n TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3|02 Celje ŠTEVILKA 11, LETNIK 16 01. 06. 2006, CENA 270 SIT/i.ist : 0 ^ PACKE 2005 iüJkWfcJi ffilMOHSW® OTIMIMJ püGÜFiiljp ^ IZLETI V GARDALAND ^ ★ MAJICE ★ jlŽEPNI računalniki 1 . /SC ^C -S KKT VEČINSKI LASTNIKI PRIZNANJ »PAR SLOVENIJA, d.o.o.. Ljubljana. Letališka cesta 26 NAJBOLJŠA VIKEND CENA! r^O Izjemna vikend ponudba velja do 4.6.2006 oz. do prodaje zalog. Mortadela z olivami postrežno, 1 kg o \- c o (0 c CD 5 ® 5S •- ii S ir febor^ Mariborska skuta Ljubljanske mlekarne, 1 kg II Ii si 490/ s 'II 5! S Spar Hrastnik in Spar Trbovlje pon - pet: S.OO - 20.00, sobota: S.OO -17.00, nedelja: 8.00 - 12.00 AKCIJA ZA VSE MODELE MAZDA: prihranek pri opremi ali pol zdaj - pol čez 1 leto, brez obresti Ob nakupu nove Mazde Vam samo zdaj podarimo minimoto. Pohitite! $£% ä j 0> nvazoa Telefon: 03/56 64 729 mazda@avtohisa-krzisnik.si Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02:119-257 g/km Avtohfša Kržišnik i in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, na Selo 65, I4I0 Zagorje ob Savi, Tel 03/56 66 500, Fax 03/56 68 359, www.avtohisa-krzisr Avtohiša Kržišnik vam za program SUZUKI nudi vroče akcijske cene z izjemnimi popusti ter financiranje z 11 % pologom tJimffi -_______V Želite avto za igrivo mestno vožnjo Mbc4 OSREDNJA knjižnica (•«(«JE IJVODMK No, zdaj pa imam! Hotela sem Trbovljam voščiti za rojstni dan pa me prešine misel, da to ni TO. Prav na nesojeni avtobusni postaji, ko sem mokra in prezebla čakala, nekaj-karkoli, na štirih kolesih, mi je v glavi začelo brundati:«Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja...« Ja, so dnevi, ko se zares ni smehljalo. Nebo neusmiljeno joče. Ali pa so to zares solze? Kaj pa če se trudijo dežne kaplje sprati umazanijo, umiti mesto, ohladiti vroče glave in umiriti razgrete strasti? Smo si tukaj v Zasavju nakopali težave z besedilom pesmi ali si jih nakopavamo zaradi svoje trmoglavosti. Takrat, ko je Orjuna hotela razviti svoj prapor in še preje in še kasneje je naša revirska kljubovalnost, trma, vztrajnost...prišla mnogokrat hudičevo prav vsem - Trbovcem, Zasavcem in Slovencem. ...Čas, ta presneti pri-preganjalec pa je neusmiljen. Ako ne zmoreš z njim v korak, ostaneš v najboljšem primeru tam nekje zadaj, sam, samcat in drugačnost, žilavost, svojeglavi prav, vse s čemer smo se nekdaj obdali, ker smo rabili za preživetje, se obrne proti samemu sebi in se uniči. Pa smo res tako drugačni, da ne bi mogli postati, po svoji lastni volji in prepričanju, spet drugačni? Razširjenih rok, radostnega nasmeha, iskrivega pogleda in poskočnih nog - pa dajmo, ljubi moji, objemimo svet in dovolimo, da on objame nas. Še nihče ni izgubil svoje osebnosti, svojega jaza zato, ker je razprl krila in se prepustil vetru - jadrati, prepustiti se toku - to bo treba storiti! In...ali je kdo že kdaj v življenju videl, da bi veter pihal vzvratno, da bi voda tekla proti toku...A,a, ni ga takega junaka in ga nikoli ne bo in zato: Gremo, s tokom, z vetrom, z dobro voljo in predvsem brez slabih misli, kajti »samo v pokvarjenih glavah se rodijo pokvarjene misli« (Shakespeare) Srečno in vse lepo za praznik - naše zasavske Trbovlje! Potrebujemo novo besedilo - staro naj ostane v opozorilo! Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALCI (p MORATlt PREBRATI: STRAN: 28. seja OS Zagorje 7 Informiran.si -bližnjica skozi birokracijo f2 Mladi zasavski ribiči državni prvaki 16 Solidarnost in kolektivizem ali ambicioznostjo vzajemnost? 20 7. turnir Zasavje Cup 2006 29 Poslovanje zasavskega gospodarstva v letu 2005 3f Glasbena scena 40 M V ŽIVLJENJU OBSTAJA ENA SAMA SREČA UUBITI IN BITI UUBUEN TO JE NAJLEPŠE KAR LAHKO ČLOVEKA DOLETU KO PA IZ ČUSTEV TEH SE MALO BITJECE RODI, UUBEZEN UTELESI SE IN V ZARJI ZAŽIVI. Iskreno se z Vesno, Malejem in Zarjo veselimo Vsi sodelavci Zasavca jim radosti v življenju zaželimo. NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 15. JUNIJA 2006 Naslovnica: Karate klub Trbovlje PISMA + SPREMLJAMO: DRUŠTVO ZA AVTIZEM DAN V SLOVENIJI Društvo za avtizem DAN je bilo v Sloveniji ustanovljeno septembra 2005 na podlagi izkušenj staršev, ki že od januarja 2005 izvajajo zdravljenje avtizma pri svojem otroku po protokolu DAN. Namen društva je posredovati te izkušnje naprej drugim družinam ter se hkrati aktivno zavzemati, da se takšna pomoč sprejme in uvede tudi v Sloveniji. Društvo bo zbiralo tudi sredstva, s katerimi bo skušalo vsaj delno priskočiti na pomoč družinam, ki se bodo odločile za diagnosticiranje in zdravljenje simptomov avtizma s pomočjo metode DAN. Prednost bodo imele družine z otrokom s hujšo obliko avtizma, saj so pri njih napredki najvidnejši, ter socialno ogrožene družine. Društvo za avtizem DAN bo družinam priskočilo na pomoč, kadar se bodo odločili za potrebne preiskave v tujini, saj jih pri nas še ne izvajajo. Prav tako bodo družine usmerili k najbližjemu DAN zdravniku za branje izvidov ter določitev terapije oziroma zdravljenje po metodi DAN. Spar Slovenija letos praznuje 15-letnico. Leta 1991 so namreč v Ljubljani, ravno v času, ko seje osamosvajala Slovenija, odprli prvo trgovino Spar. Hitro razvijajoče se podjetje je danes eden največjih zaposlovalcev v državi, po tržnem deležu pa se uvršča na drugo mesto med trgovci. V podjetju se zavedajo tudi širše družbene odgovornosti, zato namenjajo dobrodelna sredstva za zelo različne namene. Ob otvoritvah novih trgovin in drugih priložnostih se najpogosteje odločajo za pomoč otrokom, družinam, vrtcem, šolam in bolnišnicam. Pri donacijah skrbijo za to, da pride pomoč v prave roke in da je čim bolj razpršena po vsej Sloveniji. O otrocih z avtizmom morda javnost res še ne ve veliko. V Šparu Slovenija pa so pred časom vzpostavili kontakt z društvom za avtizem DAN. Ko so se podrobneje seznanili s problematiko družin z avtističnimi otroki, niso oklevali z odločitvijo, da društvu priskočijo na pomoč.Posebej za dobrodelno akcijo so naročili plišaste igrače Sparky. Te so bile od sredine aprila naprodaj v vseh trgovinah Spar in Interspar. Izkupiček od prodaje pa so v podjetju Spar Slovenija namenili Društvu za avtizem DAN. Odzivi javnosti so bili nepričakovano dobri in tako se je le v nekaj tednih zbralo kar 3 milijone tolaijev sredstev. S tem bo Spar Slovenija priskočil na pomoč vsaj 20 otrokom z avtizmom in njihovim družinam, saj preiskave v tujini, diagnosticiranje in ustrezna terapija zahtevajo precejšnja finančna sredstva. Sedež društva: Društvo za avtizem DAN, Novi dom 33/b, 1420 Trbovlje, kontakt: www.avtizem.com in admin@avtizem.com TR: 26330-0255408594 pri Banki Zasavje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke Namen Društva za avtizem DAN je zagotoviti čim hitrejšo pomoč otrokom in osebam z avtizmom na področju cele Slovenije. DAN in SPAK PETDESET LET ZAKONSKE ZVEZE STA 29. 04. 2006 NA ZLATI POROKI POTRDILA IN SI PONOVNO OBLJUBILA, DA BOSTA NASLEDNJA LETA SKUPAJ PREHODILA V SLOGI IN LJUBEZNI Ženin: ZORE IVAN, rojen 28. 06. 1933 v Hrastniku In Nevesta: ZORE LJUDMILA, rojena 09. 09. 1934 v Hrastniku Prvikrat sta se vzela v Hrastniku 28. 04.1956, na zlati poroki je pred pričama sinom Ivanom in Leonom njuno odločitev potrdil hrastniški župan Miran Jerič. ISKRENE ČESTITKE! ...In prijazno pismo Spoštovana Ga. Marta Hrušovar! Zahvaljujem se vam za vaše sporočilo, predvsem pa za spremljanje dogodkov okoli našega društva in borbe za pravice naših otrok. Sporočam vam, da so se v petek, 26.05. in soboto, 27.05. že odvili prvi pregledi naših otrok s strani Dr. Verzelle, ter jim je že predpisal zdravljenje. Dr. Verzella je jasno povedal, da so naši otroci bolni, damorajo opraviti medicinske preiskave in da potrebujejo zdravljenje. Naslednji pregledi se bodo odvili v mesecu juniju, za naslednjih 10-12 naših otrok, v sodelovanju z Zasebnim zdravstvenim zavodom REVITA, ki nam je omogočila prostore svoje klinike in pa pošiljanje vzorcev laboratorijskih preiskav v inozemstvo. Prav lepa hvala za vse vaše lepe želje in prisrčen pozdrav vsem skupaj, vaša Katja Božič. BUS (JOK -BUS BOL Odgovor Direkcije RS za ceste na urgenco trboveljskega župana zaradi neprimernosti avtobusnega postajališča na vozišču državne ceste na Trgu revolucije. Zaradi neprimernosti izbora lokacije avtobusnega postajališča na Trgu revolucije po izgradnji krožišča in številnih upravičenih protestov občanov in uporabnikov ceste in avtobusnih prevozov, je župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič podal več pripomb na Direkcijo RS za ceste. Prosil jih je tudi za dodatne obrazložitve in podatke v zvezi s to, sicer začasno, (pre)postavitvijo avtobusnega postajališča. » Vesolje in človeška neumnost sta brezmejna« Prišel je odgovor, da podatki niso in ne bodo več aktualni, ker bo začasno postajališče ukinjeno. Obrazložitev DRSC-ja se glasi: Visoko na Obrežju nad Radečami živi družina Jakopič - Sevšek v zelo skromnih razmerah in donatorji so se odločili za nakup manjše kmetije, ki bo postala njihov nov dom. V družini Jakopič - Sevšek so trije otroci in sicer Marjana in Gregor, ki med tednom bivata v šoli s prilagojenim programom v Celju, najmlajši Sandi pa je v Zavodu za usposabljanje na Dobrni. Svojo družino obišče vsakih 14 dni. Hiša, v kateri živi omenjena družina, je brez elektrike in s “provizorično” speljano vodo, ki čez zimo zmrzne. Tudi lastništvo hiše ni urejeno. Decembra lani je na streho padla večja veja in uničila streho ter v kuhinji predrla strop. Voda je tekla po celem stanovanju... Družina, v kateri dela le oče in, ki nima niti toliko denarja, da bi se prebila skozi mesec, je škodo poskušala popraviti z lastno močjo in sredstvi, a uspeli so zakrpati le streho, toliko da voda ni več tekla v prostore... V vsakem primeru so potrebovali pomoč in v Akciji, ki jo je vodilo Območno združenje Rdečega križa Laško, je družba Mobitel prispevala 1,8 milijona tolarjev za nakup kmetije. V nekajmesečni akciji pa je bilo zbranih 2,9 milijona tolarjev. Tudi člani Lions kluba Trbovlje so obljubili pomoč in tudi pohištveno podjetje za opremo... FUNŠTERC © ------------------------1 11 » V neposredni bližini (ob tržnici) se namreč nahaja obstoječe avtobusno postajališče, ki bo navedeno začasno avtobusno postajališče na vozišču nadomestilo do izvedbe III. laze rekonstrukcije (krožišča), ko bo izgrajen podhod za pešce in novo avtobusno postajališče tik pred podhodom.« Zupan Bogdan Barovič seje v četrtek, 25.5.2006 ostro odzval na to obrazložitev. Zahteval je, da pristojne državne službe nemudoma najdejo rešitev za avtobusno postajališče, sicer ga bo župan postavil samovoljno. Obrazložitev zahteve je jasna in nedvoumna: v centru Trbovelj, mestu upokojencev in velikega števila starejših ljudi je nemogoče ostati brez avtobusnega postajališča do dokončane III. faze krožišča, kar naj bi bilo predvidoma v letu 2008. Hkrati župan prosi občanke in občane Trbovelj za nekoliko potrpljenja, dokler ne dobi odgovora od pristojnih državnih ustanov. Zupan želi problem rešiti do meseca julija. Hkrati prosi za razumevanje tudi vse taksi službe, ki dejansko ostajajo brez parkirnih prostorov, ker je pač osnovna dolžnost spoštovati odredbe državnih inšpekcijskih služb. BIJ ZA BREZPOSELNE V počastitev dneva Evrope je Informacijska mreža Europe Direct Zasavje pripravila predavanje za brezposelne iz Zasavja. Katarina Kus jim je predstavila Evropsko unijo, predvsem njeno socialno politiko in usmeritve. V galeriji Mat kultra je bila postavljena razstava otroških slik, ki so prispele na natečaj Evropa v šoli. Tema letošnjega natečaja je bila Sodelovanje v Evropi različnosti, sodelovali pa so osnovnošolci iz Hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja. Do konca meseca maja so razstavljali svoja dela Anja Boroš, Jan Črne, Nastja Fraj, Rok Godicelj, Bernarda Grešak, Jakob Guna, Lara Kobal-Habjan, Sabina Jolič, Maja Karamarkovič, Aleš Knez, Ajda Kopušar, Blaž Kozjek, Lucija Kuhar, Lea Lah, Matevž Osredkar, Simona Pajnkiher, Eva Prašnikar, Tea Ribič, Matej Starič, Nives Sebjan, Urška Zvaršnik. Poleg likovnih del sta na branje ponujeni še pesmi Ane Alešnik in Ajde Tofolini. Občina Trbovlje je na podlagi določil 87. člena Stanovanjskega zakona ter Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, 10.05.2006 objavila Javni razpis za oddajanje neprofitnih stanovanj v najem, z rokom prijave 30 dni. Javni razpis je objavljen na oglasni deski Občine Trbovlje in na spletni strani www.trbovlje.si. interesenti za prijavo lahko dvignejo vloge in ostalo razpisno dokumentacijo v sobi št. 5 v času uradnih ur in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure ter ob sredah še od 11.30 do 16.30 ure. Ni ostalo prav veliko časa za odločitev o najemu, oziroma za oddajo vloge, zato morajo vsi interesenti zares pohiteti, saj se trideset dnevni rok počasi izteka. MaH © FUNŠTERC I i----------—----------------- STARO ALI XOVO ALI ZGOLJ Šli IL\0? Župan in podžupan Občine Trbovlje sta se v petek, 26. maja, sestala z direktorjem trboveljskega podjetja Livarna Trbovlje. Sestanek je sklical župan Bogdan Barovič zaradi tako imenovane peticije občanov s področja Ceste Tončke Čeč. Občina Trbovlje sicer uradno s pritožbami občanov ni bila seznanjena, iz petkovega pogovora pa razvidno, da bo Občina Trbovlje storila vse, da bo delo v podjetju Livarna d.o.o. iz Trbovelj, v kateri je zaposlenih 90 delavcev, kar pomeni, da od njihovega dela živi približno 400 ljudi, teklo nemoteno in da bo podjetje ostalo v Trbovljah. Trditve iz tako imenovane peticije o škodljivem vplivu na okolje so izmišljene in nične, kar dokazuje ugotovitev Inšpektorata RS za okolje in prostor iz Ministrstva za okolje in prostor z dne 9.5.2006, ki so: »da izmerjene vrednosti emisij snovi v zrak iz izpustov talilnih peči ustrezajo zahtevam uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja«. Ne glede na peticijo krajanov se je, se in se bo tudi v bodoče Občina Trbovlje zavzemala, da z gradnjo industrijskih con omogoči večini industrijskih dejavnosti umestiti se v te cone. Zupan seje z vodstvom Livarne dogovoril, da bosta tako Livarna kot Občina do leta 2011 storili vse, da se podjetje Livarna preseli z obstoječe lokacije na (v) prostore obrtnih con. Občina Trbovlje mora storiti vse, kar je v njeni pristojnosti, da bo dogovor uresničen ob osnovni zahtevi, da dejavnost ostaja v Trbovljah in se s tem ohranijo delovna mesta. Zupan se je zavezal, da bo do srede junija seznanil s stališči vseh prizadetih in s trenutnim stanjem ministra za gospodarstvo in ministra za okolje in prostor s trenutnim stanjem ter s pričakovanji, da država pomaga v največji možni meri (iz naslova zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik, prestrukturiranja gospodarstva in iz naslova koristne uporabe rudniških, oz. državnih zemljišč.) Župan Občine Trbovlje vztraja pri spoštovanju okoljevarstvene zakonodaje, ki jo po letu 2007 subsidiarno narekuje Evropska unija, kot tudi na ohranitvi dejavnosti in delovnih mest v Občini Trbovlje. ALI TRBO-VOZEL Spomeniki in spominske plošče že od nekdaj predstavljajo kamen spotike, priložnost za prepire in zamere med zagnanimi zagovorniki ene in edine prave resnice - njihove resnice...Na vasi so se nekdaj zmlatili vaški pobje in dedci zaradi (samo)svojih pogledov na ta in na oni svet, kaj bo pa v mestu (Trbovlje)? Trboveljsko pokopališče je eno izmed lepših počivališč za umrle zaradi odmaknjenosti od mestnega hrupa in vrvenja. Lokacija sredi gozdov in travnikov pa je tudi kraj oddiha za razbolena srca živečih. In...nenadoma je namesto miru in zatišja zavladala na njem nestrpnost in jezna razburjenost. Duše - takšne in drugačne - hočejo mir! Ali so ga zadnje dni v maju, ko je bil spomenik prisilno mobiliziranim v nemško vojsko, kije (in kdo ve, če jih še ne bo) buril duhove in ‘duhove’, bolj po pisarnah in na vogalih, kot na pokopališču v Gabrskem, postavljen dostojanstveno, brez kakršnekoli skrunitve. Najprej je bilo postavljeno novo spominsko obeležje prisilno mobiliziranim, nato je bilo odstranjeno staro spominsko obeležje prisilno mobiliziranim, potem se je na spominskem obeležju borcev, izgnancev, umrlih v taboriščih in zavezniških vojakov vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred 1.11.2004. Tako so vsa spominska obeležja žrtvam vojne na istem prostoru, z enako obeležitvijo in z enakim spoštovanjem. (Ali ni tudi Janez Stanovnik, predsednik slovenske Zveze združenj borcev, pred kratkim tako svetoval nekomu???) Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič je o svoji dokončni odločitvi o prestavitvi spominskega obeležja prisilno mobiliziranim Slovencem v nemško vojsko obvestil Društvo zgodovinske resnice in Zvezo združenj borcev 25. 10. 2005. Uresničitev odločitve je bila odvisna le še od ugotovitev Varuha človekovih pravic in Ministrstva za notranje zadeve. Na tiskovni konferenci 6.4.2006 je župan seznanil prisotne z odgovori, ki jih je prejel od obeh. Hkrati je povedal, da bo ob spoštovanju vseh zakonskih določil na legalen in legitimen način postavil novo spominsko obeležje prisilno mobiliziranim v nemško vojsko in na spominskem obeležju borcev, izgnancev, umrlih v taboriščih in zavezniških vojakov vzpostavil prvotno stanje. S to svojo odločitvijo je seznanil občinski svet, novinarje in celotno javnost. Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič je prepričan, da je ravnal v skladu z ustavo, zakoni in predvsem, da je ravnal na osnovi človeškega dostojanstva in spoštovanja do vseh ljudi. Župana je sram, da seje predvolilni boj za lokalno oblast začel s tako nizkimi udarci in dokazljivo brez čuta odgovornosti do lokalne skupnosti, temveč zgolj in samo zaradi političnega pohlepa. Na takšen način nihče ne bo dobil prednosti v predvolilnem boju. In...ali je kdo kaj vprašal neposredno prizadete? Težko, da! Hja, najlaže se je igračkati z Mrtvimi dušami, četudi niso Gogoljeve. KRAJINSKI PARK KUN Ob dnevu biotske raznovrstnosti in evropskem dnevu parko je TRD Krajinski park Kum Dobovec v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave »odprl vrata« v Krajinski park Kum v prijetni majski soboti. Ob tem so skalnjak pri podružnični osnovni šoli na Dobovcu ‘uradno otvorili’, na vrhu Kuma pa so učenci pripravili kulturni program, ob katerem je bila označevalna tabla predana svojemu namenu, v planinskem domu pa je bila na ogled razstava fotografij dr. Borisa Skalina z naslovom »Kumljanski krajinski park«. Program dela društva za leto 2006 vključuje tudi FOTONATEČAJ. K sodelovanju na natečaju vabijo vse ljubitelje motivov iz njihovega krajinskega parka in puščajo ustvarjalnosti prosto pot, samo da bo s fotografije razvidno, daje iz Krajinskega parka... Sodeljujejo lahko vsi člani in simpatizerji, ki bodo do 20. decembra 2006 oddali svoje stvaritve po pogojih, kot so zapisani v Pogojih fotonatečaja, ki ga lahko najdete tudi na njihovi spletni strani. Mah + 28.SE.IA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ZAGORJE OB SAVI Najprej je bil sprejet zapisnik 27. seje, ki je bila 30.03.2006 potem pa je največ časa je trajala razprava o predlogu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Mladinski center Vašhava«, kije bil sprejet na podlagi določil Zakona o zavodih. Ime centra bi bilo Mladinski center Vašhava (MC Vašhava), s sedežem Grajska 2, Zagorje/S. Predstavniki mladih iz Zagoija:T eja Matovec, Matej Pušnik in Marko Pavlovič so predstavili MSZ /S, kot zvezo mladinskih organizacij, društev, klubov in mladinskih organizacij političnih strank v Občini Zagorje/S. Mladi potrebujejo posebno kulturo, posebne družbene prostore in posebno obravnavo. V Sloveniji trenutno obstaja 47 mladinskih centrov, ustanavljajo pa se še novi. Njihov je namen sprostitev, zabava, možnost druženja, izmenjevanje izkušenj in mnenj, možnost udejstvovanja kulturnih dogodkov, učenje »iz življenja za življenje«, nudenje neformalnega izobraževanja ter dodatna motivacija za življenje in šolo. Predstavili so MC Trbovlje, da bi približali svetnikom način dela centrov. Tudi projektant je predstavil možno rešitev večnamenskega ustvarjalnega prostora, za katerega bi bila začetna investicija 40 mio sit. Viri financiranja naj bi bili: javni, privatni in podjetniški. Javni: državni, občina in mednarodni viri. Privatni: podjetja (sponzorstvo in donacije), posamezniki (prostovoljci). Podjetniški viri pa bi bili prodaja storitev in prodaja proizvodov. Svetniki so pozitivno podprli potrebo MC v Zagorju, tudi srednja šola bo imela program sodelovanja z Vašhavo, ki naj bi bila tudi prijazna invalidom. Edini problem je, da se v istem poslopju nahaja proizvodni pogon. Zaradi tega lahko pride do določenih spornih situacij, predvsem materialnih. Predlog Odloka o Vašhavi je z večino glasov sprejet. Župan je napovedal obisk predstavnikov vlade RS in samega predsednika vlade v Zagorju. Predstavljeni jim bodo najbolj pereči problemi: obvoznica, popravilo regionalnih in drugih cest (še posebno poškodovanih po hudi zimi), govorili bodo tudi o Zakonu o zapiranju rudnika do 2009, cesti Podkum- Sopota, delu ceste v KS F. Farčnik, kakor tudi odseku proti Trbovljam čez Slačnik, prizidku in adaptaciji OŠ T. Okrogar, razvoju srednjega šolstva v Zasavju itd. Svetniki so sprejeli še: sklep o soglasju k ustanovitvi Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije, poročilo o izvajanju tekočih aktivnosti v Občini, predlog zaključnega računa za leto 2005, predlog proračuna Občine Zagorje /S za 2006 z odlokom o proračunu in načrtom razvojnih programov občine za obdobje 2006 - 2009, poročilo nadzornega odbora o opravljenih nadzornih poslovanjih v letu 2005, predlog Odloka o priznanjih Občine in predlog Odloka o urejanju javne razsvetljave na območju Občine Zagorje/S. Besedilo in slika: St.R. FLAVTA - LJUBEZEN MOJA V soboto 20. in v nedeljo 21 .maja so prostore zagorskega delavskega doma polnili nežni zvoki flavt. Minil je že 6. festival flavtistov Slovenije v Zagorju ob Savi. V dveh dneh devet odličnih koncertov z gosti-flavtisti iz Italije, ZDA, Avstrije, Francije, Nemčije, Koreje in Čila... mladih, ki ambiciozno stopajo v svet glasbe in priznanih umetnikov iz različnih držav. 6. festival flavtistov Slovenije je logična posledica prejšnjih petih kvalitetno izvedenih. Leta 1996, ko je bilo v Zagorju ob Savi prvi festival so bile želje organizatorjev jasno postavljene in do sedaj tudi izpolnjene. Osnovni cilj tega festivala je še vedno nespremenjen; da mlajšim glasbenikom - flavtistom predstavijo “končni cilj” učenja nekega instrumenta - v tem primeru FLAVTE. Prireditev, ki je gre primerjati z nobeno podobno obliko dejavnosti, je izrecno netekmovalnega značaja. Poudarjena je izmenjava mnenj, izkušenj, poslušanje vrhunskih koncertov in javnih predavanj ter učnih ur, možnost preizkušanja novih instrumentov, nakup zgoščenk in not ter strokovne literature. Za ljubiteljsko občinstvo sta bila posebej zanimiva nedeljska popoldnevna koncerta. Predstavila se je Južnoameričanka iz Čila Viviana GUZMAN, ki je odlična flavtistka, fotografinja, pesnica in trebušna plesalka... in za njenim nastopom še Nemec Ulrich HERKENHOFF, ki velja za deklarirano najboljšega ne-romunskega virtuoza na panovi flavti (panovi piščali). Nežen zvok zapeljivega instrumenta popelje v svet sanj. Festivale v preteklem obdobju so spremljali nekateri nacionalni mediji in večina strokovnih revij po svetu. MaH +■ ZAGORSKI CASTMKI VES CAS AKTIVNI V okviru Zveze slovenskih častnikov vse od osamosvojitve dalje deluje preoblikovano Občinsko združenje slovenskih častnikov Zagorje ob Savi. V združenju aktivno deluje 97 podčastnikov in častnikov. Člani so sodelovali pri ustanovitvi Maneverske strukture narodne zaščite Republike Slovenije in v vojni za Slovenijo. Združenje vodi petčlansko predsedstvo, poleg tega pa so za posamezne dejavnosti v okviru združenja s strani predsedstva izvoljeni odbori in komisije (komisija za izobraževanje, komisija za informativno dejavnost, odbor strelske sekcije, odbor športne in planinske sekcije).Glede na tekoče potrebe ali dogajanja se izvolijo nove komisije ali odbori, ki imajo mandate do izpolnitve zadanih nalog. Predsedstvo, odbori in komisije delujejo na povsem prostovoljni osnovi. Predsednik OZ ZSČ Srečko Baloh, polkovnik Miha Butara, polkovnik Miloš Šonc pri podelitvi častnega znaka članu OZ ZSC majorju Egonu Casagrande Polkovnik Miloš Šonc, polkovnik Miha Butara in Zupan občine Zagorje Matjaž Svagan pri podeljevanju častnega znaka in plakete ZSČ Cilj združevanja častnikov je v vzdrževanju pridobljenega strokovno vojaškega znanja in fizične usposobljenosti članstva, saj poleg drugih struktur Slovenske vojske, tudi člani Zveze slovenskih častnikov predstavljajo pomembno obrambno strukturo, ki bi bila lahko v primeru potrebe s svojimi izkušnjami še kako potrebna in koristna. Sodelovanje s SV poteka skladno z Načrtom sodelovanja med Predsedstvom ZSC in Generalštabom SV. Letne programsko volilne konference kije bila organizirana v konferenčni sobi Hotela Medijske toplice, dne 19.05.2006 ob 17.00 uri, so se poleg članstva udeležili tudi vabljeni gostje -predsednik Zveze slovenskih častnikov, ZSČ, polkovnik Miha Butara, polkovnik Miloš Sonc in župan Občine Zagoije ob Savi g. Matjaž Svagan. Poleg izčrpnega poročila predsednika OZ ZSČ o delu občinskega združenja Zagoije ob Savi v preteklem obdobju, plana aktivnosti za obdobje 2006/2007 in volitev, so bila na konferenci podeljena visoka priznanja Zveze slovenskih častnikov - Plaketa ZSČ, Polkovnik Miha Butara ob izročitvi visokega priznanja županu Matjažu Svaganu Župan Švagan, polkovnik Butara in polkovnik Sončna volilni konferenci OZ ZSČ Zagorja Častni znaki ZSČ in Pisna priznanja ZSČ zaslužnim članom Združenja slovenskih častnikom za uspešno delo v tekočem letu oziroma v predhodnem obdobju. Ob izčrpni obrazložitvi zaslug sta plakete in priznanja predala predsednik Zveze polkovnik Miha Butara in polkovnik Miloš Sonc. Plaketo ZSČ in Častni znak ZSČ za dolgoletno uspešno delo in zasluge so prejeli člani ZSČ Zagorje ob Savi: Baloh Srečko, Casagrande Egon, Palčič Hinko in Zore Ivan, Pisno priznanje ZSČ pa so prejeli: Drnovšek Miroslav, Kajtna Bojan, Lekše Franc, Pilpah Gregor, Radej Andrej, Šuštar Franc in Šuštar Martin. Še posebej je bilo slovesno, ko je predsednik ZSČ g. Miha Butara, podelil Plaketo ZSČ tudi našemu županu, g. Matjažu Švaganu. Na končuje polkovnik Miha Butara, predsednik ZSČ pohvalil občinsko združenje, čestital za opravljeno delo, izrazil pričakovanje za uspešno delovanje tudi v prihodnjem obdobju in seznanil prisotne o vročitvi Velike plakete MORS za sodelovanje, visokega priznanja Ministrstva za obrambo, Zvezi slovenskih častnikov za izjemne zasluge, požrtvovalnost in prizadevnost pri krepitvi in uspehih Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo. Sekretar Martin Šuštar VOŠČILA <© --------1 OBČINA TRBOVLJE ŽUPAN Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani! Prišelje naj lepši čas, čas, ko se poslavlja pomlad in v naše kraje prihaja poletje. To je čas, ko poklonimo spominu na boj delavstva proti Orjuni, na boj naših očetov, dedov, mam in babic za boljšo in lepšo prihodnost v Trbovljah. Ob 1. juniju, prazniku naše občine vam dragi občani in občanke toplo čestitam! To je priložnost, ko slavimo in se veselimo opravljenega dela preteklega leta ter si zastavimo nove cilje. Prav tako je občinski praznik prava priložnost za srečanje na raznih prireditvah, dogodkih in prava priložnost za prijazne besede polne upanja in optimizma, ter vero v lepši in boljši jutri. Želim Vam lep praznik! Bogdan BAROVIČ ŽUPAN ZcUmiaLaJLo/ JupidaJco/ Ob 1. juniju, prazniku občine Trbovlje čestitamo vsem občanom in občankam in jim želimo prijetno praznovanje ILEHTIIOPIIOM tf.o.a. Uk« U MII KISOVEC td.: 03 S» ST ISO tu: 03 It n 134 wvrw.clcktfoprgm.3i (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ 4 trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje ® KŠEFTI_____ ZAKON O GOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH PO EVROPSKIH MERILIH Z vstopom v Evropsko unijo se je morala prilagoditi tudi zakonodaja o gospodarskih dejavnostih v Sloveniji. Nekaj o ZGD so povedali tudi na Območni gospodarski zbornici v Trbovljah »Spremembe niso korenite, prinašajo pa nekaj prijaznejših in enostavnejših rešitev,« je na Območni GZ v Trbovljah pojasnjeval mag. Andrej Friedl. Med drugim je tudi povedal, da je sedež evropske delniške družbe povezan s sedežem glavne uprave, da se uporablja pravo države, iz katere je ena od ustanoviteljic in je ugodnejše za delavce. Družba se vpiše v register države, kjer je ustanovljena in objavi tudi v Uradnem listu EU. Po novem so zavarovani tudi mali delničarji. Ustanovne akte morajo uskladiti zaradi uvedbe evra. Zaokroženi bodo zneski delnic na 1 EUR, ali njen večkratnik.... Novi predpisi prinašajo nekaj omejitev v zvezi s tem, v koliko nadzornih svetih lahko kdo sodeluje, kakšne pristojnosti ima uprava, kdo so lahko izvršni direktorji, kako se jih sme odpoklicati... Izkazi poslovnega izida vsebujejo podatke iz poslovanja in zunaj rednega poslovanja. Ohranjajo se poenostavitve za srednje in majhne družbe. Poslovno poročilo vsebuje tudi izjavo o upravljanju družbe glede uporabe kodeksov .... Pravne osebe bodo vpisane v AJPES- ovem poslovnem registru. Določeni so tudi roki in postopki v katerih primerih se lahko ime firme ohrani oz. pod kakimi pogoji se mora ukiniti. Dediči bodo lahko nadaljevali podjetnikovo podjetje in bodo postali univerzalni pravni nasledniki. Nemoteno poslovanje bo v primeru smrti lahko opravljal zastopnik, ki bo vpisan v Poslovnem registru Slovenije. Izbris podjetnika po uradni dolžnosti bo opravljen zaradi statusnega preoblikovanja ali če v dveh zaporednih letih ne predloži letnega poročila ali na podlagi pravnomočnega akta. Besedilo in slika: Irena Vozelj KAKO OLAJŠATI VSTOP DELA NA TRG? V prostorih Regionalnega centra za razvoj v Zagorju je bila sredi maja tridnevna mednarodna konferenca, katere tema je bilo izvajanje programa razvojnega partnerstva Dnevni center Most. Triletni program Pobude skupnosti Equal seje začel izvajati konec leta 2004. Njegov osnovni namen je mladim olajšati vstop na trg dela. Konferenca je bila namenjena predvsem izmenjavi dobrih praks iz posameznih okoljih in oblikovanju novih modelov vodenja svetovalnega dela pri zaposlovanju oseb s slabšimi možnostmi. Na konferenci so sodelovali člani mednarodnega partnerstva Eurosignal iz Italije, Nemčije, Španije in Slovenije. Posebni cilji tega partnerstva so širjenje skupne odgovornosti za vključevanje ljudi s slabšimi možnostmi na trg delovne sile, izenačitev položaja moških in žensk na njem in prenos najboljših rešitev med različnimi okolji in na različnih ravneh. Dnevni center Most sodeluje s portugalskimi partnerji še v mednarodnem partnerstvu Pies. V prvem dnevu je Regionalni center za razvoj predstavil svoje dosežke v okviru Z A 9 A V C naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si programa Dnevni center Most, v nadaljevanju pa projekt Equal (s poudarkom na enakopravnosti med spoloma), v katerem je eden od partnerjev. Nazadnje so udeleženci obiskali Zasavsko ljudsko univerzo. Program drugega dne so pričeli na Zavodu za zaposlovanje v Trbovljah in nadaljevali na Bledu, kjer so se seznanili s programom, katerega cilj je pospeševati razvojne možnosti za mlade. Tretji dan se je začel v Celju s predstavitvijo programa Feniks, ki se ukvarja z odvračanjem nevarnosti drog, končal pa v Trbovljah s predstavitvijo realnih možnosti razvojnega partnerstva Dnevni center Most. Besedilo: MaH LETNO TERMALNO KOPALIŠČE PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA KOPALNO SEZONO DO 10.JUNIJA 2006! Posebna ponudba pri nakupu prenosljivih in neprenosljivih letnih vstopnic za podjetja, sindikate in društva Izredno ugodne cene prenosljivih in neprenosljivih letnih vstopnic za posameznike Še dodatno 20% znižanje cen do začetka glavne sezone!!! Več informacij na telefonu 03 56 73 150 ali na spletni strani www.hotel-medijsketoplice.si Hotel Medijske Toplice d.d. Medijske Toplice 1 SI 1411 Izlake Tel.: +386 3 56 73 100 Fax.: +386 3 56 73 155 www.hotel-medijsketoplice.si info@hotel-mediisketoplice.si MVIigna dat! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja psstanitß Ut,1 trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije vhs, S-vhs, beta sp E-mail: atv.signaI@siol.net 1 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA^ V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O KŠEFTI INF.: 06 56 64 250. GSM: 040 267 411 SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM © PODJETNIŠKA Ii\TORMIItAi\.SI - BLIŽNJICA SKOZI BIROKRACIJO Portal www.informiran.sije nastal v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij, z namenom, da uporabnikom olajša izdelavo različnih pravnih dokumentov. Z njimi boste lažje zaščitili svoje pravice in ob tem privarčevali čas, denar in živce. Kakovost vsebin in njihova enostavna uporaba bosta prepričali še tako zahtevne uporabnike. Skozi izdelavo dokumentov vas vodijo interaktivna navodila in nasveti, na koncu pa poleg želenega dokumenta dobite tudi postopek, kako ravnati v vaši situaciji. Ključni elementi portala so pametne uporabnine, pametni obrazci in pametni postopkovniki. PAMETNE UPORABNINE so pametne predloge dokumentov, obrazci, postopkovniki, nasveti in znanja, ki se prilagajajo vsakemu uporabniku glede na njegov specifičen problem, ki ga želi rešiti, kar pomeni, da je pri enem problemu možno več končnih izdelkov. Uporabnik z izpolnitvijo vprašalnika dobi tisto, kar potrebuje, pri tem pa mu ni treba poznati strokovnega področja, saj ga vprašalnik sprašuje tako, da od njega pridobi potrebne informacije, ki jih program potrebuje za izdelavo končnega izdelka. Čeprav je končni izdelek, ki ga želi uporabnik, strokovno izdelan, uporabnik do tega izdelka pride na enostaven način preko preprostih vprašanj, koristnih nasvetov in sprotnih navodil za izpolnjevanje. Kot rešitev pa uporabnik poleg dokumenta vedno prejme tudi opredeljen postopek, kaj mora storiti v svojem konkretnem primeru. PAMETNI OBRAZCI se med izpolnjevanjem prilagajajo uporabnikovim željam in izbiram, kar pomeni, da je vsako naslednje vprašanje lahko odvisno od uporabnikovega odgovora na katero od prejšnjih vprašanj. Končni rezultat je torej personaliziran, prilagojen uporabnikovim potrebam, kar je povsem drugače kot pri do sedaj znanih, klasičnih obrazcih. Pri pametnih obrazcih uporabnik ne dobi navodil v slogu »ustrezno obkrožite«, »neustrezno prečrtajte« in podobno. Niti Trenutek sklenitve posla: S VE A in PLANICA (maj2006) ne boste imeli več težav s tem, da ne boste vedeli, kaj vstaviti v neko polje na obrazcu, ker sploh ne gre za vstavljanje v obrazec, ampak vas vprašanja zelo konkretno vodijo skozi izpolnjevanje z nasveti in navodili, nato pa program odgovore prenese v pravi obrazec. PAMETNI POSTOPKOVNIKI se prav tako prilagajajo uporabniku. Vodijo ga od prvega in najpomembnejšega vprašanja oz. odločitve (kaj želite doseči, kakšen življenjski problem želite rešiti), do končnega rezultata, ki je lahko nek dokument ali zgolj neka informacija ali napotek. Bistveno je, da postopkovnik uporabnika ne obremenjuje z nepotrebnimi vprašanji in podatki, ki z njegovim primerom nimajo nobene zveze. Če uporabnik ugotovi, da je med postopkom izbral napačno odločitev, se lahko preprosto vrne na mesto odločitve in se odloči drugače. Seveda njegovo odločanje med različnimi možnostmi ne poteka »na pamet«, saj ga sam postopkovnik ves čas obvešča, kakšne možnosti ima na voljo, mu daje napotke, katera odločitev je glede na zastavljeni cilj najbolj ustrezna, s čimer ga usmerja k cilju. Gre torej za osveščeno, informirano odločanje uporabnika. Za podjetnike, ki iščejo poslovne priložnosti v Evropski Uniji, so na potrtalu EU, na podstrani »Tvoja Evropa - podjetniki« na voljo uporabne informacije za lažje poslovanje na trgu EU. Na straneh lahko najdete zanesljive informacije o evropskem notranjem trgu, o postopkih prijave na razpise, javnih naročilih, o certificiranju izdelkov, možnostih širitve dejavnosti v druge države, iskanju poslovnih partnerjev v EU in podobno. Na straneh nakdete tudi koristne povezave z zunanjimi viri informacij, ki se navezujejo na izbrano temo. Naslov: http://europa.eu.int/yoiirenrope/nav/sl/hnsiness/home.btml. Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja bo malim in srednjim podjetjem letos odobril za 1,1 milijarde tolarjev (4.6 milijona evrov) ugodnih posojil. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zadružne zveze, ki bodo pridobljena sredstva porabili za začetne investicijske projekte v manj razvitih regijah. Posojilo bo imelo dobo vračila 18 let in nižjo obrestno mero (EURBOR/trimesečni + 0,35 % oz. 0,8 %), z njim pa bo mogoče financirati nakup zemljišča, komunalno in infrastrukturno opremo zemljišča, gradnjo in nakup objektov ter nakup novih strojev in nove opreme. Prvi rok za prijavo je 15. junij, nato pa vsak 15. dan v tekočem mesecu do vključno oktobra. Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo najdete na www.rdf-sklad/razpisi.html. Pripravlja: Irena Meter c KOLUMNA + ALEKSU POKED1VIK: KRALJESTVO STRAHU Svet je zaradi sodobnih komunikacij postal globalna vas. Zakaj? Ker za novice ni treba čakati popotnikov, kot je bilo to še pred 500 leti. Vsak dan smo “bombardirani” s kopico informacij, ki so v vsej svoji obšimosti neprebavljive. Še sreča, da mediji “blebetajo” vsak dan isto. Resnici na ljubo ne omogočajo boljšega vpogleda v lokalno, regionalno in globalno dogajanje, razen v primeru poglobljenih oddaj. Slednje pa običajno gleda z zanimanjem le peščica ljudi. “Sama politika,” marsikdo potarna in preklopi na lahkotnejši program. Če pogledamo informativne oddaje, je jasno, da v TV dnevnik, denimo, ni mogoče strpati več informacij kot pred 30 leti. Ena ura je še vedno ena ura. Mednarodni spori, razne afere, črna kronika, gospodarska gibanja, domača politika, nekaj športa, vremenska napoved in “srečno”. Kaj izvemo? Povprečen gledalec ima od gledanja “magičnega očesa” največkrat malo ali nič. Največ pozornosti zbudijo naravne in prometne nesreče, ropi, umori, oškodovanja države, podražitve, šport in vreme. Vse je predstavljeno po istem kopitu. Kriteriji, da nekaj pride v medije, so: ažurnost, aktualnost, senzacionalnost, izjemnost, odmevnost, vplivnost, grozljivost, pretresljivost, žrtve in materialna škoda ter pomembnost akterjev. Če se npr. predsednik politične stranke stepe v gostilni, bo to takoj na naslovnicah časopisov in vodilnih TV oziroma radijskih novicah. Če isto dejanje stori povprečen državljan, za medije ni zanimivo. Če si ugledna medijska osebnost zlomi mezinec, je to novica; če se enako zgodi navadnemu delavcu v proizvodnji, pa ni omembe vredno. Ko je recimo umrl zadnji papež, je bil takšen rompompom kot v času žalovanja za pokojnimi komunističnimi diktatorji. Ko afriški otroci umirajo na obroke zaradi driske, je to pomembno le za redke predstavnike sedme sile. Za ameriške TV postaje je znano, da ne prikazujejo afriške bede, ker bi jim v nasprotnem padla gledanost, z njo pa prihodki od oglaševanja. Pogled na sestradane Afričane namreč povzroča želodčne težave s čipsom in kokakolo podprtim Američanom. Informacije tudi vsrkavamo po kriterijih, in sicer tistih, ki so vgrajeni v našo osebnost. Pridobimo sijih z življenjem v družbi. Oblikujemo si jih pod vplivom staršev, prijateljev, znancev, medijev, vzgojiteljev, učiteljev, sodelavcev, delodajalcev, uglednih oseb, cerkvenih dostojanstvenikov, politikov in drugih ter na podlagi osebnih izkušenj. To je naše dojemanje sveta, ki je osredotočeno na majhen del resničnosti. To, kar doživljamo, vidimo in slišimo, je samo en odstotek resničnosti. Skladno s tem omejenim dojemanjem torej sprejemamo tudi informacije, ki nam jih “šopajo” mediji. Po domače povedano, vsak izmed nas si novice razlaga po svoje. Kljub tem odstopanjem pa je očitno, da jim je skupno nekaj bistvenega - pomagajo ohranjati “kraljestvo Strahu”. Ljudje smo programirani za strah. “Kaj če se zgodi to ali ono?” Dejstvo je, da ne živimo, ampak se “vlečemo skozi življenje”. Ne zavedamo se, da smo v svojem najglobljem bistvu svobodni, zato nasedamo Laži o “grdem, neprijaznem, krutem, sovražnem in smrtonosnem svetu”. Če je slab en človek, potem to posplošimo: “Vsi ljudje so slabi.” S tem se želimo zavarovati pred neprijetnimi izkušnjami, a po drugi strani izgubljamo življenjsko moč. V zameno za varnost “prodamo dušo hudiču”. Postanemo sužnji Strahu, zato izgubimo Svobodo. Ljudje smo navajeni na strah, zato vsrkavamo novice, med katerimi večina ni spodbudnih. Človek dobi občutek, da je svet povsem okupiran z vojno, lakoto, revščino, boleznimi, naravnimi in drugimi nesrečami. V resnici je to bolestno, kajti resnica je drugačna. Vzemimo primer, ko so se v enem tednu zrušila tri potniška letala. Marsikdo je dobil občutek, da ni več varno uporabljati letalskega prevoza, čeprav v enem tednu ne poletijo samo tri letala, ampak nekaj tisočkrat več. Toda varni poleti letal medijev ne zanimajo. Če je nekaj v redu, je novica bistveno manj privlačna za gledalce, poslušalce in bralce kot v primeru, da gre nekaj narobe. V življenju je v resnici delež dobrih dogodkov bistveno večji, kot ga prikazujejo mediji. V medijih je kar 90 % prostora oz. časa namenjenega slabim novicam, ki človeka tlačijo k tlom in ga (ne)hote spravljajo ob zdrav optimizem. Ni čudno, da je naša družba bolna. Kako naj bo zdrava, ko pa kar naprej nasedamo Strahu? Podoba sveta, kot jo trenutno prikazujejo mediji, je samo odsev našega lastnega gledanja na življenje. Zaviti smo v meglo Strahu, čeprav Sonce ves čas čaka v ozadju, da mu stečemo naproti in zaživimo “z ognjem v očeh” ... v 1. rožnik 2006 f0 DRUŠTVENO Konjeniško društvo Trbovlje je v soboto, 27.05.06, organiziralo družabno srečanje. Ljubitelji konj iz Trbovelj in okolice so se zbrali v Retju že v dopoldanskih urah, konjerejci pa so jih zabavali s konjeniškimi igrami. Obiskovalcem so omogočili tudi druženje s konji in brezplačno jahanje, najmlajši pa so našli družbo med mladimi žrebički. Besedilo in slike: Irena Meterc Kulturno društvo Svoboda Trbovlje je 24. maja medse povabilo »Tita«, ki ga odlično imitira igralec Ivo Godnič. Vse je bilo kot takrat - avtomobilske sirene, ki so opozarjale na prihod maršala, spremstvo, miličniki,... »Maršal« seje popeljal po Trbovljah, med drugimi obiskal stanovalce Doma upokojencev Franc Salamon, proti večeru pa so si ga Trboveljčani lahko ogledali pred in v Domu Svobode. Iz predalov so potegnili titovke, rdeče rutice, rdeče delavske zastave, ki so bile nekdaj obvezne spremljevalke ob maršalovih obiskih. Predali so mu znamenito štafetno palico. Ljudje so ga spraševali o mnogočem in ga prosili za kakšen nasvet. Zaigrali so Internacionalo, Zarjani so zapeli nekaj partizanskih pesmi, igrala je Delavska godba Trbovlje, gledališčniki so zaplesali kolo, recitirali pesmi na katere smo že skoraj pozabili... Kot se spodobi za Dan mladosti, je tudi tokrat Tito prejel štafetno palico... Za nekaj trenutkov seje povrnil spomin na mladost, kije morda kdaj idealizirana, saj spomin bledi. Monologi in dialogi so bili vezani na sedanjost. Iz Maršalovih ust je marsikatera stvar zvenela smešno, a po razmisleku in primerjavi se je porajala ugotovitev, da se zgodovina res ponavlja... nekoč je bila Slovenija del skupne jugoslovanske države, danes pa... je postala del Evropske unije... Besedilo in slika: Irena Vozelj AMI) IZLAKE 55 LET Z VAMI IN ZA VAS Nekaj članov Ljudske tehnike je leta 1950 pričelo razmišljati, da bi po vzoru ostalih društev in krožkov tudi na Izlakah ustanovili društvo, ki bi povezovale ljubitelje avtomobilizma in motociklizma ter skrbelo za prometno vzgojo. Pripravljalni odbor je takoj pričel z delom in že naslednje leto je potekal Ustanovni občni zbor društva, ki si je nadelo ime Ljudska tehnika - Avtomobilska motociklistična grupa Izlake. Usposabljanje novih voznikov, skrb za prometno infrastrukturo, lastni prostori ter prometna preventiva in sodelovanje z Osnovno šolo Izlake, so bili stalnica dela. Pomoč pri delu in razvoju društva je v veliki meri prispevala takratna Tovarna Elektroporcelana, sedaj sodobna mednarodna družba ETI d.d., saj nas je ves čas podpirala v naših prizadevanjih. Zaradi navedenega smo jim leta 1960 podelili naziv ČASTNI ČLAN AMD Izlake. Ker pa mora društvo za izvajanje lastne delavnosti imeti tudi ustrezen prostor, so člani društva z udarniškim delom popravili nekdanjo avtobusno garažo v Podlipovici. Leta 1968 smo s propagandno vožnjo in nagradami najbolj prizadevnim članom odprli dom Avto moto društva Izlake. Avto šola je delovala do začeta 80 let prejšnjega stoletja, ko se je morala zaradi spremembe zakonodaje izločiti iz društva. Skoraj istočasno nam je potekla pogodba o najemu objekta, dejavnost društva se je usmerila v organizacijo prireditev, prometnih tekmovanj in predavanj iz cestno prometnih predpisov. Pomembno mesto in vlogo so odigrali motoristi Izlak, saj so se združili v posebno sekcijo, ki je uspešno delovala do leta 1989. Znane so prvomajske motoristične budnice, mednarodna srečanja in če nas obiščete v društveni pisarni, Vam razkažemo pokale in priznanja, ki so jih prejeli naši motoristi. Po uspešnih letih avto šole, vzgojno izobraževalnih prireditev, avtomobilističnih športnih tekmovanj moto sekcije ter mednarodnih motorističnih srečanjih na Izlakah so prišla leta, ko je bilo društvo ponovno na razpotju. Po 40 letih delovanja je bilo izčrpano, stalni boj za prostor na Izlakah je povzročil rane, ki so razkrajale vitalne organe društva. Samo volji posameznikov in med njimi Staneta Kramarja in Jožeta Arha se je zahvaliti, da smo se leta 1993 zopet predramili in postavili novo vizijo delovanja, pomladili vodstvo ter vzpostavili sodelovanje med vsemi, ki smo profesionalno in neprofesionalno (so)odgovorni za prometno preventivo, prometno varnost in urejanje prometne infrastrukture. Na športnem področju smo obudili Turistične avto rallye in Stane KRAMAR - Častni član AMD Izlake (foto2006N. Steki asa) avtoslalome. Vezi z Občino in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je vzpostavil Anton Poznič, mi pa smo jih samo utrdili. Organizirali smo vrsto prometno preventivnih in prometno varnostnih akcij, športnih tekmovanj in strokovnih ekskurzij. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če nas Občina Zagorje in njen župan Matjaž Svagan ne bi podpiral pri vseh naših prizadevanjih. Pomembno je vedeti, da se brez podpore Matjaža Svagana AMD Izlake ne bi ponovno razvil in zaradi tega smo mu leta 2001 podelili naslov ČASTNI ČLAN AMD Izlake. Izvršni odbor društva je v zadnjih petih letih intenziviral sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Osnovno šolo Ivana Kavčiča Izlake, Policijskim oddelkom iz Zagorja in skupaj z njimi vsako leto pripravil prometno preventivne prireditve. Le te so v večini namenjene osnovnošolcem oziroma posredno vsem udeležencem v prometu. Poznani so tudi Turistični avto ralliji in avto slalomi, ki smo jih organizirali v preteklosti. Ker pa je z leti zanimanje za sodelovanje upadlo, tekmovalci pa so prišli iz krajev izven Zasavja, smo ocenili, da je potrebno organizirati prireditve, ki so prvenstveno namenjene kraju in krajanom ter seveda članom AMZS in AMD. Pri organizaciji in izvedbi avtomobilističnih športnih prireditev, prometno preventivnih akcij in strokovnih ekskurzij so nam vedno pomagali člani AMD Zagorje in Avtošola ZUM in njim gredo zahvale za uspešno sodelovanje in pomočpri delu našega društva. Po dolgih letih so se nam priključili motoristi in ustanovili motoristično sekcijo, ki nosi ime Moto klub Izlake. Med njihovimi člani najdemo brata Novak, ki sta aktivno sodelovala v nekdanji motoristični sekciji in imata bogate motoristične izkušnje, ki jih delita s svojimi prijatelji. Njima se lahko zahvalimo za preporod motociklizma na Izlakah. V dveh letih druženja so organizirali več motorističnih tur, udeležili so se domačih in mednarodnih motorističnih srečanj, v zimskem času so v gostišču pri Vidrgarju gostili Slavka Marina in Mirana Juvančiča, vsako leto pa konec motoristične sezone najavi Moto Golaž Party. Lansko leto so obiskali svetovno znanega proizvajalca izpušnih sistemov za motorje g. Akrapoviča, si ogledali proizvodnjo in klepetali z lastnikom podjetja. Članstvo v AMZS je več kot samo članarina in Motorevija. Je skup ugodnosti, ki nas rešijo v stiski, ki nam pomagajo na poti in ki nas vodijo po neznanih krajih. V vsakem trenutku je na drugi strani telefona nekdo, ki nam bo priskočil na pomoč in nam pomagal takrat, ko menimo, da nas je cel svet pozabil. Pa to ni samo v Sloveniji, je tudi v tujini, saj imamo v naši neposredni soseski močna avtomobilistična združenja in njihove usluge lahko koristimo tudi mi. Z veseljem lahko sporočim, da so naša dolgoletna prizadevanja obrodila sadove, saj v Zasavju razpolagamo s tehnično bazo AMZS, kjer lahko naši člani uveljavljajo članske ugodnosti in uživajo enake bonitete kot so jih deležni ostali člani AMZS. V kratkem pregledu 55 let je veliko pomembnih aktivnosti in imen in prispevkov posameznikov izpuščenih, saj ni dovolj časa, da bi vse navajal, vendar je vsak od njih prispeval kamenček k mozaiku, ki se kaže ob današnjem jubileju. Vsem vam, ki ste nas dosedaj in nas boste tudi v bodoče podpirali pri naših prizadevanjih se iskreno zahvaljujemo. Predsednik AMD Izlake Bogo Steklasa 161 DRUŠTVENO MLADI ZASAVSKI RIBIČI DRŽAVNI PRVAKI V soboto 27. in nedeljo 28. maja je Ribiška zveza Slovenije priredila državno prvenstvo za otroke (do 15 let) in mladince (od 15 do 20 let). Tekmovanja so bila oba dneva v Črnomlju na reki Lahinji. Od enajstih regij seje tekmovanja udeležilo devet regij. Omenimo naj, da je ta reka ribiško izjemnmo zahtevna, tekmovanja so bila v soteski, kjer je potrebna izjemna tišina, celo hranjenje rib mora potekati zelo pazljivo in v tišini, saj sicer ribe zbežijo na mirnejši konec. Tu oprema ne šteje prav veliko, šteje znanje in izkušnje. Skupni vrstni red teh treh tekem je bil takle: 1. mesto je zasedel Žiga Zaletel (RD Zagorje), drugi je bil Lenart Pikelj (RD Radeče, tretji je bil Žan Bregar (RD Radeče), četrto mesto je zasedel Andrej Rozman (RD Radeče) in peti je bil Aljaž Jerman (RD Zagorje). Dominuik Povše je skrbel in učil zagorske nadebudneže v Zasavskem prvenstvu, za državno prvenstvo pa so nad ekipo bdeli prizadevni mentorji Branko Rozman, Boštjan Cilenšek in Andrej Dornik. Zmagovalno ekipo iz Zasavja so sestavljali trije mladi ribiči iz RD Radeče in dva iz RD Zagorje: Žan Bregar, Lenart Pikelj, Andrej Rozman, Aljaž H Jerman in Žiga Zaletel. Do sestave te ekipe je prišlo na podlagi treh tekmovanj, ki so jih zasavska društva izvedla 23. aprila v Litiji, 7. maja v Zagorju in 21. maja v Radečah. Zasavski prvak Žiga Zaletel in njegov mentor Dominik Povše Utrinek z Ribiškega doma Zagorje V »ribiškem kotičku« državna prvaka, prizadevni mentorji, medalje in pokala za ekipno prvo mesto in za tretje mesto Aljaža Jermana. Razvrstitev ekip na državnem prvenstvu v kategoriji otroci je bila takale: L ZRD Zasavje, 2. ZRD Pomurje, 3. ZRD Maribor, 4. ZRD Ptuj, 5. ZRD novo mesto... Posamično pa je bila takale razvrstitev: 1. mesto je zasedel Žan Bregar (ZRD Zasavje), drugi je bil Matija Škrlec (ZRD Ptuj) in tretji je bil Zagorjan Aljaž Jerman (ZRD Zasavje) V nedeljo pozno popoldan je zagorski del ekipe prispel v ribiški dom, kjer so jih sprejeli člani RD Zagorje s predsednikom na čelu. V prisrčnem nagovoru predsednik ni mogel skriti ponosa in ganjejnosti, saj ti rezultati govore, da so v družini pri vzgoji mladih ribičev, naravovarstvenikov na pravi poti. Zahvalil seje tekmovalcema in prizadevnim mentorjem. Daje bilo potovanje udobnejše in varno, jim je Občina Zagorje omogočila prevoz s kombijem SK Zagorje. Besedilo MM, slike arhiv RD Zagorje KULTURA fl7 + NAŠE DEKLICE Z VŽIGALICAMI VLASTE NUSSDORFER Četrtkov literarni večer v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah je minil v tišini, kot da vsak obiskovalec brska po spominu ali se je s čim podobnim srečal tudi sam, ali bi lahko storil kaj, da bi preprečil tragedijo. Ob razmišljanju so nemo pritrdili, da bodo tudi sami prispevali po svojih močeh kakšen kamenček v prid zlorabljenih otrok. Dvanajstim zgodbam deklic bodo v letošnjem decembru sledile zgodbe Naši dečki z ulice, ki tudi preživijo marsikakšno travmo in izkoriščanje. Ob zgodbah, ki grenijo življenje žrtvam, ki jih je marsikdaj sram spregovoriti, se avtorica zgodb sprašuje ali niso morda zastaralni roki za prijavo tovrstnih dejanj prekratki, saj verjetno ni le ena sama žrtev, ki je po šestdesetih letih, ko že preživlja jesen življenja, spregovorila o svojih grenkih spominih, kako je bila zlorabljena, in priznala da je zato živela kot pol človeka in ni dajala v življenju dovolj niti možu, niti otroku. Slabe novice prinašajo slabo počutje in potrtost. Vlasta Nussdorfer si prizadeva, da bi širili lepe novice, da bi zlorabljenim polepšali vsaj nekaj trenutkov, jih vzpodbujali, skratka, da bi tisto več naredilo ljudi nekaj posebnega, saj delajo dobro delo. Starši naj ne bi pozabili, kako pomembno je, da otrokom pustiš, da so takšni kot so in da jih razumeš. Ob tem je povedala svojo Pogovoru Sabine Brečko o Deklicah z vžigalicami z Vlasto zgodbo, kjer je primerjala sebe in svoje otroke (ki pa niso nujno Nussdorfer so pozorno prisluhnili obiskovalci trboveljske kopije svojih staršev op.a.). knjižnice Besedilo in slika: Irena Vozelj 10 LET USTVARJALNEGA KULTURNEGA DELOVANJA Literarni prijatelji, ali pred tem Odbor za literarno dejavnost pri DUT, so se 19. junija 1996 zbrali prvič na pobudo predsednika društva Florjana Plevnika in Tineta Lenarčiča. Pripravili so 61 literarnih večerov, kjer so predstavili vabljene goste od blizu in daleč. Programe so jim popestrili številni glasbeniki in pevci, mladi in malo manj mladi. Najprej se jih je dobivalo pet, danes jih je že trinajst. Kako je bilo, so opisali v publikaciji NAŠIH DESET LET, ki so jo družno pripravili, glavna »krivca« sta bila Slavko Gulič in Andrej Železnik, da sta zbrani material uredila in pripravila za tisk. Na zadnjem literarnem večeru so predstavili pesmi, razmišljanja, aforizme, iskrice, spomine, ... izpod peres domačih avtorjev Vlaste Ameršek, Marine Benetek, Mije Filač, Miha Gosaka, Slavka Guliča, Tineta Lenarčiča, Vinka Pfeiferja, Janeza Zavolovška in Andreja Železnika. Koliko pomenijo literarni večeri upokojencem in drugim obiskovalcem pove vedno polna dvorana. Tokrat so ob jubileju zapeli moški in ženski pevski zbor ter VIS DUT. Njihovo desetletno delo je opisala predsednica, Marja Kužnik. Vsi obiskovalci so bili enotnega mnenja, da naj praznujejo še veliko okroglih obletnic, med njimi pa pripravijo še veliko zanimivih literarnih večerov. Besedilo in slika: Irena Vozelj RODOSLOVJE m ZNANOST Predavanje Petra Hwlina o ljubiteljskem rodoslovju, ki je bilo v knjižnici Antona Sovreta v četrtek, 1 S.maja 2006, je bilo namenjeno vsem, ki jih zanima raziskovanje prednikov. »Zapisovanje imen posameznih oseb in njihovih sorodstvenih povezav ni zahtevno opravilo.. .Rodoslovje ni znanost...,«je dejal predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Poudaril pa je, da je treba začeti takoj, še danes. Izkoristiti je treba žive vire, ker nam je kasneje zelo žal, če jih zamudimo. »Le zakaj tete Mici nisem bolj poslušal in si kaj zapisal,...« obžalujemo kasneje. Opozoril je tudi na številne priročnike, ki govorijo o rodoslovju, kje dobimo pisne vire, o pomenu računalniških programov in razdelil tudi liste z navodili, kijih rabimo na začetku pisanja rodovnika. Posameznikom pa je poslal naslednji dan še natančnejša navodila v zvezi z računalniško obdelavo. Peter Hawlin se odlikuje po izjemno poglobljeni, zanimivi, enostavni in duhoviti pripovedi. Besedilo: Fariči Moljk © NAJŠPORTNIK i---------------- NAJŠPORTNIKI PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA IN ABSOLUTNI »VEČINSKI LASTNIKI« PRIZNANJ V VSEH KATEGORIJAH Takole nasmejani so bili člani Karate kluba Trbovlje, ko so v deževnem majskem poznem popoldnevu v telovadnici OS Ivan Cankar v Trbovljah prejemali priznanja za NAJ. Prav ob tistem času seje menjala ekipa mlajših, ki so zaključili trening z ekipo malce starejših, ki so ga pričenjali. SPONZORJI + Trideset ven - trideset not - hm, kdor pozna prostore pred telovadnico oziroma izhod v garderobe, bi se zdajle vprašal: »kako?« Hja, z malce hrupa in trenja: »lahko!« Ob vstopu v telovadnico je bilo že vse in vsak na svojem mestu in ob prvem klicu trenerja Bogdana se je ob steni pod oknom naredila bela vrsta, okrašena s pasovi karatejskih barv. V šestintrideseto leto vstopa Karate klub Trbovlje, od tega se je Franjo Glavica, kije triintrideset let življenja vtkal v trenersko in vsakršno drugo delo v zvezi z delovanjem kluba, spomnil le enega večjega zanikanja navzdol tam nekje v letu 1986/87. Ves ostali čas je klub v »špici«. Tudi za podmladek jih ne skrbi, no pri članih, tam je pa letos nastala vrzel.. .ampak, leta minevajo in... TO JE TO - TO SO NAJ ŠPORT-niki, -ce,-trenerji, delavci.. .ZA LETO 2006. SPONZORJI AKCIJE NAJŠPORTNIK ZASAVJA SO: qnltes Športna trgovina, Savinjska cesta 35, 1420 Trbovlje Tel.: 03 / 563-30-31 GO GRAFIKA GRACER t OBČINA HRASTNIK SPIN Društvo športa in rekreacije .V UL. PRVOBORCEV 10 1410 ZAGORJE KULTURNO REKREACIJSKI CENTER Hrastnik (0 TEMATSKA Komentar: SOLIDARNOST IN KOLEKTIVIZEM ALI AMBICIOZNOST IN IZJEMNOST? Veliko je govora o tem, kako pozicionirati državo oz. regijo, kar ni nič drugega, kot iskanje odgovora na vprašanje, kako se vidimo v prihodnosti. Vsi narodi iščejo svojo prihodnost in vsi jo vidimo enako: želimo živeti bolje. Želimo biti srečnejši in zadovoljnejši ter početi stvari, ki nas navdušujejo. Narodi največkrat podležemo stereotipnim predstavam o tem kaj in kdo smo. In kakšen je stereotip Slovencev? Smo delavni, a ne prav podjetni, prilagodljivi, a ne velikopotezni, skromni, a ne pogumni. Nevarnost slovenskega stereotipa je, da spodbuja napačne vrednote in zavira tiste, s katerimi se na trgu uspeva. Primerjajmo ameriški in slovenski stereotip. Ameriški slavi poslovni uspeh, ambicioznost in tekmovalnost, slovenski pa temelji na solidarnosti in kolektivizmu. Gre za vrednoti, vredni občudovanja, saj označujeta lastnosti tesno povezane družbe. Toda brez zdrave mere družbeno sprejete ambicioznosti in lakote po svetovnem uspehu ti vrednoti tlakujeta pot v povprečje, obenem pa ponujata zgrešeni občutek varnosti, češ »slabše ne bo, saj smo vsi v istem čolnu«. Slovenija zadnja leta na mednarodnih lestvicah uspešnosti drsi navzdol, kar nas jasno opozarja, da se razmere v Sloveniji slabšajo. Večina Slovencev tega še ne zaznava, saj svojega nekdanjega položaja ne izgubljamo zato, ker naše gospodarstvo nazaduje, temveč zato, ker druga gospodarstva hitreje rastejo. Torej mi nismo slabši, ampak drugi postajajo boljši! Infrastruktura in miselnost bližnjih in daljnih držav je konkurenčnejša od tega, kar v tem trenutku ponuja Slovenija. Ko se podjetniki na različnih koncih sveta pogovarjajo z lokalnimi skupnostmi o morebitnih vlaganjih, jim ponujajo pogoje, ki za nekaj razredov presegajo tisto, kar vlagateljem (domačim in tujim) ponuja Slovenija. Ali nas to ne opozarja, da moramo resno in hitro razmisliti o svojem položaju v svetu? Globalna pozicija države ni nekaj, kar je zgodovinsko dano in nespremenljivo - s tem položajem je treba ves čas upravljati in vzdrževati raven globalne konkurenčnosti. Odločiti se moramo, ah bomo povprečna družba, ki se boji sprememb, ali pa bomo v svoj narodnostni profil vendarle dodali nov element: ambicioznost. Kar za Slovenijo ni lahka odločitev. Spomnimo se na prej omenjeni vrednoti solidarnosti in kolektivizma, ki izločata ambicioznost. Vendar bo treba prej ali slej razumeti, da v tržnih tokovih ambicioznost, drznost in izjemnost niso psovke, kvečjemu pogoj za ohranjanje državne blaginje, ki si jo vendarle vsi želimo. Slovenska družba mora sprejeti te vrednote, kijih bo vcepljala mladi generaciji. Vedeli bomo, da gremo v pravo smer, ko se bodo naši šolarji množično udeleževali raznih domačih in mednarodnih tekmovanj (predvsem s področja naravoslovja), ko bodo mediji pozitivno naravnani do uspešnih posameznikov in ko bodo v podjetjih začeli nagrajevati izjemnost in ne le navzočnost na delu. V zadnjem letu še veliko pogovarjamo o prihodnosti Slovenije, kar pomeni, da skušamo na novo pozicionirati naš položaj v svetu. S projektom ekonomskih in socialnih reform smo načeli temeljna načela delovanja naše družbe. In odgovori na nekatera vprašanja so boleči. Zlasti ko se vprašamo, ali lahko vzdržujemo standard socialne blaginje, ki smo ga opredelili kot našega. Mnogi v Sloveniji doseženo raven jemljejo kot dano pravico. Toda pomisleki, ki prihajajo predvsem iz vrst gospodarstva in uglednih ekonomistov, so vsako leto glasnejši. Gospodarstvo bremena premalo produktivne, celo razvajene družbe ne more več nositi. Reforme morajo razbremeniti gospodarstvo, povečati konkurenčnost podjetij in spodbuditi gospodarsko rast. Prvi koraki morajo biti namenjeni doseganju teh ciljev, zaposlovanje in socialna blaginja bosta sledila sama po sebi. Vlada mora poskrbeti za boljše okolje za razvoj podjetništva, kar pomeni tudi odpravo administrativnih ovir in fleksibilen trg dela; za razvojno naravnano davčno zakonodajo, ki bo razbremenila delo in obremenila porabo; za povezovanje znanja v omrežja tehnoloških centrov, centrov odličnosti in drugih oblik, ki lahko nastanejo v povezavi z univerzami, instituti in gospodarstvom; za umik države iz lastniške upravljavske strukture podjetij, ki pa naj bo premišljen in v skladu z razvojnimi potenciali in usmeritvami podjetij. Slovenija potrebuje tako velika kot mala podjetja, ki bodo v domači, tuji in mešani lasti. Lastništvo ni nepomemben dejavnik, kljub temu pa je pomembneje, da so podjetja uspešna, da veliko vlagajo v raziskave in razvoj, da zaposlujejo visoko izobražene delavce in da prevzemajo velike posle in projekte tudi v mednarodnem okolju. Če hočemo uspeti kot država, potrebujemo tudi velika podjetja s sedežem v Sloveniji. Samo s posnemanjem in s podružnicami tujih podjetij uspeha ne bo. Vrhunski management in vrhunsko podjetništvo, inovacije in ustvarjalnost, pa seveda ambicija, sla po uspehu in pripravljenost na tveganje in spremembe so ključni dejavniki za bodoče pozicioniranje naše mlade države in njeno konkurenčno sposobnost v globalnem svetu! Komentira: Irena Metern AVS/A REPORTAŽA ----------1 \A SLIVNICO PA KAR PEŠ... Šolarji z Dola so se pod vodstvom mentorice PD Dol Romane Verdel in še dveh vodnikov odpravili v nedeljo, U.maja 2006, na zadnji planinski izlet v tem šolskem letu. Čeprav je znano, da je na tej 1114 m visoki vzpetini pri Cerkniškem jezeru običajno prometno sredstvo metla, seje trideset udeležencev, med katerimi je bilo tudi nekaj staršev, na uro in pol dolgo pot odpravilo kar peš. Kasneje so si ob znamenitem jezeru, ki je dolgo 10 km in široko 5 km, ogledali tudi trenutno presihajočo podobo, potem pa še ob živi maketi v muzeju Jezerski hram, ki nazorno ponazarja delovanje vodnega sistema te kraške naravne posebnosti. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Trbovlje Iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom občine Trbovlje Avo/A (22) DOBER nasvet PORAVNAVA, D.O.O. ODPRLA VRATA SVOJE 17. PRAVNE PISARNE V SLOVENIJI Oškodovancem smo na razpolago 24 ur na dan na brezplačni številki 080 13 14. Obisk pravnega strokovnjaka tudi na vašem domu. Ste doživeli nezgodo v prometu ali na delovnem mestu? Za primerno odškodnino poskrbi Poravnava, d.o.o., se sliši iz reklame na radiu. Agresivno reklamo, ki sili v ušesa in nas spomni na čedalje bližjo Ameriko, kjer je mogoče tožiti za skoraj vse in dobiti veliko denarja, je težko preslišati. V dobrih štirih letih je Poravnava, d.o.o., zrasla v uspešno podjetje in v svoji branži skorajda opravila s konkurenco. mag. Nenad Đukič, MBA Rok Snežič, univ. dipl. pravnik Ključ do uspeha je v strokovnosti dela, ažurnosti in želji imeti zadovoljne stranke. Poslanstvo podjetja Poravnava, d.o.o., je tudi ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah v kateri koli nezgodi. Poravnava seznanja ljudi z dejstvom, da jim za nesrečo, ki jim povzroči telesne in duševne bolečine, pripada denarna odškodnina. Pri prometnih nezgodah je ogromno ljudi prepričanih, da njihove poškodbe niso zadostne za vložitev odškodninskega zahtevka na zavarovalnico, strokovnjaki podjetja Poravnava, d.o.o., pa jih marsikdaj prepričajo o nasprotnem - že majhna poškodba namreč lahko prinese velike nevšečnosti v nadaljnjem življenju. Namen podjetja Poravnava, d.o.o., je omogočiti vsem strankam enake pogoje za pridobitev primerne in pravične odškodnine. Vizija podjetja je, da tudi v prihodnosti deluje kot najuspešnejše odškodninsko podjetje. Zdaj se ponaša s 95 odstotki uspešno rešenih odškodninskih zahtevkov. Hkrati vizija podjetja temelji na dobri obveščenosti oškodovancev o pravicah, ki jim jih dajejo slovenski pravni predpisi pri uveljavljanju odškodnin. Poudariti je treba, da se podjetje Poravnava, d.o.o., ukvarja izključno z zunajsodnimi poravnavami, kar pomeni, da se pravniki podjetja neusmiljeno pogajajo z zavarovalnicami, dokler ne dosežejo maksimalne in dokončne ponudbe. Zunajsodno reševanje sporov je za stranko veliko ugodnejše in manj boleče kakor sodni spor. Pri zunajsodnih poravnavah so stroški manjši, znašajo le 10 odstotkov iztržene odškodnine, postopek traja od dva do tri mesece, odškodnine pa so vedno bolj primerljive s tistimi, ki jih določi sodišče v sodnem postopku. Podjetje Poravnava, d.o.o., zastopa in uspešno izpelje postopek izplačila odškodnine za okrog 4000 oškodovancev po vsej državi na leto. Če podjetju ne uspe izterjati odškodnine, stroške postopka krije samo, v nobenem primeru pa ne oškodovanec. Podjetje je lani vpeljalo novo storitev, obisk pravnega svetovalca na domu. Tudi ta storitev je za oškodovance brezplačna do izplačila odškodnine. Najdete nas v 16 večjih mestih v Sloveniji: Trbovlje (Trg revolucije 29a, Trbovlje, V centru pri rondoju, nasproti banke Zasavje, 041-645-874) Postojna, Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Sela v Mostah), Maribor, Sokolska ulica 46 (pri kranjskem Merkurju na Studencih), Celje, Ljubljanska cesta 20 (garažna hiša - Spar), Kranj, Maistrov trg 11, Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope), Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta), Trebnje, Baragov trg 1 (center), Krško, C.K.Ž. 135 c (Job center), Murska Sobota, Nova Gorica, Velenje (Efenkova 61, Dom učencev), Črnomelj, Kočevje, Slovenj Gradec in Trbovlje. STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI, na delovnem mestu ali javnem prostoru? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PORAVNAVA ] www.poravnava.si Pokličite brezplačno: 080 13 14 P.E. TRBOVLJE (Trg revolucije 29A, Trbovlje, V centru pri rondoju, nasproti banke Zasavje, 041-645-874) P.E. LJUBLJANA P.E. MARIBOR P.E. CELJE P.E. SLOVENJ GRADEC P.E. MURSKA SOBOTA P.E. KRANJ P.E. KOPER P.E. PTUJ P.E. VELENJE P.E. KOČEVJE P.E. TREBNJE P.E. NOVA GORICA P.E. POSTOJNA P.E. KRŠKO PREDSTAVLJAMO VAM + METRO m BLAGOVNA ZNAMKA MANA Trgovsko podjetje Metro, d. d., iz Celja je mlado in hitro rastoče podjetje, ki v prihodnosti načrtuje razširitev prodajne mreže po vsej Sloveniji. Metrojeva trgovska mreža danes šteje že 78 trgovin z imenom Metro oz. Mana. Med njimi je tudi nekaj specializiranih trgovin s perilom. Nova blagovna znamka MANA Na slovenskem trgu je v preteklem letu Metro začel uvajati novo blagovno znamko MANA. MANA je nova, hitro razvijajoča evropska blagovna znamka oblačil za moške in ženske, ki želijo slediti modnim zapovedim. Oblačila blagovne znamke MANA se zgledujejo po modnih trendih, ki jih narekujejo priznani italijanski in francoski kreatorji. Izdelana so iz kakovostnih materialov najrazličnejših palet barv in igrivih vzorcev. Pod blagovno znamko MANA prodajajo ženska in moška oblačila za prosti čas (casual oblačila) in tudi elegantnejše modele. Izdelke blagovne znamke MANA uvrščamo v nižji cenovni razred. Značilnosti blagovne znamke MANA so dobra kakovost, moden izgled in nizka cena. Gre torej za izdelke z ugodnim razmerjem med ceno in kakovostjo. V trgovski družbi Metro poskušamo z dobro izbiro oblačil v svojih trgovinah ustreči vsem zahtevam sodobne ženske. Na voljo so udobna oblačila v jeansu, žametu in platnu odvisno od letnega časa. Bluze, obleke, krila, hlače in jakne so klasičnih in tudi bolj trendovskih krojev. Ker so ženska oblačila izdelana od velikosti 36 do velikosti 50, se lahko v trgovinah Mana in Metro oblečejo tudi ženske močnejših postav. Trgovine Metro in Mana imajo tudi pestro ponudbo moških srajc, majic, puloverjev in vseh vrst jaken od prehodnih do zimskih. Hlače najrazličnejših krojev in materialov zagotavljajo udobno počutje športnim in elegantnim moškim. Za otroke - Yes by Kids Otroška oblačila zastopa blagovna znamka Yes by Kids. Obsega oblačila za otroke od 4 let dalje. Odlikujejo jo razigrani, udobni modeli, modne in živahne barve ter kakovostni materiali. Blagovna znamka YES vključuje bogat izbor otroških oblačil: od perila, pidžam, trenirk, majic, pletenin, hlač, kril, nogavic do bund in jaken ter pokrival za hladnejše dni, torej vse kar potrebujejo naši otroci. Oblačila Yes by kids so priljubljena tako pri otrocih, kot tudi pri mamicah, ker so izdelana iz materialov, ki omogočajo svobodno gibanje in so enostavna za vzdrževanje. Z blagovno znamko Yes by Kids se trudimo ustreči najmlajšim, pa tudi zahtevnim najstnikom. V prodajalnah Metro in Mana, še posebej pa v specializiranih trgovinah s perilom, imajo tudi veliko izbiro perila za vso družino v različnih materialih po zelo ugodnih cenah. Perilo je udobno za nošenje in vzdrževanje. V perilu Mana se boste dobro počutili tisti, ki ste radi izzivalni, pa tudi tisti, ki prisegate na klasiko. Program perila dopolnjuje bogata izbira pižam. MANA je vse kar človek potrebuje, da bi se počutil privlačno, udobno in urejeno. Združuje oblačila za vse priložnosti in razveseljuje z modnimi klasičnimi in športnimi oblačili. Metro v Zasavju V Zasavju je trgovsko podjetje Metro iz Celja prisotno že dalj časa in ima že kar nekaj svojih trgovin. V Zagorju se nahajata Metro Zagorje, ki nudi oblačila za vso družino in manjša Mana Zagorje - specializirana trgovina s perilom. V Hrastniku je kupcem na voljo Metro Hrastnik in Trbovljah pa Metro Trbovlje, v obeh lahko oblečete vso družino. Mana Trbovlje Najnovejša pridobitev je MANA Trbovlje, ki se nahaja v novem trgovskem centru Spar, na Trgu svobode 14. Mana Trbovlje je odprta od konca januarja letošnjega leta. Prodajalna ima sodobno opremo. Vrednost celotne investicije skupaj z opremo je ocenjena na okoli 7 mio tolarjev. V prodajalni bo za kupce skrbelo šest prodajalk. Na prodajnem prostoru, ki meri 460 m2, bodo kupci lahko izbirali oblačila za vso družino. Prevladujejo oblačila za odrasle blagovne znamke MANA, kijih odlikujejo moden izgled, dobra kakovost in nizka cena, kar smo že zapisali pri opisu blagovne znamke. Otroški program je zastopan z blagovno znamko YES by KIDS. Z novo prodajalno MANA v Trbovljah nadaljujejo z Metrojevim osnovnim vodilom in nudijo kakovostna oblačila po izjemno nizkih cenah, hkrati pa zagotavljajo udobno in prijazno nakupovalno okolje. MANA in YES - modni trendi in kakovost po najboljši ceni. AVEvA REPORTAŽA H--------- Sredi maja se je v galeriji Delavskega doma Trbovlje zbralo številno občinstvo: mladi likovniki, njihovi starši in prijatelji likovne umetnosti... Vzrok: Organiziralo ga je Društvo revirskih likovnikov - RELIK iz Trbovelj. Razstavo likovnih del mladih je otvoril Branko Železnik, predsednik društva. Relik že vrsto let organizira Ex tempore za odrasle likovnike, tokrat pa so se jim že drugič pridružili otroci. Na razstavi je sodelovalo skoraj 200 učencev iz 9 osnovnih šol, ki obiskujejo 1.- 4.razred in Packe. K sodelovanju je bilo povabljenih 27 osnovnih šol iz Zasavja in okolice!? Letošnja tema, velikost in tehnika slikanja in risanja niso bile omejene. Za svoje ustvarjanje je 20 mladih umetnikov dobilo nagrade-slikarski material. Dela, ki so bila nagrajena, je izbirala strokovna žirija pod vodstvom Maje Kuhar, mentorice Pack. Na ogled je bilo postavljenih skoraj 300 likovnih del. Packe so tokrat sodelovale izven konkurence. Gospod Branko Železnik je poudaril pomen likovnega ustvarjanja za mlade, hkrati pa je izrazil tudi željo po številčnejši udeležbi. Vzrok za nesodelovanje vidi v premajhnem interesu likovnih pedagogov ali vodstva šol. Poudaril je, da to škoduje vsem mladim umetnikom, ki ne morejo sodelovati s svojimi ustvarjalnimi idejami. Sponzor razstave je tudi letos Lafarge cement d.d Trbovlje. Besedilom sliki: Simona Solina MIZA, PRT I\ KRUH »ARKA SLAVCA V Galeriji Medija je odprta razstava Darka Slavca, akademskega slikarja iz Ljubljane. Rojen je v Postojni, živi pa v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen kot redni profesor na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovno tehniške fakultete ljubljanske Univerze. Slika 3 in 4 Njegove slike predstavljajo povezavo med kozmosom in realizmom. Rdeča nit, kot pravi sam, med njegovimi deli je kruh kot medsebojno učinkovanje zemlje, vode, zraka, vode in ognja. V povezavi z mizo in prtom to trojstvo predstavlja simbol našega obstajanja in nas skupaj z drugimi simboli spremljajo od rojstva pa do smrti. Besedilo in sliki: St.R. NAJSTNIŠKA @ 9. maj je dan, ko praznuje vsa Evropa. Leta 1945 se je na ta dan končala druga svetovna vojna. Premagana sta bila fašizem in nacizem. Zato se v spomin vseh tistih, ki so to dosegli in v opomin vsem nam, ki živimo v miru, vsako leto spomnimo na to. Tudi OŠ Trbovlje se vključuje v evropske tokove. Vključeni smo namreč v projekt Comenius. Skupaj z osnovnima šolama iz Francije in Anglije izvajamo različne aktivnosti skozi vse šolsko leto. Ena izmed aktivnosti je tudi obeleženje dneva Evrope. Na naši šoli smo to naredili na poseben način. Poleg zastave OŠ Trbovlje sta ta dan zaplapolali še dve evropski: uradna in zastava, ki so jo izdelale učenke osmega razreda. Ob dvigovanju zastave so naši šolarji prepevali evropsko in šolsko himno. Koordinatorica Comeniusa na OŠ Trbovlje: Alenka Stopar Organizatorica dneva Evrope: Julija Jermna Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje je 25.maja v Trbovljah med 14. in 17. uro pripravila Evropski dan - zdaj je že tradicionalni, tretji. Njegovo izvedbo je podprla Informacijska mreža Europe Direct Zasavje in je tudi sodelovala na njem. Nekaj dogajanja je bilo v Mestnem parku; nekaj dogodkov je teklo tudi v šolski zgradbi. Nosilna tema letošnjega srečanja je bil Evro, glavni dogodek pa ‘Evropa’, kjer so vloge posameznih držav prevzeli posamični razredi. Predstavljali so svoje države, Informacijska točka Europe Direct Zasavje pa Evropsko unijo. Šola je ob tem pripravila kulturni maraton, v okviru katerega je potekala delavnica sloganov, v kateri so obiskovalci skušali kar najkrajše in najbolj zanimivo povezati pojma Zasavje in Evropska unija. Zvrstilo se je še nekaj športnih bojev, na primer Evropski turnir v hokeju, Final Four v košarki, Evrofinale v odbojki, v šoli je potekal Evrokviz, ki je zahteval predvsem splošno razgledanost, predstavljeni pa so bili tudi izobraževalni mednarodni projekti, na primer Mladina-šola-gospodarstvo v dialogu in Izmenjava dijakov z Gimnazijo Scheinfeld. MaH POGOVOR Z ZNANSTVENIKOM Človek je najbolj razvito bitje na našem planetu. A tudi najmlajše. Mislimo, da vemo skoraj vse, a ne vemo skoraj nič . Kmalu bom dopolnila dvanajst let. Lahko bi rekli, da me zanima že marsikaj. V šoli se veliko učimo, samo tega, kar nas zanima, ne. Vem, vem! Splošna izobrazba! Toda jaz bi rada vedela še kaj, kar me res zanima. Saj ne mislim, da je vse, kar se učimo v šoli sama traparija. Zelo všeč mi je predmet spoznavanje narave. Vedno je kaj zanimivega in pri tem predmetu mi ni nikoli dolgčas. Zelo rada pišem zgodbe in spise, zato mi je tudi slovenščina pri srcu. Pred dnevi sem v rokah držala svoj talisman sreče - oranžnobel kamen. Ko bi se mi za rojstni dan vsaj izpolnila ena izmed največjih želja! Obisk pri znanstveniku. Zelo sem verjela v to, zato sem v času, ko nisem imela kaj početi, vzela v roke list in svinčnik ter si zapisovala vprašanja, ki mi niso in niso dala miru: -Zakaj se ljudje zaljubimo, zakaj imajo nekateri toliko mozoljev ... Najstniška vprašanja pač. Malo sem pomislila tudi na spoznavanje narave. Ojoj! Referat o človekovem življenju, čigar temo sem si izbrala, bi morala oddati že naslednji teden! V glavo mi je šinila ideja. Kaj, ko bi ponazorila moj pogovor z znanstvenikom ter ga vprašala vse, kar me zelo zanima, a si ne znam odgovoriti. Moja želja, da obiščem pravega znanstvenika, je ostala. Vsa vesela sem odšla k stari mami. Ko sem vstopila, me je začudeno pogledala. Za hip se je tudi meni zazdelo, da izgledam kot Sherlock Holmes, ko odkrije zločinca, tako sem bila ponosna na svojo "genialno” zamisel, ki sem jo stari mami kasneje tudi vročično razložila. Nisem mogla kaj, da ji ne bi zastavila vprašanja, ki me je mučilo že vse od začetka moje "genialne” zamisli. »Mama, mar je možno, da bi me za moj dvanajsti rojstni dan popeljala k znanstveniku, ki bi mi odgovoril na kakšno naravoslovno vprašanje?« Mama mi ni odgovorila, temveč se mi je le skrivnostno nasmehnila. Najbolj od vsega tega sovražim to, da včasih ne vem, kaj naj bi ta smehljaj pomenil. Se bo moja želja uresničila? Zamišljeno sem poiskala vse potrebno za referat in se spomnila nekaterih zelo zanimivih vprašanj. Kot toča so deževala iz mene, a sem se morala odločiti za dve, ki sta se mi zdeli najbolj zanimivi. Veste, to je bilo zelo težko, saj so me odgovori neznansko zanimali. Po dolgem premisleku sem se le odločila : »Koliko let lahko živi človek?« in »Ali ljudje živimo posmrtno življenje?« Nisem še bila prepričana, kakšni odgovori bodo sledili, a sem vseeno začela s pripovedjo, za katero sem si zaželela, da bi se mi za dvanajsti rojstni dan tudi uresničila. Ko sem stari mami povedala, da si za rojstni dan želim obisk pri znanstveniku, da bi ga lahko spraševala o naravi in človeku, sem po njenem smehljaju ugotovila, da se to lahko zgodi. Dan pred mojim dvanajstim rojstnim dnem me je poklicala in dejala: »Za jutri sem naju najavila pri znanstveniku, gospodu Mateju, na ljubljanski fakulteti in je rekel, da bo z veseljem odgovoril na tvoja vprašanja.« Zjutraj sva nestrpno vstopili na vlak in se odpeljali proti Ljubljani. S postaje sem proti ustanovi tako hitela, da je morala mama skoraj teči zraven. Ustavili sva se pred velikimi hrastovimi vrati.Vstopili sva in povprašali po gospodu Mateju. Sprejel naju je v majhnem, lepo opremljenem laboratoriju. Ko smo se seznanili, se je mama usedla na stol in poslušala najin pogovor. Začela sem: »Gospod Matej, veste, napisati moram referat in zelo bi cenila vašo pomoč. Bi mi znali povedati, koliko let lahko živi človek in, ali obstaja način, da človek živi dlje?« Gospod Matej seje zamislil in dejal: »Veš, vsak človek doživi drugačno starost. Nikjer ni zapisano, kdo bo živel petdeset in kdo sto let. To je odvisno od zdravja, lahko pa se zgodi, da kdo umre v prometni ali pa kakšni drugačni nesreči. Človek pa se lahko tudi ubije,« je dejal. Koje videl, da sem ga pogledala, čeprav vem, da se to tudi dogaja, kot samega Frankensteina, je nadaljeval, »a v to se raje ne bomo spuščali.« »Kaj pa načini, da bi se človek lahko ohranil živ?« sem vprašala. Odgovoril je: »Do danes česa takega še nismo odkrili, a razmišljamo o tem, kaj bi se zgodilo z ljudmi, če bi jih zamrznili, preden bi umrli. Če bi medicina v prihodnosti iznašla način, kako jih potem odmrzniti in oživiti, bi lahko ljudje živeli dalje. Toda o tem šele razmišljajo, trenutno pa kaj takega še ni mogoče.« Nekaj časa sem slonela tam in si, kolikor je bilo mogoče, zapisala. »Alije možno, da po tem, ko umreš, lahko živiš naprej v kakšnem drugem telesu, na primer živalskem?« Znanstvenik me je najprej začudeno pogledal, saj kaj takega najbrž ni pričakoval, a seje kmalu popolnoma zbral ter odvrnil: »Žal ti moram reči, da kaj takega še nismo izsledili, vendar pa priznam, da tudi mene to zanima. Ravno sedaj smo sredi pomembne raziskave, iz katere poskušamo kaj od tega ugotoviti.« Z iskrico v očeh sem nadaljevala: »Jaz bi bila ptica. Bila bi svobodna in lahko bi letela.« Znanstvenik pa je tedaj povedal nekaj, kar me je močno presenetilo: »Jaz pa bi bil zopet človek. Takšno življenje mi je všeč.« Pogovoru se je, kot vedno, po svoje pridružila mama: »Jaz pa ne bi bila nič. Všeč mi je, da živim le eno življenje. Nimam nič proti, vendar je svet tudi krut in sebičen, ne le lep in pošten. Pa tudi na Zemlja bi postala premajhna še za novo rojene ljudi. Bilo bi nas preveč,«je dejala ter odločno ter svojeglavo nadaljevala: »Čeprav nisem vraževerna, lahko rečem le to: naj mrtvi ljudje počivajo v miru, saj so zaužili tudi lepe trenutke, sedaj pa so se umaknili in dali mesto in prostor drugim.« Za trenutek je obmolknila, daje lahko zajela sapo, ter izustila še glasen: »Tako!« S tem je zaključila svoje predavanje, znanstvenik pa ji je zaploskal. Naslednjih nekaj minut sva si, znanstvenik in jaz zapisovala, kar nama je povedala mama, ona pa se je le tiho in zadovoljno hihitala. Končno sem uspela izustiti: »Najlepša hvala. Zelo ste mi pomagali. Nasvidenje!« Z mamo sva se poslovili in odšli, on pa je zaklical za nama: »Pa še kdaj se oglasita!« Odšli sva domov. Ko sem končala z referatom, je zazvonilo pri vratih. »Le kdo bi lahko bil?« sem se vprašala. Ko sem pogledala skozi kukalo na vratih, sem zagledala mamo. Srce mi je začelo hitreje biti. En dan pred mojim rojstnim dnevom! Je to mogoče? Odprla sem vrata. Mama je dejala: »Za jutri sem naju najavila pri znanstveniku Mateju na ljubljanski fakulteti in je rekel, da bo z veseljem odgovoril na tvoja vprašanja.« Zavriskala sem in dejala : »Živemu človeku se res lahko vse zgodi!« Mama me je začudeno pogledala. »Dokler ji ne bom povedala vse o referatu, me ne bo razumela,« sem si mislila. Pa naj ostane to moja mala skrivnost. Ajda Uranič 'A' Drage bralke, cenjeni bralci! Kakšne misli se porajajo v nas v cvetočem delu leta? Ali nas dvigajo kot ptice k nebu ali pritiskajo k tlom kot rosa pokošeno seno? Vabljeni smo k svetlobi, svežemu zraku in polnjenju življenjskih moči. Sonce poživlja rastline, živali in ljudi. Ni čudno, da so prebivalci sredozemskih dežel veliko bolj optimistični kot ljudje s celine. Vendar ne smemo biti odvisni od sonca. Če se skrije za oblake, moramo za dobro počutje poskrbeti sami. Tega smo vedno sposobni, le hoteti je treba. Ko opazujemo majhne otroke, vidimo, da so veseli v soncu in dežju. Nič ne tarnajo nad vremenom, ker še niso okuženi z omejujočimi mislimi. Zgledujmo se po njih. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NE BODI ŽALOSTNA Globoko vase vdihni, da čutiš v sebi sveži zrak, saj ni tako težko; poglej no naokrog, še modra zarja sveti, saj ni tako temno! Ce vase skrivaš svoj pogled, ne lesketa svetloba v tvojih se očeh, nihče ne vidi iskric v njih, ki čakajo, da kdo ti strog obraz razpoloži v nasmeh. Ne stiskaj k sebi teh osamljenih dlani, kako naj čuti kdo, kako močno želiš si najti v njih zavetje in objeti dlan z dlanjo? Če si obmolknila, ker gluhi mimo smo drveli, poj, naj nas zazebe glas; samo ne molči, poj zdaj, ker zgodba v tebi pesni zlate stavke v nas, ki na ledeno goro vodijo nas enega za drugim, da jo vsak svoj košček odtali, in razodevajo v besedah skrito pot do tja, kjer zdaj tvoja radost spi. Vesna Berk VABILO Prijatelj moj, le pojdi z menoj, greva iz doline. Jaz vem za kraj, ja, graviraj, si slišal za Prvine? Na jasi krasen dom stoji, v njem se okrepčaj, če pa te že noč lovi, prositi se ne daj. Vpodstrešju gor so sobice, pa lezi vznak, popelji gor še ljubico, če jo imaš vsaj malo rad. Poleti tu te gozd hladi, pihlja ti sveži zrak, planine naužij se ti, postal boš bolj krepak. Kadar pa zapade sneg, življenje ne zamre, tukaj je naprava v breg’, ki gor potegne te. Ti, ki hodiš rad v gore, pozimi smučat se, ne išči kraja kje drugje, na Prvinah vidimo se. Maks Marinčič PRA VLJICA SREČE Bosih nog brodim po travi v jutranjem soncu, rosi blesteči, srce široko odpiram pomladi v vsej njeni lepoti žareči. Stopam v pravljico sreče, o njej sanjala v pustih zimskih sem dneh, čutim življenje kipeče v zraku in v tleh. K zemlji se sklonim, v nedrjih njenih semena kalijo, že slutim poletje, ko skozi dlani mi zlati klasi drsijo. Naproti prihajaš mi ti, ujamem pogled tvoj ljubeči, tiho nasmehnem se vase, blizu popolni sem sreči. Francka Šmid ‘Kar je za nami in kar je pred nami, so malenkosti v primerjavi s tistim, kar je v nas. ” (Ralph Waldo Emerson) KARATE: DUNJI ANDKENŠEK DVE MEDALJI NA 9. POKALU MESTA LJUTOMER V soboto 20. maja so se člani Karate kluba Trbovlje na povabilo Karate kluba Ljutomer udeležili 9. Pokala mesta Ljutomer. Skupno je na turnirju nastopilo preko 350 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške ter Slovenije. Iz Trbovelj so pod vodstvom trenerja Franca POVŠETA nastopili Vito ŽIBERT, Velid GLAMOČIČ, Jernej HUDOMALJ, in Dunja ANDRENŠEK. Najprej so nastopili v katah, to je v estetsko zloženih likih, kjer se prepletajo določene obrambne in napadalne tehnike. Edina trboveljska nosilka medalje-bronaste je bila tokrat Dunja. Dunja je imela tokrat svoj dan in je bronasto medaljo osvojila tudi v športnih borbah, kjer je medaljo z istim leskom osvojil tudi Jernej HUDOMALJ. Trener Franci POVŠE je bil po tekmovanju zadovoljen z doseženimi rezultati. Mlajši tekmovalci pa so čez vikend pod vodstvom trenerjev Jerneja SMERLA, Mihe KOVAČIČA, Igorja NARAGLAVA in vrste vaditeljev prizadevno pilili športno formo za državno prvenstvo, ki bo 27. maja v Krškem. Lanskih in predlanskih devet medalj je motiv, obveza ter želja, da se ta niz ne prekine, zato je pred tekmovalci in trenerji težka naloga. DRŽAVNEM PRVENSTVU ZA DEČKE IN DEKLICE V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 27. maja v Krškem potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice. Skupno je nastopilo rekordnih 450 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 slovenskih klubov. Trboveljčani so vedeli, da so v zadnjem obdobju delali dobro, kar tudi potrjujejo rezultati in uspehi na vseh tekmovanjih, kjer so nastopili. Za trboveljsko ekipo so nastopili Sonja BALOH BAROVIČ, Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIČ, Barbara GAŠPARIČ, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Lejla DORIČ, Martina KERŠIČ, Ammar ŠILJIČ, Žan ŠPILAR, Jan NARAGLAV, Blaž HRIBOVŠEK, Žan KRAJŠIČ, Tim ŽLAK, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Luka KRAJNIK in Timi UMEK. Vodili sojih trenerji Katja, Jernej in Bogdan SIMERL, Miha KOVAČIČ ter Igor NARAGLAV, skupaj z vrsto klubskih vaditeljev. Tekmovanje seje, kot je že običajno v karateju, razvleklo skozi ves dan (preko 10 ur), zato je bilo pomembno, da so tekmovalci ohranili mimo kri in bili maksimalno ogreti in pripravljeni takrat, ko so začeli z nastopi v svojih kategorijah. Trenerji in vaditelji v trboveljskem taboru, so ves čas skrbeli za primemo razpoloženje. Želja po uspehu in medalji na državnem prvenstvu je bila sen vsakega tekmovalca, vendar je bilo teh za vse premalo, saj so bile nekatere kategorije številčne, tudi s preko 40 nastopajočimi. Vsi so nastopili zelo motivirano, vendar je nekaterim zmanjkalo »kanček« športne sreče. Ta dan jo niso imeli predvsem Žan KRAJŠIČ v katah in kumiteju ter Almin SALKIČ, ki se je v repasažu za bron v katah pomeril s klubskim prijateljem Timijem ter Lejla DORIČ v športnih borbah. Vsi trije so pokazali, da so pravi športniki in zagotovo bodo še velikokrat stali na zmagovalnih stopnicah. Junaka v trboveljskem tabom sta ta dan bila Aljaž VESENJAK in Timi UMEK. Najprej sta osvojila bronasti medalji v posamičnih nastopih, nato pa še skupaj s Alminom v ekipnih sestavah. Razred zase sta bila v športnih borbah, vsak v svoji težnostni kategoriji. Timi je sicer pričakovano, rutinirano in z lahkoto premagal vse svoje nasprotnike v kategoriji do 50 kg in zasluženo osvojil zlato medaljo. Za veliko presenečenje pa je poskrbel Aljaž VESENJAK, ki je vse svoje nasprotnike premagoval še pred zaključkom regularnega dela borbe z atraktivnimi tehnikami in maksimalnimi izidi. Finalno borbo je dobil že po dobri minuti z 9 : 1, rezultat, ki ne rabi komentarja. S 15 osvojenimi medaljami so zasedli med 40. klubi drugo mesto po osvojenih medaljah, torej nobenega razloga za slabo voljo. To je tudi trboveljski rekord po osvojenih medaljah na posameznih državnih prvenstvih. Posebna zahvala gre tudi staršem otrok, ki so poskrbeli za prijetno vožnjo do Krškega in vrnitev domov. Za slabo voljo pa so ponovno poskrbeli sodniki, ki jim sicer ni mogoče očitati nepristranskosti ali navijanje za določene tekmovalce. Čeprav je bilo že večkrat rečeno, da je potrebno spustiti kriterij, za sojenje točk v tej starostni kategoriji, ostajajo za to gluhi. Ne zavedajo se, da športniki v tej starostni kategoriji niso tako močni in eksplozivni kot njihovi starejši kolegi in zato ne morejo izvajati tehnik na višjem nivoju. Posledica tega pa je precej poškodb, do katerih v tej starostni kategoriji sploh ne bi smelo prihajati. Zato so se v trboveljskem klubu odločili, da bodo izvedli vse aktivnosti v smislu čimprejšnje normalizacije tega že kar perečega problema. Spomladanski del tekmovalne sezone se počasi izteka. Prihodnji vikend bodo Trboveljčani nastopili na ekipnem državnem prvenstvu, žal, po nekaj uspešnih letih, brez članske ekipe. Zanimiveje bilo glasovanje v anketi na Internetni strani Karate zveze Slovenije, kjer so uvrstili ekipo karate kluba Trbovlje med glavne favorite za osvojitev zlate medalje. Nekaterim se bo zagotovo odvalil kamen od srca, ko bodo opazili, da Trboveljčanov ni na žrebni listi. Besedilo in slika: Bogdan SIMERL ŠPORT © MALI ROKOMET: USPEŠEN TUDI SEDMI TURNIR ZASAVJE CUP 2006 V soboto, 27. maja 2006, je v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik potekal sedmi mednarodni turnir v mini rokometu. Predstavile so se ekipe dečkov in deklic letnika 95 in 96 - 96 ekip iz 44 klubov in osnovnih šol iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in tokrat prvič tudi iz BiH. Mladi rokometaši so odigrali 190 tekem na Dolu, v Hrastniku, Zagorju in Laškem. Posebno v popoldanskem času, po končanem turnirju, je bilo na Dolu zelo živahno. Pod šotorom je potekala prireditev Z glavo na zabavo, kije mlade na nevsiljiv informirala, daje lahko zabavno tudi brez različnih poživil. Pred Dolanko so se vozili s toplo zračnim balonom, kar je bila prvovrstna atrakcija... j,' ' !ž. Prisrčno sta se pozdravila: legenda slovenskega rokometa Uroš Šerbec in državni reprezentant Gorazd Škof Utrinek iz Dolanke Ob zaključku so prejeli tudi nagrade, ki so se skrivale v balončkih. Tokrat je TV sprejemnik odšel v roke RK Matulji iz Hrvaške. Kot zanimivost povejmo, da so bili iz RK Matulji na vseh sedmih turnirjih, vedno pa posegajo po prvih mestih. Vsi udeleženci, skupaj jih je bilo okrog 1000, so ne glede na rezultat prejeli medalje, najboljši igralci prve peterke dečkov in deklic posameznih letnikov pa so prejeli spominske majice in nagrade sponzorjev turnirja. Tokrat je glavno sponzorstvo sprejel Lafarge cement Trbovlje. Med gosti so se mladi še posebej razveselili državnega reprezentanta Gorazda Škofa, medalje in priznanja pa so podeljevali dekan Fakultete za šport dr. Bojan Jošt, župan Hrastnika Miran Jerič, župan Laškega Jože Rajh in predstavnik glavnega pokrovitelja turnirja Andrej Železnik. »Pri organizaciji je sodelovalo več kot sto članov RK Dol TKI Hrastnik,« je poudaril Marko Planinc na sprejemu z županom Miranom Jeričem. Za organizacijski zalogaj so dolskim rokometašem čestitali ob sprejemu tudi gostje. Vsi udeleženci so zapuščali Zasavje zadovoljni in z lepimi vtisi. Dekan Fakultete za šport dr. Bojan Jošt, župan Miran Jerič in Andrej Železnik, Lafarge cement d.d. Trbovlje Rezultati: Dečki - letnik 95 1. mesto: RK Krka Novo mesto 2. mesto: RK Rudar EVJ Trbovlje 3. mesto: RK Gold club 4. mesto: RK Trimo Trebnje Dečki - letnik 96 1. mesto: RK Matulji, Hrvaška 2. mesto: RK Rudar EVJ Trbovlje 3. mesto: RK Gold club 4. mesto: Športna šola Celje Deklice - letnik 95 1. mesto: RK Burja Škofije 2. mesto: RK Matulji, Hrvaška 3. mesto: ŽRK Sežana 4. mesto: OŠ Mirna Deklice - letnik 96 1. mesto: ŽRK Velenje 2. mesto: RK Mercator Tenzor Ptuj 3. mesto: RK Murvica Crikvenica, Hrvaška 4. mesto: DRŠ Inna Dolgun Ljubljana Slike in besedilo: Fanči Moljk TENIS: VETERANSKI TENIS -ZMAGA EKIPE TK AS LITIJA Marjan Čuk, eden najuspešnejših slovenskih veteranskih tekmovalcev, ki je trenutno uvrščen za 7.mesto svetovne veteranske ITF teniške lestvice, je v Umagu na turnirju serije ITF premagal vse nasprotnike in gladko osvojil turnirje vodja ekipe veteranov TK AS Litija, ki letos tekmujejo v 1.slovenski veteranski teniški ligi. V sredo, 10.5.2006, so ekipo TK Nova Gorica premagali z Dragee Šter - nastopa za rezultatom 6:1. veteransko ekipo TKAS KLUB AS LITIJA OSVOJIL UMAG Če je koga pot znesla med prvomajskimi prazniki v Umag, je tam prav gotovo srečal tekmovalce Tenis kluba AS Litija, ki so bili tam na vsakoletnih pripravah. Letos se je priprav udeležilo rekordno število tekmovalcev -kar 60, skupaj s starši pa je bilo skupaj preko 160 članov Tenis kluba AS Litija. Kljub slabemu vremenu je trenerjem in tekmovalcem uspelo izvesti program treningov skoraj v celoti. Najbolj so presenetili najmlajši udeleženci, ki so vzdržali res naporen program, saj sta bila vsak dan na programu dva teniška treninga ter občasno še kondicijski, kar ne vzdrži vsak sedemletni otrok. Vzdušje je bilo vseskozi odlično, kar je glede na slabe vremenske pogoje tudi svojevrsten podvig za vse prisotne člane, tekmovalce in spremljevalce, ter daje pri vseh prisoten pravi športni duh. Pripravam sta se z dvodnevno zamudo pridružila še najboljša tekmovalca TK AS Litija Nik Razboršek in Nastja Kolar, ki sta uspešno nastopila na mednarodnem ETA turnirju do 14 let v Zagrebu, kjer se Nik uvrstil med najboljših 16, Nastja pa je izgubila eno kolo prej. Oba sta si priigrala nove točke za evropsko teniško lestvico do 14 let, na kateri se strmo vzpenjata. Nik je tako že med prvimi 150-imi, Nastja pa je na 200. mestu - tekmuje preko 1000 tekmovalcev. Vodstvo kluba je prepričano, da bosta oba kmalu krojila evropski teniški vrh. Tako bo Tenis klub AS znova prisoten na evropskih lestvicah, na katerih sta pred leti že bila med TOP 100 do 14 let tudi Anja Poglajen in Matej Zlatkovič. Nekaj tekmovalcev TK AS Litija se je takoj po pripravah odpravilo na tekmovanja. Najboljši dokaz, da so priprave uspele, je zmaga Nastje Kolar na turnirju do 14 let v Ljubljani. Nastja je zlahka opravila s konkurenco in osvojila l.mesto. Nekaj preglavic ji je v polfinalu povzročila le klubska sotekmovalka Živa Košak, ki jo je Nastja ugnala z 7/5 in 6/3. Živa pa je tako osvojila S.mesto - torej zopet dva pokala za TK AS Litija z enega samega tekmovanja. Na turnirju za najmlajše od 8-11 let seje odlično odrezal Grega Kokalj, ki je osvojil dve srebrni medalji in sicer v mini in midi tenisu. V mini tenisu je bronasto medaljo osvojila tudi Žana Lukač. Anja Poglajen sije zadala težjo nalogo. Podala seje v Mostar na svoj prvi profesionalni turnir za WTA teniško lestvico z nagradnim skladom 10.000 USD. Izgubila je v prvem kolu s hrvaško igralko Dominikovič. Anja je po tekmi priznala, da je igrala izredno slabo, ker jo je izdala trema prvega nastopa na tovrstnem turnirju ter da nasprotnica ni bila nepremagljiva. Verjame, da bo trema vedno manjša, igra pa boljša. Nove priložnosti bo imela v kratkem še v Zadru in v Budimpešti. REKREATIVNA TENIŠKA LIGA AS Zmagovalec je Jazbec Uroš iz Trbovelj, kije v odločilnem dvoboju ugnal Litijana Primoža Novaka. Za dokončne lestvice je bilo v maju igranih še nekaj preloženih tekem. Primož Novak - najuspešnejši Litij an na 2.mestu lige AS POSLOVNA + POSLOVANJ» ZASAVSKEGA GOSPODARSTVA V LETU 2005 Gospodarske družbe in samostojni podjetniki Zasavske regije so leto 2005 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom AJPES je zaključila obdelavo letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za leto 2005. Na svojem portalu wvvw.ajpes.si je tudi javno objavila letna poročila, ki so od 1.1.2005 brezplačno dostopna vsem. Po podatkih AJPES, izpostave Trbovlje, je letna poročila za leto 2005 na poenotenih obrazcih za državno statistiko predložilo 528 gospodarskih družb in 948 podjetnikov iz Zasavske regije. Družbe so zaposlovale 8.359 delavcev, podjetniki pa 819 delavcev. V letu 2005 so zasavske družbe ugotovile pozitivni poslovni izid. 343 družb je ugotovilo čisti dobiček v skupnem znesku 4,650 milijard SIT, 163 družb pa je izkazalo čisto izgubo v skupnem znesku 1,636 milijard SIT. Neto čisti dobiček je v skupnem znesku znašal 3,014 milijard SIT in je bil za 2 % večji kakor v letu 2004. Zasavske družbe so ustvarile 51,635 milijard SIT neto dodane vrednosti, 8 % več kakor v letu 2004. Neto dodana vrednosti na zaposlenega je znašala 6.177 tisoč SIT, 9 % več kakor v letu 2004. Neto dodana vrednost na zaposlenega v Zasavju je bila nekoliko nižja kot povprečna slovenska neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 6.965 tisoč SIT. V letu 2005 je povprečna mesečna plača na zaposlenega v Zasavju znašala 245.011 SIT, 6 % več kakor v letu 2004. V primerjavi s povprečno slovensko mesečno plačo na zaposlenega, ki je znašala 254.391 SIT, je bila nekoliko nižja. Največji vpliv na rezultate poslovanja družb v Zasavski regiji so imele družbe s sedežem v občini Trbovlje, saj so ustvarile skoraj polovico, 48,4 % neto dodane vrednosti in več kot polovico, 66,2 %, oziroma 1,994 milijard SIT neto čistega dobička. Družbe s sedežem v občini Zagorje so ustvarile 35,4 % neto dodane vrednosti in 48,0 % oziroma 1,448 milijard SIT neto čistega dobička. Družbe s sedežem v občini Hrastnik so ustvarile 16,2 % neto dodane vrednosti, njihov končni rezultat poslovanja pa je bil negativen, ugotovile so 0,428 milijard SIT neto čiste izgube. 40,0 Hrastnik Trbovlje Zagorje □ Število družb □ Število zaposlenih a Prihodki skupaj □ Neto čisti dobiček/izguba Tudi zasavski podjetniki so v letu 2005 poslovali pozitivno. 790 podjetnikov je ugotovilo podjetnikov dohodek v skupnem znesku 1,207 milijard SIT, 155 podjetnikov pa je izkazalo negativni poslovni izid v znesku 0,150 milijard SIT. Neto podjetnikov dohodek kot končni rezultat poslovanja podjetnikov je v skupnem znesku znašal 1,057 milijard SIT in seje povečal za 6 % v primerjavi z letom 2004. Podjetniki so v letu 2005 ustvarili 3,875 milijard SIT neto dodane vrednosti, 10 % več kakor v letu 2004. Neto dodana vrednosti na zaposlenega je znašala 4.731 tisoč SIT, 7 % več kakor v letu 2004. Neto dodana vrednost na zaposlenega pri zasavskih podjetnikih je bila nekoliko nižja kot povprečna slovenska neto dodana vrednost na zaposlenega pri podjetnikih, kije znašala 5.335 tisoč SIT. V letu 2005 je povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih v Zasavju znašala 145.503 SIT, 9 % več kakor v letu 2004. V primerjavi s povprečno slovensko mesečno plačo na zaposlenega pri podjetnikih, ki je znašala 150.968 SIT, je bila nekoliko nižja. 10.0 Hrastnik Trbovlje Zagorje □ Število podjetnikov n Število zaposlenih □ Prihodki skupaj □ Neto podjetnikov dohodek Za razliko od razvrstitve družb po občinah, kjer je najpomembnejša občina Trbovlje, pa pri razvrstitvi podjetnikov izstopa občina Zagorje ob Savi. Podjetniki s sedežem v občini Zagorje so namreč ustvarili skoraj polovico, 48,8 % neto dodane vrednosti in več kot polovico, 52,8 %, oziroma 0,558 milijard SIT neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki s sedežem v občini Trbovlje so ustvarili 37,6 % neto dodane vrednosti in 31,8 % oziroma 0,336 milijard SIT neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki s sedežem v občini Hrastnik so ustvarili 13,6 % neto dodane vrednosti in 15,4 % oziroma 0,162 milijard SIT neto podjetnikovega dohodka. RAZVEDRILO KRIŽANKA RSKffl PALES- TINSKI VODITEU ARAFAT JAPONSKI PISATEU (KIUNO- SUKE) DESNI PRITOK SAVE V MEDVODAH VUAK LETALSKI PIONIR RUSJAN JEZERO V SREDNJI IRSKI BISTVO. JEDRO V *“' ‘Z NEMŠKI FILOZOF (KARU DELAVEC, PLAČAN PO USPEHU GROBIJAN, SUROVINA DEL KOLESARSKE DIRKE ZA POLTON ZVIŠANI TON a STARO- DAVNA JAPONSKA ZDRAVILSKA UMETNOST ROBERT ALTMAN DRŽAVNA BLAGAJNA OMENEK AMERIŠKA IGRALKA HAWN IZREK, AFORIZEM SPOJ ROKE S TRUPOM SUAJ. LESK IZZIDEK. ALTANA 9. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE OPIS. PRIKAZ FILMSKI IZREZ MESTO V SEVEROZAHODNI ROMUNIJI NEKDANJA AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA (CHRIS) KRAJ PRI UMAGU AMERIŠKA IGRALKA GARR PREŠER- NOVA PESEM POTOVALNI NAČRT IZKORI- STEK SMUČARSK SKAKALEC NORČIČ TEKMICA NRAVO- SLOVJE NAJVIŠJI VRH ISTRE gp DEL PRIIMKA F CASTRA MESNI IZDELEK PROVINCA V KAMERUNU KRAU EVINA SPODNJA 3URGUNDU/ MIGUEL INDURAIN PASJA SAMIČKA ZNAK ZA RENU INDONEZ. IME ZA N. GVINEJO PREVARA, ZVUAČA MESTO V ŠPANUI V STARI KASTI LJI KULTURNA RASTUNA MOČVIREN SVET (NAREĆ.) ČEŠKI PISATEU ("VOJNA Z MOČERADI") NEZNANKA V MATEMATIKI PERJE PRI REPI SUNEŽ FRANCOSKI IGRALEC DELON 20. IN 10. ČRKA LETOVIŠČE PRI OPATUI PREBI- VALKA MESTA RIMSKA DUŠA UMRLEGA ATEK. OČKA ZAKONČEV OČE Vicoteka Avto "Kako pa morete vedeti, s kakšno hitrostjo vozite, če nimate nobenega br-zinomera v avtomobilu?” “Čisto preprosto: če vozim 60 km/h, ropota zadnja streha; če vozim 70 km/h, potem ropotajo blatniki; pri 80 km/h pa šklepetajo vrata.” “In če vozite 100 km/h?” “Potem mi šklepetajo zobje.” Slepar Trije so igrali karte. Iznenada je eden izmed njih vrgel svoje karte po mizi in divje zakričal: “Slepar! Ne boš nas več goljufal!” “Kako moreš vendar trditi, da goljufam?" “Saj vidim, da ne držiš v rokah kart, ki sem ti jih dal." V šoli “No, Tonček, kdaj boš šel spet v šolo?” “Sploh ne grem več, ker se je naši učiteljici zmešalo. Oni teden nam je pravila, da je ena in štiri pet, zdaj pa trdi, daje dve in tri pet.” Alkohol Zdravnik: “Zdaj trdite, da spijete dnevno po osem vrčkov piva, zadnjič pa ste mi rekli, da spijete samo tri.” Bolnik: “Oprostite, gospod doktor, toda zadnjič je bila z mano moja žena." Misli Ko otrok shodi, postane neverjetno podoben očetu, saj se pri hoji opoteka. REIKI: japonska zdravilska umetnost RAKURZ: filmski izrez AKUTAGAVA: japonski pisatelj JASPERS: nemški filozof PABERKOVANJE Leta 1879 je na boku neke angleške bojne ladje nastala razpoka, a na srečo jo je nek iznajdljiv mornar hitro zamašil z debelo jeguljo. Po njegovi zaslugi ladje ni več zalivala voda in je tako brez večjih težav priplula do najbližjega pristanišča. Na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu je Nizozemka Fanny Blankers-Koen osvojila štiri zlate medalje v atletiki. Dvanajst let prej je na olimpijskih igrah v Berlinu tekmovala v skoku in štafeti. Razvedrilo —krajša cas. DARILO ZA NOVE NAROČNIKE Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. Z naročilom dobite praktično darilo: ASTROLOŠKI ROKOVNIK! Več na www.razvedrilo.si AKCIJA VELJA OD 01. 03. 2006 DO 31. 05.2006! ali po telefonu: 01 /56-36-100 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 10. junija 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 11/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000. 00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 10/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Miljana Klinc, Polje 7,1410 Zagorje - bon za 5.000,00 sit Anita Jerman, Dobrljevo 15,1413 Čemšenik - bon za 3.000. 00 sit Rosanda Medvešek, 1420 Trbovlje - bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO NEVERJETNE CENE SE NADALJUJEJO ODLIČNI BRGLEZOVI PIŠKOTI SLASTNO UGODNO DROBNI KEKSI PAKIRANI 650 g SAMO 350,00 SIT i,46€ VABLJENI TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 RAZVEDRILO © ---------------H- — ALI SE PREPOZNATE? Na fotografiji se v prejšnji številki Zasavca naš Zasavčan, kije, obdan s krogcem, opravljal hudo pomembno delo, ni prepoznal???!!! Današnjemu obkroženemu na fotografiji tako pripadata cela dva bona (eden je vreden dveh pic in dveh coca-col). Splača se potruditi, kajne?! Torej, prepoznajte se in to hitro javite Marti na mobi 041410 734 in sicer do 9. junija 2006 - po tem dnevu bosta oba bona pripadla naslednjemu, ki se bo prepoznal v prihodnji številki. Nikar ne izpustite iz rok, kar že skoraj držite! PIZXERIA ČEBEIICA YRHÖCYIÖ fllotej Valvazorjevo 2, IZlflKE. Tel.: 03/56-74-137 ŠE PET SLADKIH NAGRAD za pravilen odgovor na vprašanje, kaj diši iz stare rudarske kuhinje na Njivi, ki je: ŠMORN. S sadno kupo v Slaščičarni Funtana na Sallauminesu v Trbovljah se bodo sladkali: 1. Rafael Medvešek, Novi dom 42,1420 Trbovlje 2. Barbara Kosec, Ulica 1. junija 34 b, 1420 Trbovlje 3. Anica Jerman, Dobrljevo 15,1413 Čemšenik 4. Justina Milar, Trg revolucije 4,1420 Trbovlje 5. ga ni bilo junaka, da bi jo podelili za pravilen odgovor © NEOSVINČENO ■ ■■!------------- ZA VARNO VOŽNJO... V Hrastniku so v zadnjih tednih namenili precej pozornosti vami vožnji. Najprej so v dneh 25.04 in 26.04.2006 na obeh šolah izvedli preventivni program Jumicar za učence tretjih razredov, ko vsak otrok na poligonu doživi s kompletno signalizacijo pravi svet prometa z voznikovimi očmi. Občinsko tekmovanje za osnovnošolce Kaj veš o prometu je bilo na Dolu 11.05., kjer so se na poligonu pomerili na kolesih in na kolesih z motorjem. »Pri vožnji skozi center Dola so sodelovali policisti, člani AMD in ZŠAM, ki so mlade poučili o vožnji v tekočem prometu..,« je povedal Aleš Venko, predstavnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Med kolesarji je bil v posamezni konkurenci najboljši David Bokal, na kolesu z motorjem pa David Jakopič. V soboto, 13.05., pa so se varnosti na cestah posvetili vozniki motornih koles. Aleš Venko: »Povezali smo se s člani moto kluba Schlossberg in organizirali šolo vame vožnje za voznike motornih koles in koles z motorjem.« Najprej so obnovili znanje medicinske pomoči, potem so poslušali predavanje policista prometnika o pasteh, ki prežijo na motoriste, sledila pa je spretnostna vožnja udeležencev na poligonu. Trideset motoristov je nadaljevalo druženje v svojih prostorih kluba Schlossberg. Fotograßja: arhiv Občine Hr. TRBOVELJČAN BKAVEC PRED STANOVNIKOM Ob koncu tedna, v soboto 20.maja in v nedeljo 21 .maja 2006, je potekala tradicionalna gorsko hitrostna dirka (GHD) na progi Impoljca - Studenec blizu Sevnice. Zasavsko društvo ljubiteljev starodobnih vozil Magnet Trbovlje v soboto, 3. junija, v okviru prireditev ob trboveljskem občinskem prazniku, sladokuscem starin spet pripravlja poslastico, to je memorialna dirka starodobnih motociklov za državno prvenstvo na Katarino. Od 7. do 10. ure se bodo udeleženci zbirali in prijavljali na igrišču gimnazije, v atriju in na parkirišču občine Trbovlje. I Na štartu je bilo 70 vozil. Dirka je štela za državno prvenstvo, : prvenstvo vozil historic, ki se je udeležujejo predvsem tuji i dirkači, bilo pa je tudi nekaj j formul, med katerimi je po rezultatih prevladoval Slovenec Vladimir Stankovič. Že drugo sezono se GDH udeležuje tudi devetnajstletni Trboveljčan Luka Bravec s Fiat Seicentom. Že lani je dokazal, da se lahko povzpne na najvišje stopničke. V začetku maja letos je v avstrijskem Melku osvojil dve zmagi na krožnem dirkališču, tokrat pa je k svojim trofejam dodal še pokal za prvo mesto na GDH. Kot zanimivost povejmo, da letos v najšibkejši diviziji tekmuje tudi popularni puščavski As/hAMiran Stanovnik, ki gaje mladi Trboveljčan pustil za sabo - sicer le za slabo sekundo, pa vendarle... Luka je lani, ko je vozil še brez vozniškega izpita, dosegel peto mesto sezone v diviziji I, trenutno pa je v točkovanju državnega prvenstva za divizijo I vodilni tako v krožno kot gorsko hitrostnih dirkah, za kar si zasluži iskrene čestitke... Ob tem še povejmo, da bo naslednja GDH 24.junija na Rogli, 26.avgusta v Trbovljah, na zasavske ceste pa se vrača tudi rally Zasavje, o čemer bomo poročali že v naslednji številki Zasavca. Fotograßja: ToneKolič Besedili: Fanči Moljk Tam bo tudi tehnična baza in zbor ter ob 10.00 trening. Dirka se bo pričela ob 14.00 in ob 18.00 bo pred gasilskim domom v Čečah razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in zabava. V sklopu te prireditve pripravlja AVTOHIŠA MALGAJ in MALGAJ D.O.O. v trboveljskem parku predstavitev svojega kompletnega prodajnega programa Renault Dacia, motocikle in skuterje Apriha ter osebna vozila WW, Skoda in Audi. Vse skupaj bo začinjeno z vodenim zabavnim programom za vse mlade in mlade po srcu. MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam otroški traktor Bieme na pedala. Tel: 041 679 026 Prodam nizke omare za dnevno sobo dolžine 3,2 m, klubsko mizico- stekleno, jedilno mizo in pet stolov, glasbeni stolp JVC in umetni fikus Benjamin višine 1,80 m. GSM 031 392 535 Prodam peč za centralno ogrevanje »Standard 25«, kotel TVT standard ima tudi bojler za sanitarno vodo. Zraven dam tudi raztezno posodo in razne ventile. Peč je bila kurjena samo tri zime. Cena: samo 50.000,00 sit. GSM 031 634 686 Prodam enostanovanjsko hišo pri cerkvi v Zagorju - III. gradbena faza. GSM 031 886 786 Prodam parcelo, 930 m2, asfalt do parcele na relaciji Trbovlje-Čeče-Ojstro, primemo za gradnjo vikenda ali brunarice. Tel.: 03 56 28 663 Stiki Dekle, če si sama, razočarana, prevarana in želiš spoznati poštenega partnerja, pri katerem lahko tudi delaš, pokliči na GSM 031 836 378 Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko W9C nepRtmičnine Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE - center, enosobno stanovanje, 44,37 m2,1.1963, CK, brez balkona, lepo urejeno, takoj vseljivo; cena: 9.200.000,00 SIT (38.391,- EUR) TRBOVLJE - center, trisobno stanovanje, 72,40 m2,1.1960, obnovljeno, CK, brez balkona, takoj vseljivo; cena: 13.500.000,00 SIT (56.335.- EUR) Zagorje-okolica, 5 km izven, stanovanjska hiša, 130 m2,1.1981, izredno lepo urejena, pripadajoč vrt, v mirnem naravnem okolju; cena: 25.000.000,00 SIT (104.323.- EUR), možna menjava za stanovanje z doplačilom ZAPOSLIMO - šoferja kiper kamiona AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 043, gsm: 041 625 913 ZAPOSLIMO - strojnika gradbene mehanizacije - gradbenega delavca - delavca za delo v kamnolomu AGM NEMEC D.O.O., Sedraž 3, 3270 Laško Teh: 03 56 48 043, gsm: 041 625 913 DOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL- JAMSKI IZLAKE oddaja v najem opremljene prostore za izvajanje kozmetične dejavnosti. Informacije o pogojih oddaje dobite na tel. št. 03 567 95 07 Zasavski frker Aufbiks NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Dne 11.5. ob 15.45 uri je 29-letna Zagorjanka izsilila prednost na Cesti zmage v Zagorju ob Savi, zato je v njeno vozilo trčil voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po prednostni cesti. Oba voznika in 3-letni potnik v vozilu povzročiteljice so se lahko telesno poškodovali. ZBIL SRNO IN SE POŠKODOVAL Dne 13.5. ob 7.40 uri je 37-letni voznik motornega kolesa med vožnjo na relaciji Trbovlje-Zagorje zbil smo, ki muje prečkala vozišče. Ob tem je voznik padel po tleh in se lažje telesno poškodoval. VOZIL PO LEVI STRANI Dne 13.5. ob 18.10 uri je 42-letni Zagorjan v Spodnjih Izlakah vozil po levi strani vozišča in trčil v vozilo, ki je pripeljalo nasproti. Regionalna cesta je bila v času ogleda zaprta za ves promet. Ob trčenju se je povzročitelj lahko telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Bolnico Trbovlje. Zoper njega sledi obdolžilni predlog. NEPREVIDNI STAREJŠI VOZNIKI Dne 10.5. ob 8.30 je vhrastniških Čečah 74-letniHrastničan zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred seboj. Zoper voznika je podan obdolžilni predlog. Istega dne je ob 9.35 uri v Trbovljah 75-letni Trboveljčan trčil v vozilo pred seboj ker ni vozil na zadostni varnostni razdalji. Ker je nastala minimalna škoda, je policist povzročitelju izdal plačilni nalog. Dne 11.5. ob 12.30 uri je 77-letni Trboveljčan premikal vozilo na parkirišču v Trbovljah in trčil v drugo vozilo. Ker se udeleženca nista uspela sama dogovoriti, bodo policisti zoper povzročitelja podali obdolžilni predlog. Dne22.5. ob 13.10 mi je 74-letni Trboveljčan vozil osebni avto po industrijski cesti na Nasipih v Trbovljah. Zaradi neprimerne hitrosti se je z vozilom prevrnil in se lahko telesno poškodoval. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA Dne 23.5. ob 21.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila na glavni cesti pred Hotičem. Policisti so z ogledom ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila zapeljal levo preko nasprotnega smernega vozišča v hrib nato pa je vozilo obstalo na cesti, kjer je vanj trčila voznica osebnega avtomobila, kije pravilno pripeljala iz nasprotne smeri. V nesreči je nastala materialna škoda. Pri postopku je bilo ugotovljeno, daje bil povzročitelj pod vplivom alkohola. Zoper povzročitelja nesreče sledi obdolžilni predlog. DRUŽINSKO NASILJE MED NAMI Policijska postaja Trbovlje in Policijski oddelek Hrastnik sta podala kazenske ovadbe zaradi družinskega nasilja zoper: - 45-letnika, ker je od leta 2005 izvrševal psihično in fizično nasilje nad svojo ženo in otroci, zato so se že odselili na varno; - 48-letnika, ker je od leta 2001 izvrševal psihično in fizično nasilje nad, (danes že polnoletnim) sinom, čemur sta bili dalj časa priči tudi bivša žena in izveznakonska partnerica; - 27-letnika, ker je od sredine leta 2005 izvajal predvsem psihično, občasno pa tudi fizično, nasilje nad staršema; - 25-letnika, ki je od leta 2003 grdo ravnal, delal nasilje in ogrožal varnost svoje bivše partnerke, v aprilu 2006 pa jo je tudi lahko telesno poškodoval. KAJ ŠELE BO, KO BO STAREJŠI Dne 11.5. je učenec 9. razreda OS v Hrastniku pretepel učenca 5. razreda in ga telesno poškodoval. Obveščen bo državni tožilec. NAPOTI JIMA JE BIL SPOMENIK Dne 12.5.2006 Policisti PO Zagoije so bili obveščeni, da je receptor Hotela Medijskih toplic prijel dva neznanca, ki sta prevrnila Valvasorjev spomenik. Zoper oba sledi obdolžilni predlog na sodišče. V primeru, da se ugotovi, daje na spomeniku nastala tudi materialna škoda, pa zoper njiju sledu tudi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. 72-LETNICO ODPELJALI NA PRIDRŽANJE Dne 12.5. ob 12.25 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da na Novem Logu kriči 72-letna Hrastničanka. Ker se gospa, kije bila tudipod vplivom alkohola, še ob prihodu policistov ni pomirila, je bila do iztreznitvepridržana na PP Trbovlje. Zoper njo bodo policisti podali obdolžilni predlog na sodišče. DOMOFON KOT INSPIRACIJA Dne 22.5. ob 23.00 uri so policisti intervenirali v Litiji, kjer so ugotovili, da občan zvoni po domofonu, vpije in moti domače pri nočnem počitku. Policisti so na kraju izsledili kršitelja, ki so ga po opravljenem razgovoru napotili domov. Ob 00.15 uri so bili policisti ponovno zaprošeni za intervencijo na istem naslovu, vendar pa je kršitelj že pred prihodom policistov zapustil kraj dogajanja, zato bodo razgovor z njim opravili naknadno. Zoper kršitelja bo po opravljenem razgovoru napisan obdolžilni predlog. OBVESTILA Dne 23.5.2006 so bili policisti obveščeni, da je občan v bližini gostilne Krznar v Črnem Potoku našel psa, kateri je poškodovan. Za poškodovanega psa je poskrbel najditelj. OPIS PSA: mešanec, manjše rasti, dolgodlaki, črne barve z rjavo usnjeno ovratnico. Lastnik psa lahko pokliče na telefonsko številko PP Litija 01 890-02-80, kjer bo dobil podatke o najditelju. Dne 17.04.2006 se je v Trbovljah našel: - kontaktni ključ od osebnega vozila z napisom fiat in obeskom z napisom Malgaj Dne 6.04.2006 se je v Trbovljah na Gimnazijski cesti našel: GSM aparat, znamke Alctel, IMEI:332287530425687, Dne 11.03.2006 seje v Hrastniku našel: prstan iz rumene kovine z napisom v notranjosti 19.1.903 F.SCH V kolikor občani pogrešajo omenjene predmete se lahko oglasijo na PP Trbovlje in prevzamejo predmete. Ravbajo kot srake PRISVOJILA SI JE STANOVANJE Dne 10.5. je 42-letna Trboveljčanka izpraznila sosedovo stanovanje, ki ga dalj časa ni uporabljal, se vanj vselila in si tako povečala stanovanjsko površino. Zoper njo bo podana kazenska ovadba. ALUMINIJ JE V MODI Dne 23.5. ob 08.00uri so bilipolidstiobveščeni o tatvini barvnih kovin v Litiji. Polidsti os z ogledom in zbuanjem obvestil ugotovili, daje neznani storilec iz ograjenega prostora podjetja v Litiji odtujil približno 400kg pletene aluminijaste žice. Lastnikje z dejanjem oškodovan za približno 300.000,00 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. Dne 10.5.2006ob 12.05 uri so policisti na prijavo občana pohitel v opuščene prostore gospodarske družbe v Trbovljah, kjer so neznanci kradli aluminjaste žaluzije. Osumljenci so pred prihodom policistov kraj zapustili, policisti pa so zasegli cca. 100 kg kovin in pričeli z identißkacijo osumljencev. Morebitne očividce policija naproša, da pokličejo PP Trbovlje ali anonimno številk 080 12-00. JABOLKA NISO PLAČALI Gospodarska družba iz Zagorja ob Savi in 55-letna Trboveljčanka, kot njena zastopnica, sta utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja poslovne goljufije, ker sta v maju 2004 sklenili pogodbo z zasebnim kmetovalcem iz Ptuja za odkup cca. 5 ton jabolk. Dolžnici sta 1/3 dolga plačali po enem letu, na preostali del kupnine v višini cca. 350.000 SIT pa oškodovanec še vedno čaka, čeprav bi glede na poslovanje dolžnici dolg že lahko poravnali. PODANA KAZENSKA OVADBA 19-letm Zagorjan je v januarju vstopil v odklenjene kletne prostore stanovanjske hiše v Zagorju ob Savi, kjer je odtujil električno motorno žago in fotoaparat. Konec februarjaje vstopil v odklenjeno hišo v okolici Zagorja, odkoder je odtujil DVD predvajalnik, že naslednji dan pa vlomil v osebni avto in iz njega odtujil dva kovčka z orodjem. Vpolicijski preiskavi so policisti PO Zagorje ob Savi večino ukradenih predmetov zaseglipn osumljenčevih znancih, zoper osumljenca pa podali kazensko ovadbo. PREPOVEDANE DROGE Policijska postaja Trbovlje je podala kazensko ovadbo zoper 26-letnega Trboveljčana, ki je od leta 2005 prodajal prepovedano drogo konopljo. Pri hišni preiskavi v novembru 2005 so osumljencu policisti zasegli elektronsko tehtnico in pripomočke za prodajo prepovedanih drog. Analiza zaseženih predmetov je pokazala, da je osumljeni poleg konoplje posedoval tudi kokain. PONAREJENI EVRI Spodano kazensko ovadbo so policisti PP Trbovlje v sodelovanju s PU Celje zaključili policijsko preiskavo zoper 25-letnega Celjana, 23-letnega in 31-letnega Žalčana. Osumljeni Celjan je sostorilcema priskrbel ponarejene bankovce za 500 Eur, KRONIČNO 0) slednja pa sta preko internetnega oglasa v oktobru 2005 navezala stik z oškodovancem iz okolice Zagorja, od katerega sta kupila prenosni računalnik in se predsta vila z lažnimi podatki. Osumljeni so storili več podobnih kaznivih dejanj. ZAGRABILO MU JE ROKAVICO Dne 11.5. v dopoldanskem času se je v gospodarski družbi v Hrastniku na vrtalnem stroju poškodoval 36-letni delavec iz okolice Hrastnika. Ker mu je sveder zagrabil rokavico in je zadobil lažje poškodbe, bo obveščen državni tožilec in delovni inšpektor. ZAGOREL A VTOMOBIL Dne 12.5.2006 so bili policisti Policijskega oddelka Zagorje obveščeni, da na Polju v Zagorju ob Savi gori osebni avtomobil. Na kraj so prišli tudi gasilci PGD Zagorje ob Savi, ki so požar pogasili. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, daje v požaru, ki je najverjetneje nastal zaradi napake v instalaciji, vozilo krenilo z mesta in trčilo v bližnje drevo. V požaru je bilo poškodovano tudi sosednje vozilo. Policisti bodo o požaru s poročilom obvestili tožilstvo. PLIN PUŠČAL Dne 17.5. ob 14.30 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da v stanovanju na Cesta Adama Dušaka, pušča plin. O tem so bili tudi obveščeni gasilci GD Hrastnik in odgovorni podjetja Istrabenz, ki so zaprli plinovod. Ugotovili so, da je puščalo tesnilo na plinski pečici, katerega so zamenjali. GROZIL Z EKSPLOZIJO Dne 22.5. so policisti s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku osumljenca kaznivega dejanja, kateri je dne 21/5grozil z eksplozijo z plinsko bombo. Preiskovalni sodnik je zoper osumljenca po opravljenem zaslišanju odredil pripor. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si gorazd.lipovšek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) Za kronično skrbi: Peter Motnikar AVCšVA' ®) POHAJKOVANJA i------------ Pohodne poti rastejo v Sloveniji kot gobe po dežju in tudi privržencev tovrstne rekreacije je vedno več. Mimo je že na primer Cankarjev pohod od Ljubljane do Vrhnike, ki so ga organizirali že tretje leto, še daljšo, enajstletno tradicijo pa ima najjužnejša slovenska pot ob belokranjski lepotici Kolpi, ki je bila 14.maja 2006. Udeleženci so pustili avtomobile v Srednjih Radencih, od koder jih je avtobus odpeljal v Damelj, kjer je bil start, cilj pa spet v Srednjih Radencih. »Pot je zelo slikovita, saj teče skoraj vseh 12 km po kolpskem kanjonu, po gozdu, tik ob reki...,«je dejala Vesna B., ena izmed skupine zasavskih udeleženk. Martin Lindič, glavni organizator in predsednik TD Poljanska dolina, pa je povedal, da pot prirejajo dvakrat na leto. Tokratnih pohodnikov je bilo okrog tristo. In ko smo ga povabili na Sovretovo pot v jeseni 7.oktobra, je dejal, da poznajo naše kraje, ker njihovi kajakaši večkrat veslajo po Savi. In ker je Martin Lindič tudi sekretar Rafting zveze Slovenije, spremlja tudi uspehe našega Petra Kauzerja... Bralce pa opozarjamo še na eno pot, ki bo v soboto, lO.junija 2006. To je Aškerčeva pot s ciljem iz zdravilišča Rimske Toplice do Sirja. S pohodom bodo začeli že ob 7.uri. Letošnja novost je, da se bodo pohodniki iz Širja vračali na startno mesto v Rimske Toplice z avtobusi. Informacije dobimo na 03 57 36 020 ali na GSM: 040 60 60 71. KINO/OBVESTILA © Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 01.06.06 ob 18.00 DA VINČIJEVA ŠIFRA triler Petek 02.06.06 ob 18.00 DA VINČIJEVA ŠIFRA ob 20.45 KO POKLIČE TUJEC triler Sobota 03.06.06 ob 18.00 DA VINČIJEVA ŠIFRA Nedelja 04.06.06 ob 18.00 DA VINČIJEVA ŠIFRA ob 20.45 KO POKLIČE TUJEC Poned. 05.06.06 ob 18.00 KO POKLIČE TUJEC Torek 06.06.06 ob 18.00 DA VINČIJEVA ŠIFRA ob 20.45 ZADNJI DNEVI SOPHIE SCHOLL -vojna drama Sreda 07.06.06 ob 18.00 ZADNJI DNEVI SOPHIE SCHOLL Četrtek 08.06.06 ob 18.00 ZADNJI DNEVI SOPHIE SCHOLL ob 20.15 OPAZUJEMO TE grozljivka Petek 09.06.06 ob 18.00 OPAZUJEMO TE Sobota 10.06.06 ob 18.00 OSTANEK ČASA drama ob 20.00 OPAZUJEMO TE Nedelja 11.06.06 ob 18.00 OPAZUJEMO TE ob 20.00 OSTANEK ČASA Ponedeljek 12.06.06 ob 18.00 OSTANEK ČASA Torek 13.06.06 ob 20.00 MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD ZF akcija Sreda 14.06.06 ob 18.00 MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD Četrtek 15.06.06 ob 18.00 MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD Kino Delavski dom Zagorje Petek 02.06.06 ob 20.00 ČEZ 30 IN ŠE PRI TASTARIH am.kom. Nedelja 04.06.06 ob 20.00 ČEZ 30 IN ŠE PRI TASTARIH am.kom. Ponedeljek 05.06.06 ob 20.00 OBUPNA BELINA am. kom.krim. Torek 06.06.06 ob 20.00 FILM TEATER: OTROK franc.drama Petek 09.06.06 ob 18.00 FILM DA TE KAP 4 am.kom. groz. ob 20.00 MISIJA NEMOGOČE 3 am.akc. triler Sobota 10.06.06 ob 18.00 FILM DA TE KAP 4 am.kom.groz. ob 20.00 MISIJA NEMOGOČE 3 am.akc.triler Nedelja 11.06.06 ob 20.00 INSAJDER am.triler Ponedeljek 12.06.06 ob 20.00 INSAJDER am.triler Torek 13.06.06 ob 20.00 FILM TEATER: POGLED Z EIFFLOVEGA STOLPA srbsko-hrvaški, drama Kino Izlake Nedelja 04.06.06 ob 19.15 OBUPNA BELINA am. kom.krim. Nedelja 11.06.06 ob 19.15 FILM DA TE KAP 4 am.kom. groz. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 01.06.06 ob 18.00 ČUDEŽNA VARUŠKA am.druž.kom. ob 20.00 POŽARNI ZID am.akc. triler Petek 02.06.06 ob 20.15 INSAJDER am. triler Sobota 03.06.06 ob 10.00 ČUDEŽNA VARUŠKA am.druž.kom. ob 18.00 POŽARNI ZID am.akc.triler ob 20.00 INSAJDER am.triler Nedelja 04.06.06 ob18.00 INSAJDER ob 20.00 POŽARNI ZID Sreda 14.06.06 ob 20.00 DA VINČIJEVA ŠIFRA am.triler Četrtek 15.06.06 ob 20.00 MISIJA: NEMOGOČE 3 am.akcija Kino Dol pri Hrastniku Petek 02.06.06ob 18.00 ČUDEŽNA VARUŠKA am.druž.kom. Kulturno društvo Svoboda Trbovlje Sobota 13.06.06 ob 20.00 satirični kabaret ZAFRKON s Sergejem Verč in Borisom Kobal Delavski dom Zagorje Četrtek 01.06.06 ob 19.00 KONCERT RADIA SNOOPY Petek 02.06.06 ob 21.00 KONCERT avtorske glasbeJURE TORI (harmonika) in EWALD OBERLEITNER (kontrabas) na Zeleni terasi (vstopnine ni!) Sobota 03.06.06 ob 19.30 BALETNI VEČER SGBŠ Ljubljana in GŠ Zagorje Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek 01.06.06 ob 17.30 ŠKRATEK BRALČEK pripoveduje Šklab, klub zasavskih študentov: Petek 02.06.06 večerno druženje ob glasbi 90-ih let in starejši- v baru Jama na Izlakah (do 23.00: Sklabov brezplačni kupon za pijačo) sobota 03.06.06 Bungee jumping v Solkanu pri Novi Gorici! Odhod avtobusa iz Zagorja ob 8.00. Informacije in prijave: 040 201 614. Sobota 10.06.06 od 8.00 do 11.00 Šklabov boljši sejem pred Zagorsko tržnico ob 18.00. Šklabovo tradicionalno kegljanje na kegljišču v Zagorju BREZPLAČNO!!! Poleg SO.tih prireditev v mesecu juniju je: 01.06.2006 ob 19.00 OSREDNJA SLOVESNOST OB l.JUNIJU -trboveljskem občinskem prazniku s podelitvijo prvojunijskih nagrad in naziva častnega občana -v gledališki dvorani DD Trbovlje Društvo prijateljev mladine Trbovlje Do petka, 9. junija, - vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ob sredah tudi od 14.00 do 17.00 zbira prijavnice za letovanje otrok oz. organizirane počitnice na Debelem Rtiču, v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah in v Savudriji za deset dni -(omogočeno bo odplačevanje na štiri obroke) Zavod za šport Trbovlje sporoča, da je odprto Letno kopališče v Trbovljah -Za kopalce od 9.00 do 18.00 , za rekreativno plavanje od 20.00 do 22.00, za vaterpolo zaključenih skupin po 21.00 ORLEK ROCK GRE V PAKISTAN V Lahoreu v daljnem Pakistanu je bil novembra lani festival, na katerem so kot edina in prva rock skupina nastopali naši Orleki. In navdušili, seveda, v taki meri, daje organizator celo obljubil, da bo obiskal Slovenijo. V soboto, 27.5. zvečer je bila na Zeleni terasi, KcDD Zagorje predpremiera filma Orlek rock gre v Pakistan, ki bo prikazan tudi na televiziji, kjer lahko spremljamo dogajanja na festivalu in okrog njega. Film je posnel Iztok Tory. VSE JE LEPŠE, KEK TE LJIJRIM... ...in če večer preživite zagorskim Big bandom, Otom Pestnerjem in New Swing Quartetom. Prireditev je bila na igrišču Partizana, kjer so pod vedrim majskim nebom nepozabni zvoki popestrili zagorski glasbeni večer. Vsi so bili v najboljšem elementu,- glasbeniki Big banda, pod dirigentsko palico Petra Kudra, njihov gost Oto Pestner, New Swing Quartet, najbolj pa navdušena publika. Upamo, da bo še veliko takšnih večerov, saj se KcDD Zagorje res trudi, da so prireditve v okviru obeh abonmajev in izven, vse kvalitetnejše in zato seveda tudi dobro obiskane. NAS SVET GLASRE Tradicionalni zaključni koncert Glasbene šole Trbovlje je bil tokrat malo drugačen, saj letošnje leto glasbeni svet zaznamuje Mozartova glasba. V četrtek, 25. maja 2006 ob 19 uri so obiskovalci v DD Trbovlje lahko uživali v družbi mladih izvajalcev in Wolfanga Amdeusa Mozarta. ‘Naš svet glasbe’, svet Mozarta in klasicizma, je bil prav zaradi tega prikazan na morda malo drugačen način. Solisti, komorne skupine, pihalni, godalni in harmonikarski orkester, plesne točke,... Pisan svet glasbe, glasbil in glasbenikov za trenutek pozabljenja vsakdanjosti. ■w LJUߣZ£Af AfA Z£AiLJ/ J£ USTMß/LA MAT/ CAetrarcaJ BODOČNOST Q> 26.05.2006 Mojca Goljuf, Pod gozdom 13, Trbovlje - hči Hana Stošicki 27.05.2006 Bernarda Bokal, Naselje Aleša Kaple 7 b, Hrastnik - hči Sara Dacar Jerneja Dolar, Kotredež 19, Zagorje - sin David Bukovšek Breda Prevolnik, Zminec 5, Škofja Loka - hči Lien ISRENE ČESTITKE! Od 17. do 27. je ravno deset dni, v katerih bo rojstni dan praznovalo v bodoče osemnajst novih zemljanov -10:8 za fante! 17.05.2006 Melita Lazar, Obrtniška cesta 11, Trbovlje - sin Maj Kuder Mateja Camplin Tahirovič, Ul. Sallaumines 9, Trbovlje - sin Domen Camplin Aleksandra Juvan Žunk, Vreskovo 82 b, Trbovlje - hči Nuša Žunk 18.05.2006 Andreja Ranzinger, Log 3, Hrastnik - hči Zoja Sluga Nataša Prosenc, Šemnik 4, Kisovec, Zagoije - hči Pia Natja Lavrač, Stopnik 55, Vransko, Žalec - hči Nina Prašnikar Mirjam Leskovšek, Badovinčeva 4, Celje - sin Aljaž Škomik 19.05.2006 Mojca Berdnik Vozel, Gimnazijska c. 5, Trbovlje - sin Vito Vozel Vesna Sopotnik, Sp. Izlake 8, Zagorje - hči Zarja Burkeljc 22.05.2006 Gordana Golež, Brezno 13, Laško - sin Rok Lipovšek 23.05.2006 Sonja Gašparič, Šuštarjeva kol. 9, Trbovlje - sin Blaž 24.05.2006 Tea Dokmanovič, Obrtniška cesta 11 a, Trbovlje - sin Jaša Tomše Jerneja Ravnjak, Partizanska cesta 16, Trbovlje - sin Nejc Krajšič Aljoša Zavrašek, Log 22, Hrastnik - sin Val NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno 1 Ime in priimek: Naslov: 0) E 'g >6 o D c > O >5 ö c Podpis: 2 £ M 2 S "cö Telefon: o S M g o a o a f 2 o o 6? Davčna številka: > E O POLETMA Na ROC aI GRAFIKA GRACER Prvih pedeset novih naročnikov prejme znanstveni kalkulator Galaxy 67 priznanega ameriškega podjetja TEXAS INSTRUMENTS v vrednosti 4.000,00 SIT! primeren za °s Še vedno pa velja: tisti, ki nam bodo pomagali pridobiti vsaj dve 2-letni naročnini gredo 2 nami v GARDAL4ND! BREZPLAČNO! najbolj vroče! Poleti Vsak nov naročnik pa prejme tudi majico ZASAVC! © RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA — ■■■■. i------------------------- Red in mir na sončni strani Alp. Če ste se odločili, da se boste preživljali z beračenjem ali prostitucijo, bodite pozorni. Obe dejavnosti bosta od slej pod budnim očesom državnih organov. Oblast se je odločila v deželi Kranjski zagotoviti javni red in mir. Se najbolj jih bodo po novem po prstih dobili vsiljivi berači in prostitutke. Tudi za nedostojno in drzno vedenje bodo odgovarjali berači in prodajalke ljubezni. Sankcionirane bodo osebe, ki bodo izkoriščale naravne danosti in prenočevale pod milim božjim nebom. Javni red in mir bodo zagotavljali policisti in redarji. Policisti pa bodo pri tem uporabljali še posebne prijeme, na podlagi pooblastil, kot izključitev energetskih virov: elektrike, plina in vode. No, za vsiljivo beračenje ukrepi z energijo ne bodo ravno primerni, razen če beračem organi ne bodo izklopili sonca in dežja pa vetra. Tudi za bivanje pod vedrim nebom je za omenjeno kategorijo »poslovnežev« vprašljiv izrek kazni, saj večina od njih spada tudi v kategorijo brezdomnih oseb, ki večino dni v letu preživi kje v naravnem okolju. Razen, če organi ne bodo bivanje pod mostom ali pod krošnjo drevesa šteli kot kraj stalnega bivališča. Postavlja se tudi vprašanje, kako bodo pooblaščene službe in osebe uspele od berača izterjati poplačilo kazni, ko pa berači praviloma nimajo bančnih računov, niti premičnih ali nepremičnih dobrin. Poleg tega jih o višini kazni ne bodo mogli obveščati z priporočenimi poštnimi ovojnicami dokler mostovi in drevesne krošnje ter klopi v parkih ne pridobijo karakteristik bivališč. Menda, kot je bilo zaslediti v medijih, bodo zaradi omenjenih težav policisti in redarji beračem sredstva za plačilo prekrška, kar na kraju »zločina« iz hlač stresli in pobrali izkupiček, ki bo iz zamaščenih žepov padel na trdna posvečena tla gospodova . Tudi pri pobiranju izrečenih denarnih kazni pri plačidajkah bodo imeli organi hude probleme, ko bodo dekleta vsiljivo ponujala svoje mednožne usluge izprijenim strankam. Organi bodo morali ažurno ukrepati, da bo plačilo za usluge še vedno v torbici -dekolteju prostitutke, še preden ga bo pobral damin zvodnik. V primeru počasnega delovanja organov, bodo lahko plačilo za prekršek organi pobrali le še v naturi po načelu z organom v organ. Je pa prišlo pri novelah zakona v zvezi s kršenjem javnega reda in miru do nemile anomalije. Tipično diskriminatoren je pogled zakonodajalca. Vsak človek se rodi s petimi prsti na eni roki. Jaz imam vsakega od svojih prstov enako rad. Vsi so mi potrebni pri vsakodnevnih opravilih. Sredinec pa bom po novem prisiljen uporabljati previdno in naskrivaj. Če se bo sredinec na moji ali vaši roki izpostavljal in bo rinil v ospredje, še posebej v pokončen položaj, bo takoj sledila kazen zaradi žaljive geste. Vsakega od prstov boste lahko po mili volji izpostavljali pogledom javnosti, le sredinca nikar. Kaj pa kazalec, ki nesramno kaže na lepe in manj lepe stvari, ki jih počne človeštvo, pa še po nosu prav neokusno marsikateri osebek z njim brska. Bo kmalu tudi ta nesrečnik obsojen za svoja kriminalna početje? Pa prstanec, ki v nekem življenjskem obdobju pri večini ljudeh postane ošaben in se okiti z zlatom in mezinec, ki s svojo majhnostjo človeštvo opozarja na zakrnel razum, ter palec, ki s svojo debelostjo simbolizira človeško požrešnost in nenasitnost? Vsak po svoje greši, a le eden kazen dobi, velja zapisati. Le mimo kri, berači in prostitutke. Dostojanstveno opravljajte svojo dejavnost za preživetje. Pa previdno s sredincem, Slovenci. V danih razmerah je najdaljši med enakimi obsojen na delovanje v temi - ilegali. Meßsto LJUBEZEN JE ENERGIJA Od trenutka, ko sem prvič začela nekaj zapisovati in pisati »svoj« otroški časopis, do pomoči mojemu Martinčku pri urejanju našega - vašega Zasavca, se je v mojem življenju veliko spremenilo. Predvsem moja leta in izkušnje. Razumem marsikaj, kar me je nekoč metalo iz tira, zdaj pa... Namesto, da skrivam ljubezen, jo odkrivam. Zdaj vem, da ljubezen ni kar tako nekaj, kar ti brezpogojno pripada. Moraš jo gojiti, dajati in zaslužiti. Nič nas ne more zaustaviti, ko smo v njeni oblasti, vse zmoremo in vse je tako čudežno lahko. Naučila sem se tudi, da se do nje ne pride s kompromisom: potrebno se ji je popolnoma predati in verjeti in - že je tu... vsaka tudi najmanjša pozornost ali zaskrbljen pogled, vse nam govori o njej. O ljubezni, tradicionalno, čustveno, izkustveno in predvsem osebno- se veliko govori. Veliko se dogaja, a malo prizna. To je večna tema glasbenih, filmskih, gledaliških in drugih del, ki prinašajo energijo in pomenijo življenje. Najbolj čudne kemične reakcije nastanejo pod njenim vplivom, za kar obstajajo različne in neverjetne razlage. V življenju je pomembno, da ko nekoga srečaš, to ‘kemijo’ tudi začutiš, ne samo, da misliš-fo je to. Včasih se vse izgubi zaradi neke malenkosti, vendar ljubezen je močno čustvo in ko nekoga iskreno ljubiš, mu dovoliš tudi oditi. Ako obstajata prava energija in kemija, se bo vrnil in takrat je resnično tvoj in ljubezen je prava. So časi, ko si slabe volje, nič ti ne gre od rok in se zgodi, da se kriteriji znižajo. Takrat dovolimo, da se nam približa nekdo, ki si tega v resnici ne zasluži. Potrebno seje nn/no zbuditi in reči: v napačni zgodbi si, ta ni zate...Ženske žal mislijo, da so leta ovira. Jaz menim nasprotno! Z leti je več izkušenj, vemo kaj hočemo in česa ne, vendar je naša zahtevnost večja. Zaradi življenjskih preizkušenj se vse laže in hitreje prepozna. V teh letih nas težko kdo prepriča, daje pravi, če čutimo, da ni. Žalost in bolečina sta prav tako močni čustvi. Kar nevarno je, če ste sami in prazni, kadar o nikomur ne razmišljate. Družina je vir energije za vsakogar. Ne samo tiste, ki vsak dan daje moč za ustvarjalnost, vzpodbuja, da se premagajo ovire, premikajo gore, ker v osnovi je družina ena sama neizmerna ljubezen. Jaz imam dve družini, druga je moja Martiča, urednica časopisa, ki ga imate v rokah. Življenje je lepo ker...je ljubezen... Stanislava PROSTOVOUNO ... SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mesecih lahko izkusite razburljivo in aktivno vojaško življenje, se usposobite za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznate lahko osnove vojaške taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Prostovoljno služenje traja tri mesece. Med služenjem ste zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imate prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Vojaški rok lahko prostovoljno služite v: - vojašnici v Novem mestu - napotitev 18. septembra 2006, - vojašnicah v Postojni in Murski Soboti - napotitev 2. oktobra 2006. www.slovenskavojska.si Prijavite se lahko v: Izpostavi za obrambo Trbovlje, Obrtniška c. 12, telefon 03/56 30 895; pisarni Zagorje, Kidričeva c. 11, telefon 03/56 68 685 ; pisarni Hrastnik, Pot V. Pavliča 5, telefon 03/56 43 673. ... SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZI! Morebitna vprašanja lahko posredujete na e-naslov: Izpostava.za. obrambo. Trbovlje@mors.si o REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. Posojilna kartica KARAIUTA I Celje - skladišče I D-Per m I 5000019050,11 - z njo bo pogled lepši in posojilo vedno pri roki COBISS o • plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta, / • možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke, - plačilo obveznosti • le 20 % mesečno od porabljenega zneska in • dodatna ugodnost pri odobritvi posojila. /O ) banka zasavje -----^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje