnega primanjkljaja v višini 0,2 BDP predlaga ciljni presežek sektorja država v višini 0,4 BDP. Temu ustrezno Vlada za naslednje leto predlaga namesto ciljnega primanjkljaja državnega proračuna po denarnem toku v višini 0,2 BDP ciljni presežek v višini 0,1 BDP. Povečanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna naj bi zaradi predvidenih višjih izdatkov, financiranih iz evropskih sredstev omililo pritisk na porabo integralnih sredstev. Tako bo lahko proračunska poraba sredstev še naprej spodbujala gospodarsko rast ter ohranjevala socialne in druge zakonsko določene pravice, višji dovoljenih obseg izdatkov ZZZS pa bo omogočal financiranje zdravstvenih storitev. Predloga proračunov za leti 2018 in 2019 upoštevata nove obveznosti države ter institucionalne spremembe, ki so nastale po sprejetju proračuna za leto 2018. Prav tako so upoštevane usmeritve za izvajanje ključnih politik, ki so opisane v proračunskem memorandumu. Naj omenim nekatere: davčna politika naj bi podpirala enostavnost poslovanja in pravičnost porazdelitve bremen; politika plač naj bi se postopoma prilagodila ekonomskim razmeram; transferji posameznikom in gospodinjstvom naj bi se odzivali na razmere v gospodarstvu; poraba evropskih sredstev naj bi se okrepila tudi s povratnimi sredstvi in nenazadnje investicije iz javnih sredstev naj bi bile predvsem na infrastrukturi. Več o predlogih proračunov za leti 2018 in 2019 bo v nadaljevanju povedala ministrica za finance. Sam pa sem prepričan, da sta predlagana proračuna v danih okoliščinah ob prevzetih obveznostih in danih zavezah ustrezno zastavljena, tako da sta dobra podlaga za nadaljnji razvoj. Zato predlagam Državnemu zboru, da oba predloga proračunov sprejme. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Hvala. Besedo dajem ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman za dodatno predstavitev Proračunskega memoranduma 2018–2019, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019. MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane gospe in gospodje poslanci, kolegi ministri in državni sekretarji! Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in Predlog proračuna za leto 2019 smo pripravljali ob upoštevanju ugodnih in stabilnih gospodarskih razmer tako v mednarodnem kot domačem okolju. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj, objavljeni prejšnji mesec, je Umar poleg teh stabilnih razmer upošteval tudi ugodna pričakovanja gospodarskih subjektov. Kot ključna razloga za letošnjo pospešitev gospodarske rasti je Umar navedel visoko rast izvoza in vpliv višjih državnih investicij v primerjavi z lanskim letom. Visoka rast izvoza ni zgolj posledica tujega povpraševanja, temveč tudi nadaljnjega izboljševanja izvozne učinkovitosti, ki se sicer povečuje že od leta 2011 dalje. Hkrati bo tudi domača potrošnja ostala pomemben dejavnik rasti. Ob ugodnih razmerah na trgu dela in posledično visoki ravni zaupanja potrošnikov še naprej pričakujemo rast trošenja gospodinjstev. Zaradi krepitve povpraševanja in ugodnih razmer za investiranje pa se bodo krepile tudi zasebne investicije. Inflacija naj bi se v naslednjih letih gibala na ravni približno 2 %. Spremenjene makroekonomske okoliščine in nova ocena realizacije letošnjega proračuna so botrovale ponovnemu premisleku o tem, kakšen obseg prihodkov državnega proračuna je mogoče pričakovati v letih 2018 ter 2019 ter kakšna je ustrezna, z Zakonom o fiskalnem pravilu skladna raven odhodkov državnega proračuna ter proračunov drugih enot sektorja država. Vlada ocenjuje, da bodo prihodki državnega proračuna v letu 2018 za 4,4 % presegli oceno prihodkov, ki je bila podana lani ob sprejemanju prvotnega proračuna za leto 2018. Boljše makroekonomske okoliščine od nas zahtevajo sicer hitrejšo konsolidacijo javnih 7 financ, pa tudi hitrejše zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja. Zato kljub takšni pričakovani rasti prihodkov v Predlogu proračuna za leto 2018 načrtujemo le za 0,6 % višje odhodke glede na sprejeti proračun za leto 2018. Nominalno to pomeni, da se v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 prihodki načrtujejo v višini 9 milijard 676 milijonov, odhodki pa v višini nekaj več kot 9 milijard 625 milijonov. Skladno s tem se namesto primanjkljaja, ki je bil načrtovan v sprejetem proračunu za leto 2018, v višini več kot 305 milijonov evrov, sedaj v Predlogu sprememb proračuna za leto 2018 načrtuje presežek v višini 50,9 milijona evrov. Ob tem je treba poudariti, da je načrtovan pozitiven saldo prihodnjega leta med drugim tudi posledica dejstva, da smo uspešno črpali preteklo finančno perspektivo in da na po potrditvi končnega poročila in upravičenosti porabe kohezijskih evropskih sredstev pripada 205 milijonov zadržanih sredstev, ki jo po denarnem toku pričakujemo naslednje leto. Predlagano povišanje zgornje ravni odhodkov državnega proračuna se odraža tudi v predlogu sprememb odloka o večletnem okviru za načrtovanje proračunov sektorja država. V predlogu sprememb odloka se predlaga tudi višja zgornja raven odhodkov za zdravstveno blagajno in za celotni sektor država. Prav tako si s spremembo odloka postavljamo nove cilje glede postopne javnofinančne konsolidacije v smislu hitrejšega zmanjševanja primanjkljaja državnega proračuna in sektorja država. Naš končni cilj še vedno ostaja, da bomo strukturno uravnoteženje javnih financ sektorja država dosegli v letu 2020. Predlagani letošnji paket proračunskih dokumentov pa izkazuje pot, po kateri želimo zastavljeni cilj doseči. Na kratko še o letu 2019. V Predlogu proračuna za leto 2019 ocenjujemo, da bodo prihodki realizirani v višini 9 milijard 750 milijonov evrov, na drugi strani pa so odhodki načrtovani v višini 9 milijard 697 milijonov, kar je za 0,7 % več kot za leto 2018. Tako se tudi v Predlogu proračuna za leto 2019 načrtuje presežek, in sicer v višini 53,8 milijona evrov. Če upoštevamo predvideno izplačilo zadržanih evropskih sredstev stare finančne perspektive v letu 2008, pričakovani presežek v letu 2019 predstavlja izboljšanje salda A bilance državnega proračuna oziroma fiskalni napor v višini 208 milijonov evrov. Od novembra 2016, ko je bil sprejet proračun za leto 2018, so za državo nastale nove obveznosti, zaradi katerih je bilo treba spremeniti strukturo proračunskih odhodkov. Sprejete so bile tudi določene odločitve, ki so vodile v institucionalne spremembe. In vse te spremembe se odražajo tudi v predlaganih spremembah. Pri pripravi predlogov proračunov in finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile poleg zakonskih obveznosti in strateških usmeritev, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov, upoštevane usmeritve glede ključnih politik in prioritet, kot so opisane v proračunskem memorandumu in jih je na kratko povzel že predsednik Vlade. V predlogih proračunov so upoštevane s sindikati že dogovorjene rešitve, zato so za leto 2018 predvidena višja izplačila za stroške dela zaradi napredovanj iz letošnjega leta ter višjih uvrstitev delovnih mest zaradi odprave anomalij. Za leto 2019 je Vlada upoštevala ekonomske zmožnosti in cilje glede nadaljnje javnofinančne konsolidacije, vendar pa pogajanja o nekaterih še odprtih vprašanjih glede odprav anomalij plačnega sistema in glede postopnega odpravljanja omejevalnih ukrepov za obvladovanje stroškov dela še potekajo. Vlada si bo v pogajanjih s sindikati javnega sektorja prizadeva doseči ustrezen dogovor, ki bo omogočil kontrolirano rast izdatkov na področju stroškov dela. Pričakuje se, da bo višina transferov posameznikom in gospodinjstvom odražala razmere v gospodarstvu, zato se zaradi ugodnih razmer na trgu dela v prihodnjem letu načrtujejo nekoliko nižji transferji brezposelnim, pri drugih transferjih posameznikom in gospodinjstvom, predvsem socialnih transferjih in družinskih prejemkih, pa bodo sredstva nekoliko višja, čeprav v prihodnjem letu še ne bo prišlo do avtomatične sprostitve nekaterih omejevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v preteklih letih. Kljub temu se bo največji delež načrtovanih transferjev posameznikom in gospodinjstvom namenil ravno tem transferjem, torej socialnim in pa družinskim prejemkom. V prihodnjem letu je na področju pokojninskega varstva načrtovana tako redna uskladitev pokojnin kot tudi izredna, in sicer v mesecu aprilu v višini 1,1 %. Načrtovano je tudi izplačilo letnega dodatka vsem upokojencem. Te rešitve bodo pomembno vplivale na višino transferja, ki ga državni proračun zagotavlja pokojninski blagajni. Med proračunskimi odhodki se v prihodnjem letu načrtuje 905 milijonov evropskih sredstev, v letu 2019 pa 895 milijonov evrov evropskih sredstev. Največ se namenja projektom kohezijske politike ter programom skupne kmetijske in ribiške politike. Ker je obseg razpoložljivih sredstev v tej finančni perspektivi manjši, bo treba v največji možni meri uporabiti tudi povratne vire financiranja, zato se bodo izvajali tako imenovani finančni instrumenti, kamor sodijo krediti, mikrokrediti, garancije in lastniško financiranje, in sicer po načelu sklada skladov. Prenos sredstev v sklad skladov se načrtuje v skupni višini 235 milijonov evrov v štirih tranšah. Finančni instrumenti se bodo izvajali na področjih raziskav, razvoja in inovacij malih in srednje velikih podjetij, energetske učinkovitosti in urbanega razvoja. Ob tem je treba opozoriti na novost, da se zaradi svojega značaja povratnosti ta del sredstev ne izkazuje v 8 državnem proračunu, ampak se bo izkazoval ob koncu leta v bilanci stanja. V proračunskem paketu je zato dodan dokument, ki opisuje vsebino, cilje in zneske finančnih instrumentov, tako da boste lahko ob proračunski razpravi opravili razpravo tudi o tem delu kohezijske ovojnice. V primerjavi z oceno realizacije letošnjega leta se investicije in investicijski transferi v prihodnjem letu povečujejo za 28 %. Načrtujejo se v višini 945 milijonov evrov. V letu 2019 pa so načrtovani v višini 887 milijonov evrov. Po programskih področjih se največ sredstev načrtuje v prometu in prometni infrastrukturi. Temu sledijo varovanje okolja in okoljska infrastruktura, kmetijstvo, viri energije in energetska učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport. Prometna infrastruktura je prepoznana kot eden od pogojev za enakomeren razvoj Slovenije, ki omogoča primerno oskrbo gospodarstva ter mobilnost prebivalstva. Nadgradnje in posodobitve železniške infrastrukture ter cestnih povezav so zato ena izmed prioritet pri načrtovanju proračuna, saj prispevajo k večji kakovosti življenja in dela. Tako je tudi največji načrtovani investicijski projekt, ki se bo izvajal v prihodnjih dveh letih, nova železniška povezava Divača–Koper. Zanjo so sredstva zagotovljena v B bilanci. Projekti prometne infrastrukture, ki se bodo kot državne prioritete v prihodnjih dveh letih najbolj intenzivno financirali s proračunskimi sredstvi, pa so nadgradnja železniškega odseka Zidani Most–Celje, druga faza, v višini 110 milijonov evrov, gradnja drugega tira na relaciji Maribor– Šentilj, druga faza, v višini 74 milijonov evrov in rekonstrukcija železniške postaje Pragersko v višini 62 milijonov evrov. V prihodnjih dveh letih bomo za sofinanciranje občin iz državnega proračuna zagotovili po 3 % skupne primerne porabe za povratna in prav toliko za nepovratna sredstva. V nominalnem znesku to znese nekaj več kot 33 milijonov za vsako skupino transfera. Za financiranje primerne porabe je v prihodnjem letu predvidena povprečnina v višini 551 evrov, kar je 15 evrov več, kot je bilo predvideno lani, v letu 2019 pa 558 evrov. Ker se primerna poraba občin financira s 54 % dohodnine predpreteklega leta, smo se zaradi ugodne rasti prihodkov iz tega naslova s predlogom skušali občinskim združenjem v okviru fiskalnih omejitev čim bolj približati. Prioritete, za katere se v predlaganih proračunih za prihodnji dve leti poleg investicij namenja več sredstev, so še vlaganje v znanost in informacijsko družbo, ki prispeva k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva preko ukrepov za spodbujanje inovativnosti in tehnološko naprednih proizvodov in storitev; obrambni proračun zaradi spremenjenih varnostnih razmer, ki zahtevajo ustreznejše obrambne zmogljivosti proti varnostnim grožnjam, izboljšanje pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske ter uresničevanje skupnih ciljev in zavez v okviru Evropske unije in Nata. Zdravstveni sistem je tretja v vrsti teh prioritet, na področju katerega je Državni zbor v lanskem in letošnjem letu že opravil razpravo o številnih vladnih predlogih zakonov, ki predstavljajo normativni temelj sprememb pri zagotavljanju učinkovitega zdravstvenega varstva za vse. Prav tako bo v letošnjem letu z Zakonom o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov poskrbljeno za pretekle izgube bolnišnic, pripravljajo pa se tudi predlogi ukrepov, ki bodo omogočili dvig cen zdravstvenih storitev v letu 2018. Upoštevaje sprejeto zakonodajo, se krepi financiranje zdravstvene blagajne s transferom za plačilo nezdravstvenih storitev iz državnega proračuna, v nadaljevanju pa bo treba odpraviti tudi anomalije v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno varstvo, kadar je po posebnem zakonu zavarovanec oproščen plačila prispevka. Dovolite mi, da na kratko predstavim še okvir za pripravo bilance B, to je bilance finančnih terjatev, in bilance C, bilance računa financiranja. V računu finančnih terjatev in naložb, torej v tako imenovani B-bilanci, se na strani prejemkov iz naslova načela previdnosti ne načrtuje drugih prejemkov razen kupnin iz naslova privatizacije. Na strani izdatkov pa se načrtujejo dokapitalizacije ter dana pojasnila, med katerimi se še vedno namenjajo sredstva tudi za poplačila starih deviznih vlog. V obeh prihodnjih letih se v B-bilanci načrtuje nekaj primanjkljaja zaradi teh pričakovanih možnih dodatnih zahtev za dokapitalizacijo oziroma dana posojila. V zvezi s C bilanco pa je treba poudariti, da delež državnega proračuna v dolgu sektorja država predstavlja največji delež in je ob koncu prvega polletja letošnjega leta znašal 68,2 % BDP. V računu financiranja so zanj predvidena odplačila v državnem proračunu v višini, ki je skladna z dinamiko zapadanja glavnic iz danih obveznic in najetih posojil, in sicer je v letu 2018 predvidenih 1,8 milijarde evrov in nekaj manj kot 3 milijarde evrov v letu 2019. Za financiranje odplačil dolga in primanjkljaja B-bilance bo potrebna zadolžitev, in sicer v letu 2018 v višini 2,3 milijarde evrov, pri čemer predvidevamo tudi porabo sredstev, ki jih imamo trenutno na računu, in sicer v višini 800 milijonov evrov. V letu 2019 pa uporaba sredstev na računu ni predvidena, zato bo potrebna zadolžitev v višini 3,3 milijarde evrov. Proračuna prihodnjih dveh let izkazujeta na področju obrestnih odhodkov rezultate uspešnega upravljanja z dolgom državnega proračuna, kar se odraža predvsem na zniževanju odhodkov proračuna za plačila obresti. Glede na sprejeti proračun za leto 2018 se v predlogu sprememb proračuna načrtovani odhodki za plačilo obresti znižujejo za 100 milijonov evrov oziroma 11,4 % na 856 milijonov, v predlogu proračuna za leto 2019 pa so 9 načrtovani odhodki za plačilo obresti nižji še za 32 milijonov evrov oziroma za 3,8 % in znašajo 823 milijonov in pol. Ker so zdrave finance predpogoj za oblikovanje konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja, je treba pričakovanja uskladiti z dejanskimi možnostmi. Predloga proračunov sta bila pripravljena ob skrbi za javnofinančno stabilnost, k čemur nas zavezujeta ustava in zakon o fiskalnem pravilu. Zasledujemo tudi cilje, da bi bila proračuna ustrezno razvojno naravnana in bi omogočala stabilno javnofinančno okolje za nadaljevanje gospodarske rasti, hkrati pa bi zagotavljala financiranje javnih storitev in upoštevala potrebe posameznih skupin prebivalstva. Verjamem, da nam je s predlogoma proračunov za leti 2018 in 2019 uspelo najti ravnotežje med prej navedenimi prioritetami in da sta ustrezna podlaga za naš nadaljnji razvoj. Seveda pa moram ponovno opozoriti, da predlagana proračuna kažeta znaten napredek v kakovosti slovenskih javnih financ, nikakor pa ne predstavljata še končnega cilja fiskalnih pravil. Prav tako nas trenutna ugodna situacija ne sme odvrniti od načrtovanja in izvedbe nadaljnjih strukturnih reform, ki bodo zagotavljale izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja na eni strani in dolgoročno vzdržnost javnih financ, vključno z izboljšanjem učinkovitosti rabe javnih sredstev na drugi strani. Vztrajati moramo pri nadaljnji krepitvi javnofinančnega položaja v državi ter izkoristiti ugodne makroekonomske razmere za ustrezno zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in obsega javnega dolga. Ukrepanje v to smer je nujno, da bomo kot država naslednji obrat v gospodarskem ciklu pričakali pripravljeni z zadostnim fiskalnim prostorom, ki bo omogočil učinkovit odziv na spremenjene razmere. Zato je še toliko bolj pomembno, da ohranimo skupni obseg javne porabe v okviru, ki ga lahko glede na ekonomsko moč naše države tudi vzdržno financiramo. Spoštovani! Zelo sem zadovoljna, da lahko danes na pot v Državni zbor pospremim dva dolgo usklajevana proračuna, ki se po celi desetletki visokih primanjkljajev pod črto ne zapišeta z rdečo barvo. Želim vam dobro in konstruktivno razpravo o tokratnih proračunskih dokumentih in želim si, da bi zadovoljstvo tudi vi delili z mano. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Hvala. S tem je predstavitev Proračunskega memoranduma 2018–2019, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019 končana. Predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju in ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman se zahvaljujem za predstavitvi. Z današnjo predstavitvijo začne teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 vložijo najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo Predlog sprememb proračuna obravnavan. K Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2019 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 16. oktobra 2017. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 48. izredno sejo Državnega zbora. Seja se je končala 5. oktobra 2017 ob 16.34. 10 INDEKS GOVORNIKOV C CERAR, DR. MIROSLAV ............................................................................................................. 5 V VRANIČAR ERMAN, MAG. MATEJA .......................................................................................... 6