Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 7. marca 1937 Cena 1 Din Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din, Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 10. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mail oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Prazne glave. Pred kratkim sam se pelao iz Sobote proti Hodoši. Pridem v vlak i po svojoj staroj navadi se stisnem v eden kot. Nemam najmre navade nešternih naprednih i brblavih lüdi, šteri odavajo svoje neznanje celomi sveti. V začetki ne je bilo v kupeji nikoga. No, ne sam dugo sedo, že začujem nekše glase. Poglednem skoz okno i vidim dva preci dobro oblečena človeka. Ednoga sam po videli poznavao: bio je nekši kšeftar. Drügoga sam ne pozno, ali sam kesnej iz njegovih gučov sklepao, da je morao biti nekši brezposelni uslüžbenec ali pa stari falerani študent, ar se je strašno razmetavao s svojim visikim neznanjom. Čeravno sam si želo mer, se vse edno pritepeta notri i naskori je bio kupej pun njuvih razpav. Sedim v koti i lepo mirno čtem naše Novine. Ne sam se šteo spüščati v njuve znanstvene guče. Ali ednoga od njiva, šteroga sam ne poznavao, je včeknilo to, ka jaz, kakti malo bolše oblečeni, čtem Novine. Gvüšno je mislo, da so Novine samo za siromaške i preproste lüdi, a ne tüdi za takše, za kakšega sem se njim jaz zdeo, to je za boukše lüdi. Nekak po ovinkaj me začne spitavati, ka novoga pišejo Novine. Da se ga friško rešim, njemi ponüdim Novine i pravim: „Zvolite gospod, mislim, da za silo znate čteti, pa se sami osvedočite od raznih novicˮ. Ali se on nato prešerno nasmije i pravi: „jaz ne čtem popovskih Novin. Čüdim se, da ste ví ešče tak nazadnjaški i kratke pameti, pa čtete i verjete takšim novinamˮ. Včasih sam znao, koga mam pred sebov. Da ga malo prerešetam, začnem se z njim pogučavati. V razgovori, šteri je postajao vse bole i bole živi, ar je mojemi modrijaši prišao v pomoč tüdi kšeftar, sam jasno spoznao, kama pes taco sili. Pomali je začno napadati zdajšnjo politiko, ar je klerikalna, nato je začno napadati Cerkev, dühovnike, naše Novine i celo v verske istine je začno segati. Jaz ga gledam i püstim, naj samo guči i pokaže vse svoje znanje. Na konci me pita: „Gospod, ali je ne tak ? Vi kak čeden človek, te se gvüšno zlagali s temi rečmiˮ. Jaz sam njemi na to odgovoro po priliki etak: „Znate, vsakši ma svoje prepričanje, ali vi ste predaleč zajšli. Poslüšajte. Vzemimo na priliko, da ste vi šujster. Ka bi vi pravili, če bi v vašo delavnico prišeo kakši dühovnik i vas žačno šinfati rekši: te črevle ste ne dobro napravili, to bi ne smeli poštepati, ar je ne potrebno, to ne sme stati etak, nego tak i tak naprej. Ka bi vi pravili tomi duhovniki, da bi vam tumačo stvari, štere ne razmi i šterih se je nigdar ne včio?ˮ „Ej — pa, pravo bi njemi, da je bedakˮ — odreže se samozavestno moj modrijaš. „Dobroˮ začnem palik jaz, „a to bi morao povedati tüdi Vam vsakši dühovnik, gda napadate Cerkev, če ravno je ne poznate, da tak grdo i nesramno gučite od katoličanske dogme, čeravno ste se jih nigdar ne včili. Mogeo bi vam povedati, da ste bedak, ešče nesramen bedak, ar iz hüdobije gučite laži i napadate to, od šteroga nemate niti pojmov. Gospod, tüdi jaz bi Vam priporočao, da v bodoče ne vtikavate svojega zamazanoga nosa ne v Novine, ne v Cerkev i dühovnike, če neščete biti ešče bole smešni i bedasti, kak ste!ˮ Gospod, šteri se je v začetki obregno v Novine i sledi napadao Cerkev i dühovščino, je od sramü postao rdeči, kak vogrski paprikaš, ali včasi tüdi od čemerov zeleni, kak zeleni küščar. Sosed kšeftar pa je samo na velci odpro vüsta i oči, da je gvüšno vido devet zvezd, čeravno je sun- ce sijalo. Slučajno se vlak ravno stavo i jaz sam morao izstopiti. Žao mi bilo, da sam ne mogeo ešče nadale gledati lepoga prizora. Gvüšno bi ešče prišlo do bole pretreslivih prizorov. Našopirjeni marksistični gospodek se je gvüšno ešče dugo za menov čemerio i žalüvao za nesrečnov vörov, da se je spüsto na nezaželeni led. Osvedočeni sam, da nede več napadao niti Novin, niti dühovnika i Cerkve. Siromaček si je mogoče mislo,, da ma pred sebov kakšega pokvarjenoga človeka. Vidite, takših praznih lüdi je dnesden dosta tüdi med nami. Ščejo biti čedni, modri, napredni, pa brez poznavanja i vzrokov iz čiste hüdobije. Napadajo i šinfajo stvari, od šterih nikaj ne vejo. To je düh moderne, pokvarjene komunistične miselnosti. Takši lüdje, ar so pokvarjeni, mrzijo istino. I ar katoličanske novine, dühovščina i Cerkev včijo i širijo istino, zato so na poti takšim lüdem. Takši lüdje Živijo od naših poštenih katoličanskih trüdov, hodijo med nami i svoj čemer sejajo na katoličanskih njivaj. Znano je, da si šatan vsigdar išče pajdaša. Tak tüdi šata-novi sinovje. O, bojmo se teh vukov v ovčjoj koži i ne dajmo, da nam ešče naprej kvarijo našo mladino, naš katoličanski znak. Poskübimo to krplivje iz naših njiv i v ogenj z njim. I da nam takši pokvarjeni modrijaš začne odperati svoje velko neznanje, ne bojmo se ga, nego povejmo njemi v obraz, ka njemi ide: „Bedak ne sili se ta, kama ne spadašˮ. I vidili bodete, da se velki modrijaš hitro zrüši, ar samo prazna slama vednako stoji gori, puna je nagnjena. Grački Viii, Delo naših banskih svetnikov. Naši trije banski svetniki so se z celim srcom zavzeli za vse potreboče Slov. krajine i prosili kr. bansko upravo v svojih govoraj na zasedanji i po posebnih vlogaj za pomoč. Se zna, da oni sami ne delijo podpor, ne gradijo mostov i ne nasipavlejo cest i ne bürajo Müre, ar nemajo zato oblasti. Pač pa majo srce, lübezen, da prosijo pomoč. Ne prosijo te zavolo samohvale, nego zavolo svoje dužnosti, štero njim vest zapovedava do svojega lüdstva i svojega rojstnoga kraja. Pod gornjim naslovom bomo odsehmao objavlali njihovo prizadevanje za naš kraj. Prošnja za podporo graditev cest i mostov ino regulacije potokov i vodin v Slovenskoj krajini. Neprijetno občüti Slovenska krajina, da ma razmeroma v Sloveniji najmenje banovinskih i državnih cest. Zavolo goste naseljenosti prebivalstva je Slov. krajina potrebna gostejšega omrežja cest, kak pa drügi kraji naše banovine. Zato čütijo občine i Prebivalstvo veliko obremenjenost ravno zavolo vzdržavanja velkoga števila cest, posebno pa, ar Slov. krajina nema zadosta i tüdi ne primernoga materijala za nasipavanje cest. Zato vlüdno prosimo kr. bansko upravo, da blagovoli v punoj meri vpoštevati prošnje naših srezov i naših občin za podporo pri graditvi novih cest i vzdržavanje že dozdajšnjih cest, posebno pa naj se vpoštevajo prošnje za prevzem nešternih važnih prometnih čest, štere majo dozdaj v svojoj oskrbi občine, od strani banovine. Tak bi se naj med drügimi vpoštevale v seznam banovinskih cest, sledeče važne zvezne ceste: 1.) Fokovci—Vuča gomila—Bogojina — Gančani—Lipovci—most na Müri pri Dokležovji. 2.) Renkovci—Turnišče. 3.) Petanjci —Sodišinci — Gederovci - Krajna—Skakovci—Topolovci —Ropoča—Motovilci - Dolnji Slaveči — G. Slaveči—Kuzma-Dolič-Trdkova. 4.) Turnišče—Gomilice—Črensovci—Bistrica—brod na Müri. 5.) Naj se zgradi jako potrebna Cestna zveza Gornja Lendava—Vidonci—Otovci - Mačkovci. 6.) Naj se vpoštevajo vse naše prošnje zavolo graditve, popravil i prevzema cest od strani banovine, kak tüdi prošnje zavolo graditev novih mostov, prepüstov i spodobno. Prebivalstvo naše krajine je v primeri z drügimi deli naše banovine vložilo jako malo prošenj za podporo ali graditev cestnih delov. Vse prošnje, ki se nahajajo pri banskoj upravi, so jako nüjnoga značaja i bi ta imenüvana dela ne dosta koštala. Zato vlüdno prosimo, da blagovoli banska uprava v punoj meri vpoštevati te naše prošnje naših občin ino sreskih odborov za javna dela v Soboti i Lendavi, kak tüdi okrajnih cestnih odborov od oba sreza. Prošnja za napravo higijeničnih stüdencov v Slov. krajini. V Slov. krajini so se že ponovno pojavili različni epidemični betegi, šterih glavna klica je bila nezdrava voda. Po dolnjoj Slov. krajini ne menka nikdi talne vode, denok je ta večkrat tak visika pa v zvezi z različnimi močvirnimi kraji, da je ta okužitev na dnevnom redi. Po Goričkom je pa talna voda navadno jako globoko, po 30, 40 tüdi 70 m i šče več. Zavolo toga je naprava stüdencov v teh krajaj zdrüžena z velikimi stroški i zavolo šterih hodijo lüdje rajši v doline po več vör daleč po pitno vodo. Kakših stüdenčkov, kak se to dobijo po drügih krajaj Slovenije po bregaj, pa v Slov. krajini nega niti guča. Prebivalstvo Slov. krajine tak z dolnjega dela, kak tüdi z Goričkoga je vložilo na kral. bansko upravo več Prošenj za napravo higijeničnih stüdencov. Po dolnjoj Slov. krajini je potrebno nekaj stüdencov samo asanirati. Po gornjoj pa trbe v krajaj, kde nemajo nikših stüdencov, zgraditi nekaj novih. Stroški za te stüdence navadno ne so veliki, ar delajo to domači majstri za stüdence (stüdenčarje) i košta takši stüdenec globoki okoli 30 m., z celov opremov navadno 12—18.000 Din. Pri menših globočinaj pa šče menje. Zato prosimo bansko upravo, da blagovoli te prošnje iz Si. krajine, šterih nega dosta, v punoj meri vpoštevati. Prošnja za podelitev podpor socijalnim ustanovam v Slov. krajini. Zavolo velikoga siromaštva i goste naseljenosti prebivalstva Slovenske krajine, so potrebne socijalne ustanove naše krajine šče prav posebne pažnje i celo izdatnih materijainih podpor. Siromaška kühinja v Soboti, ki jo vzdržuje Dom Sv. Frančiška i vodijo sestre križarke, nüdi siromaškim delavcom v velikoj meri hrano kšenki ali pa po jako nisikoj ceni i ponočüvanja. Sirotišnica v Turnišči vzdržuje z velikov požrtvovalnostjov i z velikimi stroški vekše število siromaške dece i podpira siromake. Dijaška kühinja v Soboti nüdi pomoč siromaškomi dijaki Slovenske krajine v obliki šolskih potrebščin i prehani najsiromaškejših i najpridnejših dijakov. Dijaški dom „Martiniščeˮ v Soboti, šteroga oskrbüjejo Salezijanci, ma pod strehov veliko število marlivih i jako siromaških dijakov iz Slov. krajine, štere preskrbüje proti jako nisikoj odškodnini. Vsi tej zavodi zaslüžijo prav posebno pažnjo i izdatno pomoč, po- sebno šče, ar so njihovi dohodki zavolo siromaštva našega prebivalstva jako mali, Zato prosimo bansko upravo, da blagovoli gori imenüvane ustanove podpreti z rednimi podporami. Za autobusno vožnjo med Sobotov skoz Beltince—Črensovci—Hotiza v Lendavo sta podprla prošnjo prizadetih občin banskiva svetnika g. Klekl Jožef i g. Bajlec Franc. Poštno ravnatelstvo je naklonjeno toj prošnji i kak se vüpa, se šče letos odpre ta proga. Občina Beltinci naj dobi podporo za kritje stroškov, štere je mela pri zatiranji griže, sta banskiva svetnika g. Klekl Jožef i g. Bajlec Franc vložila prošnjo. Delna podpora je oblüb-lena z novoga proračuna. Železniški vozni red se spremeni. Banskiva svetnika gg. Klekl Jožef i Bajlec Franc sta intervenirala na železniškom ravnatelstvi, naj bi vlaki v Slov. krajino i ž nje hitrej vozili. Teliko lejko javlamo, da od sred maja naprej se prihrani pri vožnji do i od Sobote poldrüga vüra. Na Pragerskom de se čakalo samo dobre frtao vüre i vlak de šo z Ljubljane ob 8, iz Maribora pa 10 minut po edenajstoj pa pride pol treh v Soboto. Iz Sobote pa ide 5 minut pred tretjov na Goričko, da vsaki lejko svoje posle zvrši v Soboti. Obečalo se je tüdi na ravnatelstvi, da de se leto za letom zbolšavao vozni red i da se misli na kürilnico v Hodoši, kama bi večerni vlak tüdi lejko vozo. Vse pa zavisi od žel. ministerstva v Beogradi. Vlagatelom. Novi zakon, šteri, je znižao kmečki dug na polovico, je občütno vdaro vlagatele. So siromaški vlagatele, ki so šparali leta i leta, naj bi na stara leta dobili kakšo stalno pomoč iz posojilnic. Tej i vsi vlagatelje so svoje peneze potom posojilnic posodili vö kmetom dužnikom, ar so zahtevali obresti od svojega vloženoga peneza. Te obresti je ne plačüvala posojilnica, nego kmet dužnik. Kak je pa nastala gospodarska stiska, kmet ne mogo plačati obresti, še menje pa vrniti izposojeno vlogo, to je dug, zato je vlagateo ne mogo dobiti penez iz kas. Novi zakon, ki varje kmeta dužnika, da te zgübi polovico duga i ostalo polovico lejko skoz 12 let plačüje privilidiranoj Agranoj Banki, za vlagatela ne skrbi. Posojilnice komaj v petnajstih letaj dobijo nazaj od P. A. B. tisti penez, ki ga dužniki banki plačajo za vlagatele. Eden deo Vlog pa plača nazaj država sledkar v petih letaj, to je vlagatele morajo čakati 20 let, ka ves svoj penez nazaj dobijo od priviligirane Agrarne Banke i od države potom svojih posojilnic. Prvo rato bi dobili vlagatelje za edno leto. To je gotovo duga doba i so vlagatelje, ki se ne včakajo časa, ka bi se njim vse izplačale, prle pomerjejo. Pa Vnogi bi, kak pravimo, krvavo potrebüvali bar nekaj od svojih Vlog kemprle. Da se tomi pomenkanji odpomore, so naši banski svetniki sklenili soglasno, da se potom g. bana oprosi kr. Vlada v Beogradi, naj da našim posojilnicam na posodo vekšo svoto penez, ka do mogle vlagatelom več vöplačati i potrebnim tüdi davati posojilo. Gospod ban, dr. Natlačen, so te tjeden odnesli sklep banskoga sveta v Beograd. Iz srca želemo, da bi prizadevanje banskoga sveta rodilo obilen sad. Od strani banskih svetnikov Slov. krajine se je še posebi naprosil v Beogradi, da se pomore našim siromaškim vlagatelom. 2 NOVINE 7. marca 1937. NEDELA v posti štrta. Evangelij (Janoš 6). Tisti čas odišeo je Jezuš prek morja Galileanskoga, štero je Tiberiašovo: i nasledüvala je njega vnožina velika, ar so vidili znamenja, štera je činio nad onimi, ki so bili betežni. Gori je tak šo Jezuš na brejg i tam je sedo z Vučeniki svojimi. Bio je pa blüzi Vüzem, Svetešnji den Židovski. Gda bi zato podigno oči Jezuš, ino bi vido, ka vnožina kroto velika ide k njemi, veli Filipi: odket küpimo krűha naj eti jejo ? to je pa pravo sküšavajoči njega, ar je on znao, ka bi meo činiti. Odgovoro je njemi Filip: za dvej sto sodov krüha ne dojde njim, či gli ga vsaki malo kaj vzeme. Veli njemi eden z Vučenikov njegovi, Andraš, brat Šimona Petra: Je eti eden pojbar, ki ma pet ječmeni krühov, i dvej ribi; ali eta ka so med telike? Velo je zato Jezuš: včinte lüstvo doli sposejsti. Bilo je pa sena dosta v tistom mesti. Doli je selo zato možki glav z računom okoli pet jezer. Vzeo je zato Jezuš krühe, i gda bi hvalo dao, razdejlo je sedečim. Prispodobno i z rib, keliko so šteli. Gda so se pa najeli, pravo je Vučenikom svojim: vküp Poberte drtinje, štero jo ostanolo, naj ne prejde. Vküp so zato pobrali i napunili so dvanajset košarov z drtinjom z ti pet ječmeni krühov; štero je ostanolo od oni, ki so jeli. Oni zato lüdje, gda bi vidili znamenje, štero je včino Jezuš, pravili so: ka je ete zaistino on Prorok, ki je pridoči na te svet. Jezuš zato, gda bi spoznao, ka ščejo pridti, ka bi ga zgrabili i za Krala njega postavili, pobegno je pali na brejg on sam. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. — Še druge liberalna zmote. A liberalizem je izvedel iz svoje prve zmote še celo vrsto drugih zmot, ki so tudi vsaka po svoje zakrivile sedanje razrvano stanje. Taksne zmote so bile zlasti glede lastnine, glede plač za delo in glede organizacij. — Lastnina. Pravica do zasebne lastnine pristoji človeški naravi po božji uredbi. Bog je sicer ustvaril zemljo za vse, a prav zato, da bi zemlja, pridno obdelovana, več rodila in bi bili laglje vsi deležni nje sadov, je bila potrebna nekaka razdelitev. Kmet pridneje obdelüje zemljo, če je ta zemljá njegova in on razpolaga z njenimi sadovi. Prav tako jezobrtjo. Obrtnik je navadno bolj skrben za svoje delo, kakor bi bil za sküpne izdelke. Gospodarski liberalizem je rad sprejel zasebno lastništvo za podlago gospo-darskemu delu, toda ni se briga! za drugo resnico, ki je z lastništvom zvezana in je ta,, da so z zasebno lastnino Zdrüžene tudi socialne dolžnosti. Človek je pred ljudmi in glede drugih lastnik, a pred Bogom je bolj oskrbnik kakor lastnik. To se pravi: ljudje nimajo pravice jemati lastniku tega, kar je njegovega, a on ima pred Bogom dolžnost, da ravna s svojo lastnino, kakor bi bil njen od Boga postavleni oskrbnik; dajati mora od svojega obilja ubogim in potrebnim. Pravica zasebne lastnine ni torej ne-omejena; meje ji postavlja pravičnost in ljubezen, kakor je Kristus z besedo in zgledom učil. Liberalizem je ta prvi Socialni namen lastnine popolnoma prezrl. Njemu je lastnina samo za to, da služi poedincem in njih pohlepu po uživanju in moči. Kaj je poedincu drugi mar? Liberalizem je modrost sebičnosti in samoljubja, v živem na-sprotju z naravnimi in krščanskimi načeli o Socialni pravičnosti in Socialni ljubezni. Zato ni čuda, da se je lastnina pri množicah, ki nimajo nobene svojine, razen rok in svojega dela, tako osovražila. Ker bogati in mogočni niso spoštovali božjega namena lastnine, zato se je obrnilo sovraštvo množic proti zasebni lastnini sploh in če ne bo pomoči, bo konec socialna revolucija, ki bo prevrgla vse lastninske razmere. Tako bodo tisti, ki niso hoteli dajati od svojega potrebnim tega, kar Bog zahteva, na zadnje vse izgubili. Svarilen in strašen zgled nam daje Rusija. Veleposestniki niso izpolnjevali dolžnosti, ki jim jih je nalagala lastnina, zato se je dvignil proti njim obup bednih množic in krvava revolucija jim je vzela vse, ne le tega, kar so utrgavali ubogim, ampak vso zemljo in posest. Glede plač je že Leon XIII. opozarjal na naravno načelo, da mora delo delavca rediti. Plače morajo biti take, da se morejo delavci s svojimi drüžinami preživeti in priti Počasi v rednih razmerah do Vsaj skromne posesti, da bo imela more in kakor more, češ, čim manjše plače, tem večji bo njegov dobiček. Ker je liberalizem razdejal vse gospodarske razmere in pognal toliko ljudi med siromake, zato mu je lahko pritiskati na plače. Na trgu stoje cele množice ljudi, ki so lačni in zato pripravljeni sprejeti vsako delo za grenek košček kruha. Liberalizem se tega veseli in se še opravičuje, češ, kjer ni sile tudi ni krivice in delavci so se svobodno pogodili za plačo, ki se jim daje. Svobodno? Ali je res to prava svoboda, je dejal Leon XIII., če človek sprejme neke delovne pogoje, ker bi sicer s svojo drüžino od gladu umrl?(Re-rum novarum.) (Dalje). Našim v Franciji naznanjamo veliko radost. Vnoge vaše prošnje i molitve, dragi Sinovje i hčeri Slov. krajine, so poslühnjene. Višja cerkvena oblast po svojoj velikoj lübezni do vas i do rešenja vaših düš, vam je določila ednoga vašega rojaka, dühovnika Slov. krajine, ki bo paseo vaše düše od meseca julija naprej. Prosimo pa vas, vse naše delavce i delavke, javite na uredništvo Novin, v šterom kraji vas je največ, odnosno, štero je tisti kraj, kde bi se naselo vaš dühovnik, kak na središči, Odked bi lejko hodo od nedele do nedele v vekše vam bližje kraje, kde bi vam lejko slüžo sv. mešo, vas spovedao i vam v vsakom pogledi šo na roko. Tüdi nam naznanite tisti farof, klošter ali hišo kakšega dobrotnika, dobroga krščenika, gde bi vaš dühovnik lejko stanüvali i se med tjednom pripravlali na vaš obisk v ednom ali drügom mesti. Tečas pa dragi rojaki i drage rojakinje, Pripravlajte se na te veseli den, molite dosta, ar brez božega blagoslova je vse delo zaman. Molite za svojega bodočega dühovnika, da jih blagoslovi Srce Jezušovo v teškoj slüžbi Izseljeniškoga dühovnika, dá jih krepi, da jih vodi, da njim da dosegnoti to najvekše veselje dobroga pastira, da vas raztepeno ovce vse gornajdejo i vse rešijo. Drügo veselje, štero vam naznanjamo, je to, da g. Grešnik Franc, slovenski dühovnik, ki študirajo v Parizi, ostanejo do meseca novembra v Parizi, da popolnoma dovršijo svoje včenje. Oni vam bodo pomagali v tom časi, posebno za Vüzem, da opravite svoje verske dužnosti. Vse vas vabijo, da pridete na Vüzem, to je 28. marca na Gravelle, v predmestje Pariza, kde I lejko opravite svojo vüzemsko spoved i prečiščavanje. Spored je sledeči: 1.) Spovedavanje od 8 do 1. 2.) Predga ob pol dvanajstih. 3.) Meša ob frtao na edni. 4. ) Po meši blagoslovitev jestvine. 5.) Zatem sküpni obed. 6.) Slovesne popevane litanije ob pol štiraj. 7.) Po večernici razgovori i razhod. Iz Pariza pridete na Gravelle etak: Vzemite aotobus številka stoedenajset na „Bastille“, ali pa na „Porte de Charantonˮ i to v smeri ˮSt. Maur“. Vö stopite na postaji „Ecole de Gravelleˮ. Lejko pa tüdi vzemete aotobus Štev. 109, ali 110 a, ali ll0 b na „Chateau de Vincennes i vöstopite na postaji „Gare de Joinville*. Ki se ščete vdeležiti te cerkvene slovesnosti, se na ednoj dopisnici prijavi g. Grešniki na ete naslov: Mrs. 1’ abbé Grešnik Francois 57, Bd. Vol-taire, 57, Paris XI.° Tretje veselje ide našim, ki se nahajajo v Severnoj Franciji (Nord France). Tej tüdi lejko opravijo v domačem jeziki svojo spoved, samo naj javijo do 15. marca svoj Prihod na sledeči naslov: Mrs. Fischelle Meersch-mann, Mouchin, par Nomain, Nord France. Vsakomi prijavlenomi se naznani, šteri den de se vršila cerkvena slovesnost Vršila se bo v Orchier. To so naši veseli glasi do vas, dragi izseljenci. Bog dáj, da vas najdejo vse zdrave i pripravlene, da odprete svoja srca lübomi Jezuši po njegovih namestnikaj. Toplo pozdravleni vsi. — Urednik. Pitanja i odgovori pri zakoni od zaščite kmeta. Agrarno Banko. Če posojilnica sprej- Leta 1927. sam se zadužo; ar so dužniki pritiskavali namene, sam se 1. 1930. zadužo v Posojilnici, zdaj me pa posojilnica nešče vzeti pod zaščito. — Odgovor. Ar vaš dug ne znaša nad 25 000 Din., nego samo 5500 Din., se je po uredbi znižao na polovico. Terjatev je prešla na Priv. me, ali ne sprejme zaščite, nikaj ne računa, ar v slučaji tožbe lejko povete, da ste njej ne dužni, nego PAB., šteroj pošlite, če ste šče ne, 275 Dinarov. Vse to pa vala samo tak, če ste bili 1. 1930 i 1. 1936. septembra 26. kmet. Svoji k svojim! Naša dužnost. Vidli smo, kakša dühovna i gospodarska pogüba nam preti od brez-božnih kapitalističnih i komunističnih novim Da obvarjemo sebe i svoje lüd-sto od te velke nesreče, v štero so že Vnogi katoličanski narodje spadnoli zavolo svoje nemarnosti i lehko-miselnosti, potrebno je, da takše ne čtemo, ne podpiramo i da takše nevarne novine z vsemi silami onemogo-čimo i vničimo med našim lüdstvom. S tem bomo koristili sebi i svojemi lüdstvi. Ali mi katoličanci, ne samo, da ne smemo čteti i podpirati protikato-ličanskih novin, nego smo po düšnoj vesti dužni, da svoje katoličanske novine Čtemo, podpiramo i Širimo z vsemi silami. Zato nam je dokaz Zadnja poslanica državnoga tajnika sv. Oče, kardinala Pacellija, štero so poslali vsem katoličancom na sveti za Božič. V njej nam etak velijo: .Dužnost vsakoga katoličanca je z vsemi močmi podpirati katoličansko časopisje. Katoličanski listi so dnesdén najbole potrebno sredstvo i tüdi najmočnejše orožje, da se brani krsčanska vera i vsako katoličansko prosvetno delo. Katoličanci so dužni čteti i širiti po svojih močej kat. časopisje, štero da živo sliko živlenja Cerkve i njene rasti pa brani stebre krščanskoga drü-žabnoga reda, jakostni zakon, drüži- družina svoj domek. Zakaj to je upravičena želja vsake drüžine. Dom, to je za starše in otroke sladka beseda in ni grenkejšega, kakor je: otroci brez doma. Prav tako je živa potreba, da se mati vrne v drüžino, žalostno je, če mora radi nezadostnega očetovoga zaslužka tudi mati po cele dneve ali še celo po noči v tovarno na delo, otroke pa pustiti na cesti in v slabi družbi. Pravičnost zahteva pravične, to je zadostne plače. Liberalizem je prevrnil tudi ta načela socialne i gospodarske pravičnosti. Njemu ni nič mar pravičnost, nič življenski namen in pomen plače, njemu je le za lastni | dobiček. Zato pritiska na plače, kjer j no i mladino. Katoličansko časopisje je v zdajšnjem časi postalo najmočnejše sredstvo vsega javnoga katoličanskoga dela i brez njega si nieden katoličanec ne sme zamisliti hasnovitoga apoštolskoga dela poprek, ar je dnesdén brez časopisja to nemogoče. Nieden katoličanec ne spuni svoje dužnosti, dokeč ne spozna svoje najvekše dužnosti, štera obstoja v tom, da se stavi popolnoma v slüžbo razširjava dobroga tiska. Katoličanski verniki naj se zavedajo, da bodo odgovarjali za to, če so zanemarjati katoličansko časopisje ali je podpirali. Vsaki razmeti človek vidi iz teh reči, štere so nam zapovedi, kakša je njegova dužnost. Če si sami nemremo naročiti i plačati Novin, stopimo vküper i naročimo si Novine vküper. Če tüdi to nemremo, posodimo si novine, čtimo, širimo i podperajmo je z molitevjov. Z drüge strani pa odstranimo iz kat. hiž vsakše slabe novine. Ne sramüjmo se, da smo katoličanci. Pokažimo to vsepovsedik! Ne bodimo sami sebi neprijatelje ! Ne koplimo sami sebi jame! Vsakši je sam svoje sreče ali nesreče kovač. Ne ponüjajmo se več svojim neprijatelom, šteri nas ovak dnes ali pa vütro gvüšno vničijo. Katoličanci samo h katoličanskomi časopisji ! Svoji k svojim Grački Vili. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Vreme: Sneženo, deževno, zmes velki mraz. Senje: marca 9. Kotoriba, 10. Hodoš, 11. Ljutomer. Sprevod matere g. dekana Jerič Ivana. Kak je bilo lepo, mirno vreme, tak lepi, miren je bio sprevod prilüblene matere dveh dühovnikov na Matjašovo 24. februara. Že zaran se je vnogo lüdi zbralo ob mrtvom teli matere i so molili za pokoj njuve düše. Hiša i hodniki so bili puni lüdi. Tüdi na velkom dvorišči se je zbrala vnožina. Med drügimi je prišla tüdi beltinska grofica Zichy v spremstvi baronice. — Pogrebni obred so opravili sobočki upraviteo dekanije g. Krantz v drüžbi 18-tih dühovnikov. Po molitvaj na domi so mrtvo telo prenesli v cerkev, gde sta oba sina dühovnika naednok mela mešo za njih — g. dekan pri glavnom oltari, brat novomešnik pa pri stranskom. Na kori so gg.lendavski,črensovski i hotiški kaplanje spevali latinski Requiem. Po meši pa je vsa vnožina mater sprevodila šče na cintor, gde so se deca i rodbina z žalostnim srcom poslavlali od drage jim matere. Oči vseh so se zarosile. Vsem pa, ki so v Jeričovoj materi zgübili dragi zemelski kinč, naj jim bo v tolažbo, da so pri nebeskom oči najšli smilenje. Kak so sveto živeli, tak so tüdi sveto vmrli. Naj počivajo v miri! Vsem domačim i rodbini naše globoko sožalje ! + Temlin Štefan. Po šesttjed nom teškom betegi, jetiki v grli i plačaj, je vmro v Ljubljani naš rojak iz Beltinec, g. Temlin Štefan, salezijanski dühovnik. Pokojni je bio močnoga zrasa, trdoga zdravja človek, a si je podkopao svoje zdravje z nevniornim delom za rešitev Slovenske mladine, z vnogimi lepimi predgami i navuki po velkih cerkvaj i dvoranaj. Hrast se je podro, a sad njegov je ostao. Nešteto cvetov mladine je dobilo pod njim senco, da je pekočina greha ne zažgala. Z velikov vdeležbov je bio pokopan v nedelo, 28. februara. Naj njemi prijateo mladine, Jezuš, bo plačnik. Molimo za njegovo düšo. Prosečkaves. Febr. 17. smo sprevodili k Večnomi počitki nášega lüblenoga Fujs Mihala, po domače Vancarovga Miška. Pokojni je živo 77 let. Bio je 35 let kürator, 30-let cehmešter i 26 let širiteo Novin, Marijinoga lista i drügih dobrih listov. Bio je daleč naokoli poznani kak pošten, pravičen, lübezniv i gostolüben človek. Bio je zaveden katoličanec, rad je hodo k meši, čeravno je bio daleč od cerkve. Nikdar ne izostao, tüdi v najslabšem vremeni so ga vidili prižigati sveče, pripravlati oltar, postavlati korine i pri tom veselo spevati lepe cerkvene pesmi. To svoje delo je opravlao vsikdar s takšov gorečnostjov in radostjov, da njemi je obraz žareo. Ves je bio vdan Bogi ino navdüšen za čast božo. V živlenji je bio dober z vsemi, zato so ga radi meli tüdi drügoverci, to se je vidilo tüdi pri priliki sprevoda, keliko jih je prišlo sprevajat pokojnoga na zadnjo pot. Tak je živo naš Miška med nami, nam bio lepi zgled, voditeo ino svetovalec pa tolažnik. Rad se je šalo, a njegove šale so vsikdar bile nedužne, lüdem v razvedrilo, Bogi pa na čast. Za njim žalüjejo vsi znanci ino veščarje, posebno pa njegova drüžina : žena-vdovica, sin, hči, zet, Sneha ino 4 vnükeci. — Na den pokopa je bilo deževno vreme, vendar je na Ka pravite, g. urednik? Na zadnjem zbori nekšega društva v Slov. krajini je bilo zvoljeno eto starešinstvo: starosta - pravoslavni - izstopo iz kat. cerkve, podstarosta - pravoslavni - izstopo iz kat. cerkve, načelnik - brezverec, - (oča izstopo iz kat. cerkve), tajnik - evangeličanec, prosvetar - evangeličanec, matrikar evangeličanec. Iz starešinstva so izstopili: prosvetar - katoličanec, načelnik - katoličanec, tajnik - katoličanec. — Ali ne to Čudno? Ka pravite na to gosp. urednik? 7. marca 1937. NOVINE 3 pokop prišlo lüdstvo iz treh far. Pokojni je bio kotriga vnogih bratovčin. Na zadnjoj poti so njemi s svečani svetili bratje ino sestre tretjega reda , i drügih bratovčin. Prosečka gasilska četa njemi je izkazala zadnjo čast, njeni člani so ga nesli k Večnomi počitki. Sebeščanski pevski zbor pod vodstvom g. Berdona je popevao prelepo slovo ino „Vigred se povrneˮ pa več drügih lepih pesmi. Vlč. gospod Bejek Janko, Župni upraviteo pri sv. Sebeščani pa je pri odpretom grobi v svojem prelepom govori opisao živlenje pokojnoga i se nadvse lepo poslovio od njega z rečmi: „Dragi Miška! Živo si lepo živlenje i si tüdi lepo vmro. Kda sem se s tebov pogovarjao, sem vido, da si živo Bogi vdano nedužno živlenje i da greha nesi nikdar spoznao v takšoj meri, kak se to godi pri vnogih drügih lüdej. Povedao mi je oh, kak rad bi ešče ednok vido našo cerkev i bio pri sv. meši. Pa to njemi ne bilo dopüščeno. Bog ja nači nameno. On je bio vdan v božo volo. „Kakše živlenje, takša smrtˮ tüdi ti si lepo živo i lepo vmro. Dugo let si verno vršo svojo kuratorsko dužnost, 30 let si hodo v našo cerkvico prižigat sveče, 26 let si širio katoličanski tisk. Včino si vse, ka more včiniti dober katoličanec, davao si vsem lepi vzgled, bio si dober oča vsem, posebno pa svojoj drüžini, zato ti bo dober Bog tüdi dober plačnik na drügom sveti. Kak je sam živo, tak je vzgojio tüdi svojo deco, šteri so ga iz vsega srca lübili. Pred nedavnim sem gučao s hčerkov pokojnoga i mi je ista med drügim pogovorom povedala tüdi to, da vse na sveti bo ležej pretrpela samo smrti svojega oče ali matere mogoče ne bo mogla preboleti. Glejte, komaj en mesec je od tistimao i njeni oča že leži v grobi. Dragi domači, ne žalüjte preveč za pokojnim, ar bi njemi s tem bili nevoščeni sreče, štero njegova düša, če ne šče v purgatoriumi že vživa pri Bogi. Farniki, ki ste pokojnoga Vnogokrat gledali, kak Vam je prižigao sveče, prosim vas, spomnite se njegove düše i večkrat zmotile Oča naš i Zdravo Marijo, da bi Bog njegovo düšo kemprle rešo iz vic". Prelepi govor g. Bejeka je vse navzoče jako geno. Prosimo vse brate i sestre, posebno tretjerednike, da molijo za düšo pokojnoga, šteromi Bog daj večni pokoj. — K tem lepim doposlanim rečam, kak bivši Sebeščanski plivanoš dodenem ešče ete. Gda sam prišo k sv. Sebeščani, gde je bilo vse razdeto v cerkvi i na farofi, gospodarsko poslopje pa deloma podrto, deloma pa podirajoče se, mi je pokojni Miška ne bio samo na pomoč z dobrimi Prosečani i drügimi farniki, nego tüdi novomi plivanoši, ki je v zimskom časi prišo na popolnoma prazno mesto, veliki dobrotnik. Nikdar ne pozabim tiste lübezni, z šterov mi je njegova hiša z dalne Prosečkevesi vsako jütro prinesla mesece dugo, dokeč ne sam si mogo küpiti krave, mleko. I ka za mleko za ves svet ne šteo vzeti penez, se samo po sebi razmi. Dika je bio tretjegá reda, šteroga sam tam Vpelao i vu vsem takši, kak je Jezuš pravo od Nataniela„ pravi Izraelita, v šterom nega jalnostiˮ, to je pravi goreči i trden sluga Cerkvi, vdan krščenik, kakše ravno dnesden najbole potrebüje te zburkani svet. Iz zahvalnosti sam včasi opravo sv. mešo za pokojnoga, kak sem zvedo za smrt. Prosim tüdi jaz vse naročnike i tretjerednike, naj se z pokojnoga düše ne spozabijo. — Klekl Jožef, vp. plivanoš. Volitve v Srezki odbor gas. župe v Lendavi. Dne 28. februara ob 10 vüri se je vršila v meščanskoj šoli v Lendavi redna skupščina gasilska župe sreza Lendava. Navzoči: zastopnik gas. zajednice Dravske banovine g. dr. Klar Franc, narodni poslanec, g. Gabrijan Miloš, sreski načelnik, g. kapetan Veljkovič Stavra, komandant mesta, g. dr. Lipnjak Darilo, sreski san. referent, pa po dva zastopnika vsake čete od 42 gas. čet, 84 delegatov. Nova uprava je bila soglasno izvoljena i to: starešina: Nemethy Štefan, Lendava; podstareši-na: Taá Dragotin, Lendava; tajnik: Lutar Štefan, Črensovci; blagajnik: Sreš Martin, Ižakovci. Člani odbora: Litrop Štefan, Turnišče; Benkovič Aleksander, Gaberje; Jagérič Franc, Filovci. Nadzorni odbor: preds. Vöröš Štefan, Beltinci. Člani: Drekonja Ciril, Turnišče; Klemenčič Franc, Dokležovje; Činč Štefan, Čentiba; Glavač Aleksander, Melinci. Delegata v zajednično skupščino: Nemethy Štefan, Lendava i Lutar Štefan, Črensovci. Javna zahvala. Podpisani se v imeni naseljencov najprisrčneje za-hvalüjemo g. dr. Franc Klari, narodnomi poslanci v Lendavi za izkazano nam naklonjenost i pomoč s tem, da so nam olajšati plačila javnih dajatev. Znali bodemo ceniti Vaš trüd i interes za omiljenje našega položaja, zato je naša Zahvala globoka i iskrena. Prosimo Vas, sprejmite izraze našega odličnoga spoštovanja vdani Vam: Za kolonije Gaberje: Režonja Ivan 1. i Hozjan Andrej. Za kolonije Dolga vas: Čerovac Vladimir i Maučec Daniel. Za kolonijo Mostje: Koštrica Štefan i Fais Ivan. Za kolonijo Kamovci: Orlič Anton i Domanjko Alojz. Što je zgübo 22. februara od Rakičana do Beltinec menšo šumo penez, naj se zglasi v Bratonci hšt. 10. gde peneze nazaj dobi. Kelko naših državlanov je dobilo prelaznico v lendavskom srezi? Dobilo jih je 96, a v istom časi je madjarska oblast dala komaj 16 takših svedočanstev za naš kraj. Madjarska oblast nadale zavira odájo zemle naših državlanov prek meje na Madjarskom. Je jasen dokaz, da se madjarska oblast boji, da bi se naši državlani kre meje pri nas dobro počütili. To pa ne dobro znamenje za njo. Romanje na Trsat i izlet na otok Rab. Na vnoga pitanja sporočamo, da priredi »Sveta vojska" v Ljubljani tüdi letos navadno romanje k Materi Božoj na Trsat, zdrüženo s prijetnim izletom po morji naprekra-sen otok Rab i to za risaoske svetke, v dnevaj 15. do 17. maja. Obširnim Podrobnosti tű ne moremo objavlati, ar pošle Vodstvo vsakomi, ki se zanima za to prelepo romanje, brezplačna pojasnila v romarskom listi, če se potom romanja vdeleži ali ne. Trbé samo po ednoj dopisnici sporočiti svoj naslov upravi »Po božjem svetu" v Ljubljani, VVolfova ul. št. 1. Črensovci. V nedelo 21. februara sé je vršo občni zbor Sokolske čete v Črensovcih v gostilni Škoberne. Navzoči so bili tüdi delegati iz Maribora i Lendave. Nastala je debata, če bi četo razpüstili ali bi jo oživeli. G. Železnik Oroslav, bivši predsednik Orla na Sr. Bistrici, se je z najvekšim navdüšenjom borio, da bi Sokola oživeli. Nastale so volitve. Za starosto sta predlaganiva dva kandidata: Ra-dohov Miška, cestar ino Železnik Oroslav, negdašnji agitator g. poslanca Dr. Klara i volilec Horvat Antona, predsednika občine pri prvih volitvaj. Zmagao je g. Železnik Oroslav. Dvodnevni gospodarski tečaj v Turnišči priredi Sreski kmetijski odbor v Lendavi s sodelüvanjom vseh kmetijskih i prosvetnih organizacij. Tečaj se bo vršo 10. i 11. marca v osnovnoj šoli v Turnišči. Pouk je teo-retičen i praktičen i bo trpo vsaki den od 8 do 12 vüre i od 13 do 17 vüre. Predpoldnom se vrši teoretičen pouk, popoldnevi pa praktično vaje iz sadjarstva i drügih kmetijskih panog. Na tečaji se bode predavalo od živinorejo, travništva, sadjarstva, veterinarstva i od kmetijske zakonodaje. Vabijo se vsi kmetovalci, da se tečaja vdeležijo v kem vekšem števili. Tešanovčar: PREKMURSKI MOTIV. Ob Muri pri mostu je stala ženica. Vsa bedna in bolna in sklüčena vase. Globoka ji žalost upadla je lica v gübe potegnila, oči ji izpila. Že leta je kar zapustili sinovi so njo in prijatelje svoje mladosti in zdaj je pri Muri in čaka in prosi, da Bog se usmili je, vrne uboge sinove izgubljene v njeno naročje. Ob Muri je stala že leta in leta, Boga je prosila, da naj jo usliši. In Bog se usmilil je njene bolesti, ji sina poslal je po Muri deroči. Ves miren in tih ji je nosil pozdrave od onih, ki daleč od nje i domovja se zgubljajo v temi in v blatu in zmoti. In žena je tiho, ne joka za njimi, le tega, ki Mura ji ga je vrnila, za vse je na srce ljubeče privila. Politični pregled. Domači. V narodnoj sküpščini se razpravla proračun. V načeli je že sprejet z velikanskov večinov glasov, zdaj se pa razpravla v podrobnostih po posameznih ministerstvaj. Nad vse žalostno je, da so nešterni slovenski nacionalni poslanci sramotili v parlamenti celi slovenski narod z njihovim voditelom, dr. Korošcom, dühovništvo i cerkev. Med temi so se posebno izkazali dr. Mravlje i deloma tüdi dr. Novačan i dr. Turk. Pošteni i zaslüženi odgovor so dobili od dr. Vebleta, ki njim je dokazao, da so laži gučali, to je da so svoj lastni slovenski narod ogrizavali. Srbi i Muslimani so se zgražali nad temi napadi i vsaki pošten človek, kakšekoli vereizpovedi je bio, je popolnoma obsojao to grdo, laži puno blatenje, ki je izviralo iz sovraštva do vere i Cerkve. Svetovni. Španjolsko. Rdeči bi radi vzeli mesto Oviedo i so grozno napadali veroborce. A bili so odbiti. Pri Madridi so veroborci odbili vse napade rdečih i je blüzi čas, da se rdeči predajo. Narod beži iz Madrida v Valencijo, kde se zdržava rdeča vlada. Prebivalstvo menšega mesta je že naraslo na 600 jezero. Vojno brodovje Anglije, Francije, Nemčije i Italije straži bregove Španije, da nišče ne more več dovažati dobrovolcov i strliva pa orožja. Rusija, ar ne dobila tam mesta, kak je štela, je odpovedala stražo, ravnotak Portugalska. Pošta. Lončar Vera, Gorica. Vaš dug bi se znižao za poslovico, če je ne en deo herbije. Kak pogodbena pisma ali teštament kaže, takse more cela zadeva presoditi. Pošlite notri po širiteli Novin prepis teh dokumentov. — Martjančar. Na pitanje od zaščite kmeta ne moremo dati odgovora, ar ste se v pismi pozabili podpisati. Pismo je v Martjancih dano na pošto. — Edšidt, Gederovci; Vogrinčič, Cankova; Kozar, Martinje. Brezplačno smo vam poslali z Ljubljane kalendare, Javite nam, če ste je dobili. Drügih nega več. HALO BICIKLISTI ! ! ODAVAM BICIKLINE OD ŠIVALNE STROJE OD WEISSENSTERN, TRGOVINA - DOLNJA LENDAVA. 300 450 DIN. naprej DIN. naprej I 1035|36 - 8 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob 8 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lipovci vl. št. 360 B 1/č 1/5 pare. št. 629 njiva, 1/5 pare. št 1173 travnik cenilna vrednost: 1250 Din., vrednost pritikline:./. najmanjši ponudek: 834 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, ____________dne 21, I. 1937._______ I 1112|36 - 6 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 37 ob ½ 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Turnišče vl. št. 23 pod B 44,731 B 42/a, 859 B 10/a, 903 B 19/b., cenilna vrednost: 4.750 Din, vrednost pritikline:./. najmanjši ponudek: 3.178 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, ___________dne 21. 1. 1937. I 1049136 - 7 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška kniga D. Lendava vl. št. 1156 B 25/b pare. št, 783 vinograd, klet, travnik cenilna vrednost: 783 D., vrednost pritikline: 133 D., najmanjši ponudek: 522 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, ___________dne 21. 1. 1937. I 1037136 - 7 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga D. Lendava vl. št. 763 B1 lč in 131 /2 pare. 1279, vinograd brez kleti in travnik, cenilna vrednost 5000 D., vrednost pritikline: ./. najmanjši ponudek: 3 334 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine, v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 25. I 1937. I 878|36 - 6 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob ½10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Turnišče vl. št. 658 B 3, 172 B 15/a, b-Í6/a, b 471 B 24, 472 B 28 473 B 24/a in b, 475 B 14, 476 B 30, 1299 B 11 cenilna vrednost: 12 320 D., vrednost pritikline: ./. najmanjši ponudek: 4.089 Din. Pravice, katere bi ne priplavale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenèm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jé ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 25. I. 1937. I 997|36 - 6 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob ½ 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bistrica vl. št. 695 pod B 30 cenilna vrednost: 8.000 Din., vrednost pritikline: ./. najmanjši ponudek: 5.333 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremične v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 25. 1. 1937. I 880136 - 9 Dražbeni oklic. Dne 22. marca 1937 ob 9 uri bo pri. podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čentiba vl. št. 400, 401, 402, 403, 408 in 409, cenilna vrednost: 2.150 Din., vrednost pritikline: ./. najmanjši ponudek: 1.432 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičuine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, ___________dne 25.1. 1937. I 650 36 - H Dražbeni oklic. Dne 22. marca 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dokležovje vl. št. 33 B 17/c, 18/c, 52 B 45/c, 46/c, 121 B 32/c, 33/c 216, B 3/c, 4/c, cenilna vrednost: 1300 D., vrednost pritikline: ./. najmanjši ponudek : 866.50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 25..L 1937. . _ 4 NOVINE 7. marca 1937. Lüdsko spevanje. Zadnje čase se vnogo piše po vekših novinaj od pevskih tečajov, od lüdskoga spevanja i od toga kak se more isto pri narodi širiti. Vsakši, šteri količkaj čuti v sebi lübezen do svojega naroda, do svoje rodne zemle, mora meti v sebi čüt do domače lüdske pesmi, ali kak pravimo, do narodne i do cerkvene pesmi. Zakaj pravimo narodna ali lüdska pesem ? Ne mogoče zato, ka bi jo napisano ali nenapisano što gdekoli hrano, nego da jo narod, lüdstvo spevle. Kak vidimo, je itak večina pesmi prišla iz naroda. Že od nekda je v navadi, da se piše i podčrtavle, posebno dotičnikom, šteri naj bi vodili spevanje, da se naj podajo med lüdstvo i naj se pri njem včijo ne samo jezika navad, nego tüdi pesmi. To, mislim, bi valalo prav posebno za naše kraje. Pa, žal, v Slov. krajini se tomi važnom pitanji posveti malo skrbi i trüda. Mislim, da so organisti ali kantorje v prvoj vrsti pozvani, zbirati lepe cerkvene pesmi. Na te način bi se nam naše pesmi najležej ohranile. Narod vmira i ž njim tüdi njegova pesem, če je ne zbere i ne spevle. Ne je zadosta zbrati jo, tüdi spevati se more. Veliki lüdje najdejo v našem jeziki, v našem spevanji vnogo lepote. To so znani slovenski vučenjaki (Slavič, Plečnik, Adamič ...), posebno zadnji, šteri je napisao že več naših pesmic. Pa poglednimo, ka se spevle gnes po naših cerkvah. V ništernih cerkvah majo pevske zbore. To je jako hvalevredno. Žalostno pa je, ka spevajo navekše takzvane umetne pesmi, a lüdsko pesem pri tom pa zanemarjajo. Samo tü pa tam zaspevle tüdi cerkev sküpno domačo pesem. Zato se pa ne čüdimo, če več lüdstvo nešče tak spevati. Vzrok je pač v tom, ka se domače pesmi zametavlejo i ka se lüdstvi ne da prilika, da bi spevalo. Lüdstvi dajmo, ka njemi ide, njegovo pesem, naj moli ž njov Boga, ve je delo sv. Düha, od cerkvene oblasti potrjeno. Inda je bila navada, da se je v cerkvi molo rožni venec, i kda se je zmolila edna desetina, se je spevala pesem. Pri tom je kakpa spevala cela cerkev. V ništernih krajih je šče gnes to v navadi. Ali ne bi bilo to lepo navado dobro nanovo vpelati tam ge je nega? Probajmo i vidili bomo, ka bo v cerkvi včasi menje guča, zglejüvanja i smejanja posebno med mladinov. Zato pa organisti na delo. Začnite z zbiranjom naših pesmi.To bo v prvoj vrsti na hasek vam, organistom samim, po drügom kraji pa tüdi na hasek narodi. Če do se spevale po naših cerkvah pa naše pesmi poleg drügih, zagvišno odpadnejo razni guči med lüdstvom kak „gnes so pa samo te pa cvilile na dilajˮ, ali pa „eh ve ne vejo spevati samo se nikaj pogovarjajo na dilaj “ i drügi. Kak sam povedao, sami bodo meli hasek i tüdi lüdje, ar če bodo sküpno spevali, bodo meli zaslüženje pri Bogi. Vsi Znamo, da što lepo spevle, dvakrat moli. Zato na delo za lepšo bodočnost. — ik — Letošnji vinski sejem v Ljutomeru. V Ljutomeru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan 16. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9 uri, zaključi se ob 20 uri. Pričakuje se tudi letos veliko obiskovalcev, ker se je večje število tujcev prijavilo. Žal se letos ni ugodilo naši prošnji za polovično vožnjo po železnici. Obisk je za priporočati tudi vsem domačim vinogradnikom in prijateljem dobre vinske kapljice, tembolj, ker se vrši ta dan tudi kramarski in živinski sejem ter se na vinskem sejmu snidejo različni stanovi. Posebno se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji in vsi ki si želijo nabaviti izvrstna vina po nizki ceni, naj ne zamudijo ugodne prilike ter posetijo ta vinski sejem. Na razpolago bodo prvovrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Ljutomersko vino je že od nekdaj slovelo po svetu vsled svoje izborne kakovosti. Na žalost se pod imenom ijutomerčan čimdalje večnepristnih vin ponüja in prodaja. Na tem vinskem sejmu se bo razstavilo le pristno domače vino lanskega leta in starejših letnikov. O pristnosti in kakovosti vina bo odločala en dan prej strokovna komisija, zato mora vsak razstavljalec vina, ki ga hoče razstaviti, poslati do 14. marca t. 1. in sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Prijave pa treba poslati do 11. marca, da se katalog pravočasno natisne. Vabijo se razstavljalci, da nudijo na tem vinskem sejmu veliko izbiro našega pristnega vina, vabijo pa se tudi vsi konsumenti dobrega vina. ZA SMEH. Samo ena šalivost. Washington je bio velki Amerikanec. Ustanovo je Zedinjene ameriške države. Bio je tak resen, ka je v celom svojem živlenji napravo samo eno šalivost. — Gda so ednok gučali v parlamenti o vojski, je eden poslanec predlagao, ka naj nemajo več kak 3000 vojakov.., V parlamenti je pa nastala naednok velka tišina i vsi so se zglednoli na Washingtona, šteri je pravo: Dobro! Te pa ešče denimo v zakon, ka ne sme priti več kak 2000 sovražnikov v našo državo. Gospodarstvo. Zeleno gnojenje. Znamo, ka nam detelišče ne trbe gnojiti, pa itak rastline, štere posejana v detelišče, dobro rastejo. Ka je tomi zrok? Mogoče detelica ne potrebüje telko hrane kak drüge rastline i ta zemla ne osiromaši tak jako? Ne je tak. Znamo, ka detelca odvzeme na 1 plügi zemli 12 kg fosforne kiseline i 40 kg kalija. To je detelca nüca ravno tak dosta hrane kak štera drüga rastlina. Vzrok tomi je drügo. Znamo, ka rastline nücajo za hrano Ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor, kali], kalcij, magnezij, žveplo i železo. Prve tri dobijo rastline iz zraka, a ostale črpajo iz zemle v obliki soli, štere se raztaplejo v vodi. No ništerne rastline lejko dobivajo tüdi dušik iz zraka. Zrak sestoji iz dušika, šteroga je štiri petine i kisika, šteroga je edna petina. I te dušik iz zraka lejko sprejemajo nešterne rastline za svojo hrano, gda večina rastlin lejko sprejema dušik samo v obliki soli iz zemle. Te rastline, štere se lejko hranijo z dušikom iz zraka, so tak zvane leguminoze, kama spadajo detelice, graj, bob, leča, grauka itd. i te iz toga dušika iz zraka gradijo svoje telo. Če mi odkopamo korenje detelce, bomo videli na tom korenji male bunkice, male kruglice. Če bi mi to kruglico prerezali i jo gledali pod mikroskopom, bi vidli v njoj male stvarce, — bakterije. Te bakterije majo sposobnost, ka vežejo dušik iz zraka i leguminoze te te dušik ponücajo za svojo hrano. Tak nam je jasno, ka leguminoze obogatijo zemlo z dušikom, šteri je rastlinam najbole potreben za hrano, ar ne samo ka z zemle ne črpajo dušika, nego ga celo vežejo iz zraka. Kelko lejko leguminoze obogatijo zemlo z dušikom, nam pove sledeča tabla: Snovi organske dušika kalija fosfor. kis. Sezna pa leguminoze odvzemejo zemli fosfor in kalij. Zato če bi mi leguminoze, kda so zreli, odpelali domo, bi s tem zemli odvzeli kalij i fosfor. Zdaj smo pa že prišli do zelenoga gnojenja. Mi leguminoze ne odpelamo domo, ne kosimo, nego je enostavno zasvojimo. (Dale). HRANILNICA IN POSOJIL1CA r. z. z n. z. v BELTINCIH javlja, da ima od t. febr. 1937 dalje do preklica svoje urádne dneve samo vsako sredo od 8.—12. ure. „Karitasˮ - rešiteljica. Ob smrti M. v H. so ljudje zmajevali z glavami. Pokojnik je zapustil ženo in 8 otrok — brez sredstev. Vse se je izpraševalo, kje bo žena vzela denar za kritje pogrebnih stroškov in drugih izdatkov. Pogreb je minul in znanci so morali z začudenjem ugotovili, da je vdova brez težav poplačal vse stroške in celo nekaj dolgov, ki jih je imela pri trgovcih. — Kje neki je vzela denar? — je vprašal Rojkov Jože soseda. — Se čudiš, kajne? — mu je ta odvrni!. — Tudi drugi se čudijo, a stvar je v resnici zelo enostavna. — Kako bo enostavna? — je vprašal Jože. — Saj je vendar znano, da je pri M. često primanjkovalo celo suhega kruha. — To je res, — je odvrnil sosed — a M. je bil tako pameten, da se je vkljub malemu zaslužku zavaroval pri Karitas. Pred dvema letoma je sklenil zavarovanje pri našem zastopniku. Mesečno je plačeval 10 Din. in ker je bil ob sklepu zavarovanja star 46 let, je žena sedaj dobila od Karitas 2480 D, — Kako to? Če je pa samo dve leti plačeval. Saj je vendar vplačal samo 240 D. — Res, a pri Karitas je tako, da se izplača cela zavarovana vsota tudi takrat, če je zavarovanec plačal pred smrtjo tudi samo eno mesečno premijo. — To je pa sijajno! Povej, si tudi ti zavarovan? — Seveda sem. Pred štirimi leti sem se zavaroval. Mesečno plačujem 15 Din. Ob smrti bodo domači dobili 5520 Din. — Veš, jaz bi se tudi zavaroval, a se mi skoraj ne izplača, ker sem že star. Dosti ne bom mogel plačevati, če bom pa malo plačeval, bodo domači dobili tako malenkost, da si ne bodo mogli z njo pomagati. — Motiš se. Glej, sedaj si star 56 let. Če boš mesečno plačeval 15 Din., bodo domači dobili 2370 Din. — Če je tako, potem pa še danes grem k organlstu in sklenem pri njem zavarovanje. Tako bodo domači Vsaj nekaj dobili. Kar je rekel, je storil. Storite tudi ví takol Zastopnika za Slov. krajino sta: g. Šinko v Dol. Lendavi in ga. Jožica Skalar v M. Soboti. CENE. Penezi. Angleški fünt ___ Nemška marka ... Austriji šiling... Vogrski pengö ... Grčke lire....... Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank ... Belgijska belga ; Italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona ... Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Biki, jünci 3*50—5 25, krave, telic debele 3—4*50, krave za kolbase 2—3, teoci 6-8, praščiči 5*50—9, plemenski prasci 100—200 Din. po falati. Konji 3000—3500 D. po glavi. Zrnje. 100 kg. y dinaraj: pšenica 163—170, kukorica 68—84. Banaue S. B&ruch et Cie, U. Rue Auber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznice. 24-10 Miroslav: Zimski večer. Preživlja! sem še otroško mladost, ko sem ob zimskih večerih hodo na lupijenje. Nešteto zgodbic sem slišal takrat, če so bile resnične, ne vem. Nekaj sem si jih zapomnil, nekaj pozabil, ni čuda, da sem od takrat pa do zdaj že v četrte hlače urasel. Zgodbo, ki sem jo takrat smatral za resnično, danes za bajko, mi je ostala v živem spominu. Po pripovedavanju in po lastnem doživljaju vaškega očanca, starega Miške, bi lahko smatral to zgodbo za resnično, samo če ni zviti očka povedal kaj več, kakor bi mogel, ali bolje rečeno: se zlagal. Bilo je na večer, ko me je teta, ki mi je bila pravi angel varuh, prijela za roko in me peljala k sosedova v pristno kmečko hišo lupit bučno seme, ali skratka — peljala me je na lupijenje. V hiši sva zagledala okrog mize po obilnem kupu semena veselo družbo marljivih lupačev in modrega Očko Miška v sredi, ki je imel več opravka s svojim govorjenjem in pipo, kakor z lupljenjem. Prisedla sva še midva s teto in se lotila dela. Pogovarjali so se ravno o umrlem logarju, katerega so pokopali pred dnevi. Škoda zanj, še prav posebno pa za nedorasle otroke,ˮ je vzdihnila soseda. „Kakor je, tako pa mora biti. Bela žena ne vpraša ne za mlado, ne za staro, ko pride tvoja ura, takrat pa moraš iti s sveta, bodisi mlad ali star, reven ali bogat,ˮ se je oglasil Miška ter se ozrl po navzočih, ki so žalüvali po izgubljeni duši. „Kakšna žena pa je to?ˮ je vprašala teta, ki še o beli ženi ni nikdar slišala, še manj pa videla. „Eh, kakšna žena naj neki bo to ? Smrt, bela koščena smrt, saj sem jo sam na lastne oči videl,ˮ je malomarno odgovoril ter krepko potegnil pipo, da je dim kakor iz lokomotive brüliti iz ust, da je še meni sapo vzelo. „Hej, oče Miška, ta pa ne bo prava, smrti še ni nihče videl in tudi ví je niste videli. Najbrž se vam je kaj sanjalo o njej. Gotovo bo v kratkem času tudi vas obiskala. Če bi jo pa že slučajno videli, kar seveda ni mogoče, bi vam pipa gotovo zlezla pod brado, klobuk pa za vrat,ˮ se je junaško odrezal domač sin Vanč, ki je z Miškom vedno prišel v pogovor ter ga nadlegoval, kjer ga le mogel. Sicer pa je to pot zadel na pravo struno. Nekateri so se začeli smejati, meni samemu je posilil smeh. Stari Miška pa je bil v zadregi. Vstal je in udari krepko po mizi ter jezno udrihal po Vančiju, ki je Miška omalovaževal in včasih tudi zasmehoval. „Kaj mladost ti plaha, neumna, ti boš meni govoril, da mi bo pipa zlezla pod brado, hoteč reči, da me je strah, mene starega huzarja, ki sem svojčas nosil rdeče hlače, sabljo ob boku in tri zvezde na ovratniku? Tebe paglavca pač, mene že ne! O, le počakaj, tudi tvojo vem. Kaj pa ko si ono noč voglaril okrog dekličjih oken in ko se ti je prikazal pes izza plota, si jo ubrat, z vso naglico proti domu ter butnil v vrata, da je ključavnica zahreščala in podboji zaškripale In kakor mi je pripovedovala tvoja mati, ste mogli drug dan poklicali ključavničarja za tvojo neumnost, da je popravil nalomljeno ropotije. Potlej pa govoriš o strahoviti, misleč, da se drugi taki strahopetci kot si ti.ˮ Vančija je oblila rdečica. Umolknil je, kar je staremu Miški ugajalo, češ, pa sem ga pobil. Očanec Miška, ki je imel kakih šestdesetpet let, je bil poseben vaški tip. Oblačil se je zmerno, ne pretirano, ne preskromno. Na glavi je nosil poleti širokokrajni klobuk, pozimi debelo polhovko kakor, da bi namerava! potüvati v Sibirijo. Debele škornje je nosil poleti in pozimi. Včasih si je oblekel rdeče huzarske hlače, kot zadnji odblesk nekdanjega Ogrskega huzarja. Le nekoga ni nikoli pogreša!, namreč svoje zveste spremljevalke pipe in mehur tobaka za pasom. „No, Miška, zdaj pa le povejte, kdaj in kje ste videli belo Voščeno ženo, ki jo imenujete smrt ?ˮ je zopet vprašala teta, da bi čim prej napasla svojo radovednost. „Hm, videl pa žeˮ, je modro zglavo zmajeval ter močno vlekel pipo, da ga je prijel kašelj. Šele, ko si je nekoliko opomogel, je zresnil obraz, popravi! polhovko nazaj, brke pa na Vis in začel: „V tistih časih, ko je divjala strašna vojna med Francozi in Nemci, so prihajali v naše dežele vsemogoči ve-deži, ki so grozili ljudem, da bo bojna vihra pridivjala tudi v naše kraje. Ljudje so postajali mlačni in svoje glavi, za božjo besedo se niso zmenili, kakor tudi za božje pastirje ne, saj ni čuda, da jih je Bog tepel in pošiljal šibe božje. Najprej je razsa-jala küga, da je pobrala vso živino, potem se je lotila tudi ljudi. Končno je küga prenehala in ljudje so se potolažili. A to še ni bilo vse. Zatem so se odnekoder pritepli razbojniki in rokovnjači, ki so se potikali po naših gozdovji ter ropali in pobijali ljudi, da ni bil varen pred njimi noben gospod in noben dokaj premožen človek. Le siromaku so prizanesli. (Dalje) Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. — Za tisk Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — izhajatelj in uradnik Klekl Jožef, župnik v pok.