158 kegljanje, balinanje, »bowling« Experience from nine pin bowlers summer camps Abstract Preparation of summer camp is demanding project and re- quires a lot of responsibility of the organization, managers and coaches. Over the years, since we conducted summer camp, we have found that for the health of our nine pins bowlers is the most important transmission of information on their bi- opsychosocial status and how to plan, execute and control themselves at workouts and competitions. At the same time we should emphasize the educational aspect, which have sig- nificant impact on their further sports career. Keywords: education, training, exercise, rest Izvleček Priprave športnikov so zahteven projekt, ki od organizacije in posameznika zahteva veliko odgovornost. V letih, odkar izvajamo poletne priprave, smo ugotovili, da je za zdravje naših kegljačev najpomembnejši prenos informacij o stanju, načrtovanju, izvedbi in nadzoru vadbe ter tekmovanj. Ob tem nikakor ne gre spregledati vzgojnih vidikov, ki imajo za nadaljnjo športno pot in življenje pomemben vpliv. Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, vadba, odmor Bojan Bajec Izkušnje iz poletnih priprav kegljačev Uvod „ Strokovna komisija pri Kegljaški zvezi Slovenije je pred leti uvedla tudi poletne priprave kegljačev v Kranjski gori. Kegljači imajo pre- hodno obdobje v juniju in juliju, z avgustom pričnejo običajno pri- pravljalno obdobje in s septembrom se prične dolgo tekmovalno obdobje ligaških tekmovanj in tekmovanj posameznikov in držav- nih vrst vseh starostnih skupin ter spolov. Zato so poletne pripra- ve postavljene v obdobje konec julija in začetek avgusta. Model poletnih priprav kegljačev mlajših kategorij se je izoblikoval z leti sodelovanja s Fakulteto za šport, Inštitutom za šport v Ljubljani, strokovno komisijo Kegljaške zveze Slovenije, kegljači in njihovimi trenerji. V modelu so upoštevane številne specifike te zanimive športne panoge, njihovega strokovnega kadra, ciklusov, biome- haničnih zahtev tehnike, funkcionalne anatomske analize lučaja , energijskih zahtev lučaja, tekmovanja ter vrste tekmovanja. Osnovnih cilj poletnih priprav je telesna priprava, dva skrita pa sta vzgoja in izobraževanje kegljačev. Vsakoletne meritve pripravljenosti ob koncu tekmovalne sezone in začetku pripravljalne sezone nam služijo za pripravo bolj podrob- nih načrtov. Ob meritvah v juniju vsak kegljač ob svojih rezultatih prejme tudi okvirni načrt dela do pričetka priprav. Le ta je zajemal količino in intenzivnost obremenitve, čas regeneracije in različne vsebine, ki jih je vadeči lahko izbira glede na lastno željo. Navodila, oziroma načrt dela za 30 vadbenih enot je posamezniku omogo- čil samostojno izvajanje naloge do prihoda na same priprave. Glede na vsakoletne rezultate meritev imamo naslednje neposre- dne cilje: Dvig stopnje aerobne vzdržljivosti – Zmanjšanje asimetrij med levo/desno nogo – Zmanjšanje asimetrij med levo/desno roko. – Razvoj različnih vrst moči in gibljivosti, – Vzgoja o pomenu skrbi za lastno telo – Informiranje o načinih vzdrževanja, oziroma spreminjanja tele- – sne sestave Z upoštevanjem zakonitosti procesa športne vadbe, načeli in zna- čilnosti, ki jih ima svet kegljanja, se je z leti oblikovalo znanje ko- liko: obremenitve, odmora, katere vadbene metode bodo zajete, upoštevala se je asimetrija telesa, katere psihomotorične sposob- nosti je potrebno vključiti v program, da bo rezultat najboljši. Vse našteto pa je bilo potrebno združiti v sedem dnevni program. Posebnost modela pa je vsekakor vzgojni vidik, ki je vključen v proces vadbe v času samih priprav. Ta je pokazal vsaj dve bistveni prednosti v sprejemanju, dojemanju informacij, posledično izved- bi in v nadaljevanju, po pripravah, vključitev le teh v lastni program vadbe. Vpliv na organizem s koncentrirano sedemdnevno vadbo, kljub ustrezni telesni pripravljenosti kegljačev bi bilo nestrokovno, ne- smiselno, neefektno in neodgovorno dejanje. Vsem znan splo- šen vzorec priprav športnikov s postopnim obremenjevanjem organizma v prehodu iz tekmovalnega v pripravljalno obdobje, je bilo vodilo od samega začetka organizacije. Vsako leto smo oceni- li izvedbo programa, glede na zastavljene cilje, načrt in izvedbo, kegljanje, balinanje, »bowling« 159 ter glede na rezultate ocenjevanja, smo naslednje leto program poletnih priprav primerno popravili. Izvedba priprav „ Čas priprav v začetku avgusta je ena redkih prilik v letu, kjer se združijo posamezniki, predvideni kandidati za reprezentanco, torej najboljši kegljači v državi. Omejen čas je tako potrebno čim bolj in vsestransko izkoristiti. V obdobju tekmovanj je večina treninga namenjena tehniki in taktiki, za koordinacijo ali za vaje za omeje- vanje asimetrije, za razvoj ali vzdrževanje aerobne vzdržljivosti ali posredovanje informacij o prehrani, pa je čas omejen. Ravno tako je omejena izvedba naštetega zaradi posebnosti kegljišča in ča- sovne razporeditve treningov. Igralni in tekmovalni prostor skupaj s funkcionalnim enostavno zahteva poseben – težji, omejen način izvajanja. Ker je za kegljanje ena od osnov primerna aerobna vzdr- žljivost, vzdržljivost v moči ter gibljivost s primerno amplitudo je bilo pri izdelavi tega programa to osnovno vodilo je bil zato dan poudarek na omenjenih drugih delih. V okviru programa za izvedbo poletnih priprav smo izdelal po- drobni terminski načrt priprav, določil podrobno vsebino s količi- na in intenzivnostjo vadb, s časom regeneracije v dnevnem urniku, spanju in topološki menjavi obremenitev. Tabela 1. Primer programa dela za posameznika St Vadbe Cilj Trajanjev minutah* Opis vadbe 1 24. 6. 2016 Moč 30 Vadba po postajah - 8 postaj 2 25. 6. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 13 minutah Kolo na 3200 m v času 10 minut Plavnaje na 150 m v času 3,5 minut 3 26. 6. 2016 Odmor 4 27. 6. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 13 minutah Kolo na 3200 m v času 10 minut Plavnaje na 150 m v času 3,5 minut 5 28. 6. 2016 Moč 60 Telovadnica 6 29. 6. 2016 Aerobna Vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 13 minutah Kolo na 3200 m v času 10 minut Plavnaje na 150 m v času 3,5 minut 7 30. 6. 2016 Moč 30 Vadba po postajah - 8 postaj 8 1. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 13 min. Kolo na 3200 m v času 10 minut Plavnaje na 150 m v času 3,5 min. 9 2. 7. 2016 Odmor 10 3. 7. 2016 Odmor 11 4. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 12. minutah Kolo na 3200 m v času 9. minut Plavnaje na 200 m v času 4. minut 12 5. 7. 2016 Moč 60 Telovadnica 13 6. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 12. minutah Kolo na 3200 m v času 9. minut Plavnaje na 200 m v času 4. minut 14 7. 7. 2016 Odmor 15 8. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 12. minutah Kolo na 3200 m v času 9. minut Plavnaje na 200 m v času 4. minut 16 9. 7. 2016 Odmor St Vadbe Cilj Trajanjev minutah* Opis vadbe 17 10. 7. 2016 Odmor 18 11. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 11.45 minutah Kolo na 3200 m v času 7.45 minut Plavnaje na 200 m v času 4. minut 19 12. 7. 2016 Moč 60 Telovadnica 20 13. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 11.45 minutah Kolo na 3200 m v času 7.45 minut Plavnaje na 200 m v času 4. minut 21 14. 7. 2016 Odmor 22 15. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 11.45 minutah Kolo na 3200 m v času 7.45 minut Plavnaje na 200 m v času 4. minut 23 16. 7. 2016 Odmor 24 17. 7. 2016 Odmor 25 18. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 11.00 minutah Kolo na 5000 m v času 12 minut Plavnaje na 250 m v času 5. minut 26 19. 7. 2016 Moč 30 Vadba po postajah - 8 postaj 27 20. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 11.00 minutah Kolo na 5000 m v času 12 minut Plavnaje na 250 m v času 5. minut 28 21. 7. 2016 Moč 30 Telovadnica 29 22. 7. 2016 Aerobna vzdrž. 40 Tek na 1600 m v času 11.00 minutah Kolo Na 5000 M V Času 12 minut Plavnaje na 250 m v času 5. minut 30 23. 7. 2016 Moč 30 Vadba po postajah - 8 postaj * V trajanju vadbe je zajet tudi čas obveznega začetnega in končnega dela vaj za gibljivost. V programu so navedene različne vsebine, ki jih vadeči izvaja po lastni izbiri. 160 kegljanje, balinanje, »bowling« Program dela Program pa se je izvajal v spodaj opisanem razmerju vadb. / cca 21 vadb. Število vadb se spreminja na osnovi stanja skupine/ . Na- vedena so razmerje vadb in nekatere posebnosti. 1. Vadba aerobne vzdržljivosti cca 20% Hoja, tek, kolesarjenje, gorništvo. Menjava vsebin je omogočala vadbe z visoko motivacijo. Z upo- rabo ur (katere merijo srčni utrip) se je določala individualna obre- menitev, kar je ravno tako bistveno vplivalo na izvedbo na osnovi določene količine in intenzivnosti, ki velja za razvoj aerobne vzdr- žljivosti. Posameznik se ni obremenjeval če je, za primer, prišel do polovice Vitranca in ne do vrha kot večina. Vadbo je izvedel 100% v okviru svojih sposobnosti. S tem ko je bilo predhodno jasno razloženo, da so telesa različna in ne enaka, z različnimi inicialnimi stanji je trening potekal na visoki delovni ravni. Za popestritev smo v program vključil intenzivno skupinsko vadbo, aerobiko, ki pa je imela vpliv tudi na razvoj ko- ordinacije. 2. Vadba vzdržljivosti v moči cca 20% Vadba na trenažerjih, pilates, obhodna vadba, skupinske vadbe. Začetno testiranje na trenažerjih je omogočalo natančno določitev posameznikove obremenitve /število ponovitev, serij, odmorov/. Posebnost pa so vaje za zmanjšanje asimetrije. Na osnovi meritev se kaže asimetričnost v obsegu nog, in rok, ter nagibu ramen, kot posledica enostranske obremenitve sukalk trupa. Razlike se kažejo tudi v moči upogibalk trupa ter iztegovalk in upogibalk kolena, oboje pa ravno tako posledično vpliva na asimetrijo. Tehnika kegljanja, ki je zahtevala zaustavitev gibanja v času izmeta krogle je davna preteklost, Izrazite »močne« desne ali leve noge ni več. Sprememba tehnike z dodatnim korakom po izmetu krogle je razbremenila silo ustavljanja in je bistveno vplivala na odpra- vo asimetrije nog in posledično težav ce- lotnega lokomotor- nega aparata. Vendar pa, kakor pri števil- nih drugih športnih panogah, kegljanje enostransko obreme- njuje telo. V sklopu meritev smo fotogra- firali tudi Ahilove teti- ve in merili ploskost stopal s podajanjem informacij o možnih posledicah. Zani- mivo je bilo izdelati ustrezen model na- domestne obreme- nitve. Matematično je bilo enostavno; 120 metov na tre- ningu z dominantno roko in nato 120 ma- tov z ne dominantno roko. Žal realnost je drugje. Za začetek smo vadbo,na trenažerjih, kjer je to mogoče, izvajali po formuli večjega števila serij in obremenitev z ne dominantno stranjo in manjšega z dominantno. /2 do 3 serije 15 do 20 pono- vitev/. Za čas treningov na kegljišču smo dali navodila za izvajanje omejenega števila ponovitev – kegljanja na koncu treninga z ne dominantno roko in obremenitev z utežmi, ročkami, trakovi, sukalk trupa in ne dominantne roke. Vaje smo izvajali cel čas priprav. Zavedamo se, da je spreminjanje asimetrij dolgotrajni proces in bo potrebno na rezultate počakati. Vendar se ravno tako zavedamo, da smo z meritvami , ki so v osnovi potrebne za doseganje špor- tnega rezultata, posegli še v bolj bistveno in to je skrb za zdravje organizma. 3. Vadba gibljivosti cca 20% Vaje statičnega in dinamičnega raztezanja. Poudarek je bil predvsem na vajah za izboljšanje gibljivosti mede- ničnega obroča ter upogibalk in iztegovalk kolenskega sklepa. Ves čas priprav so se izvajale vaje raztezanja v zaključnem delu trenin- gov. Nazorno so bile razložene posledice neustreznega zaključka vadbe, brez ustreznega raztezanja. 4. Vadba koordinacije gibanja cca 20% Timing, ritmičnost, ravnotežje, preciznost, usklajenost spodnjih in zgornjih udov so bistvene za usklajenost celotnega gibanja pri tehniki kegljanja. Menjava sredstev, rekvizitov, okolja,,, je omogo- čala zanimivo vadbo. V času treninga koordinacije so se, dostikrat, izrazito pokazale tudi osebnostne lastnosti posameznikov. Vse je bilo vidno s preprostim opazovanjem. Njihova odzivnost, vodlji- vost, agresivnost, smisel za skupinsko delo, individualizem, egoi- zem, tekmovalnost, natančnost, umirjenost, jezo. Zlahka zaznamo razlike med posamezniki. Poleg pomembnih koordinacijskih na- log smo izvajali tudi netipične vaje za agilnost, reševanje nepred- vidljivih motoričnih nalog. V tem obdobju so se športniki srečali z različnimi športnimi panogami, atletiko, nogometom, odbojko na mivki, plavanjem in skupinsko vadbo z plesnimi vsebinami. Slika 1. Začetek navodil kegljačem za priprave na poletni del priprav kegljanje, balinanje, »bowling« 161 5. Regeneracija cca 20 % Regeneracijska vadba v bazenu, masaža, počitek – v obdobju dne- va – počitek spanje. Na regeneracijo vpliva predvsem kvalitetna in ustrezna hrana in kvaliteten počitek. Topološka utrujenost kljub menjavi obremeni- tev noge, roke, trebuh hrbet, koordinacija, aerobni trening, moč, dnevni počitek, doseže »vrh« preide v utrujenost celotnega or- ganizma, nekako po treh dneh. Upade tudi začetno navdušenje, novo okolje, nova komunikacija, nov prostor. Takrat je potrebno vadbo omejiti, v program smo dodali masažo in regeneracijski tre- ning v bazenu ter odmor z zmanjšanim številom treningov v nasle- dnjem dnevu. Model se je pokazal koristen in ga skupaj s kakšnim nenapovedanim dogodkom koristno uporabljamo že leta. Program, vsebine in razmerja se ves čas prilagajajo na osnovi po- vratne informacije, stanja, posameznika in skupine. Obdobje sedemdnevnih kondicijskih priprav prinaša veliko kon- centracijo vaj in strokovnih informacij, kjer posameznik z izvedbo pridobi ogromno koristnih praktičnih izkušenj. V tem času pridobi tudi najpomembnejše teoretične informacije, ki jih lahko koristijo v bodoče. Z dnevi vadb in številnih ponavljajočih informacij /aerobni trening, trening moči, gibljivosti, koordinacije in znotraj le te; usklajenost zgornjih in spodnjih ekstremitet, timinga, ritma, uvodni del, za- ključni del/ so vadeči povsem začeli ločevati različne vadbe, faze znotraj vadb in celotnega obdobja letnega program. Rezultat se je pokazal v zaključku priprav, kjer so vadeči bili sposobni lastne izvedbe vadbe, brez veliko dodatnih navodil. Vprašanje, ki se postavlja je: v kolikšni meri posamezniki nadaljujejo s predlaganim delom za splošno telesno pripravljenost po konča- nih pripravah in v obdobju preko celega tekmovalnega obdobja? Zaradi tega ima program poletnih priprav vključuje pomembne vzgojne vidike. Vzgojni vidiki Pretekle izkušnje z ostalimi športi, športniki, z različnimi starostnimi skupinami ali izvedba individualnih vadb, so pokazale večji učinek vadbe v primeru, ko se je dosledno za vsako vadbeno enoto po- sebej, vadečemu podala predhodna razlaga, zakaj in s kakšnim namenom in ciljem se bo določena vadba izvajala. Delno strokov- na informacija s podkrepljenimi dejstvi ali izkušnjami drugih špor- tnikov, deluje kot pozitivna reklama za bodočo uro. Posameznik se želi preizkusiti v napovedanim treningu. Uspeh pa je, ko se napo- vedano tudi realizira. Vedno smo naleteli na prav zanimiv pozitiven odziv. Tako je tudi naporen aerobni trening ali trening za povečanje laktatnega praga ali vadba vzdržljivosti v moči ali pester trening koordinacije po- tekal z zanimanjem, brez odpora in je bil v veliki meri realiziran v skladu z načrtom. Potrebna je le preprosta razlaga vadbe, spodaj so navedeni posa- mezni primeri take razlage: zakaj določeno aktivnost izvajamo toliko minut , zakaj ne več, – zakaj ne manj, kakšni so energijski procesi, ki se odvijajo v organizmu v času – vadbe in po njej, kakšne je odziv živčnega sistema na podano informacijo in ka- – sneje izvedbo, kakšen je razumski nivo, emocionalni nivo delovanja – preklopi, – kakšni so časi regeneracij znotraj dneva in preko noči , – meritve so pokazale pozitivno povezanost med dvigom krogle – in rezultatom zato je potrebno ….npr. povečati moč upogibalk roke, kako s pravilnim treningom in obremenitvijo določenih mišič- – nih skupin lahko vplivamo na zmanjšanje asimetrije telesa Zelo pozitivna je bila povratna informacija vadečih po končani vadbi. Vadba je v njihovih očeh dobila uporabno vrednost in smi- sel. Še ena zanimivost, ob razumski razlagi, so treningi potekali brez priganjanja in z veliko motivacijo. Pomen vodenje lastnih evidenc Trenažni proces je zahtevna in odgovorna naloga, ki jo izvaja strokovno usposobljena oseba. To je dolgotrajen načrtni proces spreminjanja stanja organizma od nekega začetnega inicialnega stanja do želenega končnega stanja. Nagrada, tako za vadečega kot za, vaditelja, trenerja ali inštruktorja je napredovanje. Za uspe- šno načrtovanje so nujne ustrezne evidence stanja posameznika. Za izvedbo tega, smo v teku priprav izvedli preproste teste, jih te- oretično razložil in omogočil posameznikom, da so vaje /uporaba mobilnikov/ tudi posneli. Ni potrebno omenjati motivacije za ta del. Kaj dobimo s takšnimi meritvami in vodenjem evidenc : izhodišče za načrt trenažnega procesa • odpravljanje pomanjkljivosti • boljše taktično načrtovanje • večjo organiziranost posameznika – čas • zdravstveni vidik preprečevanja asimetrije • Na osnovi zbiranja podatkov lastnega stanja, so posamezni va- deči poročali tudi o boljšem načrtovanje časa, lažje so si določali dnevni, tedenski in letni urnik. Lažje so določali cilje in posamezne etape za dosego le teh. Prav tako so izboljšali načrtovanje proste- ga časa, prioritet, želj in tudi razpored finančnih sredstev. Trenažni proces nekaterim zaradi tega postane prioriteta, kateremu je po- drejena vsa ostala aktivnost. Kljub temu, da je Kegljaška zveza Slovenije izvajala priprave že davno v preteklosti, pa vsakoletne priprave pripeljejo tudi nove kegljače in prinesejo nove izkušnje ter se tako program vsakoletno dopolnjuje. Bajec Bojan , prof. Pr.ing ,d.o.o. Ljubljanska cesta 20a 3000 Celje pring3@siol.net