REVIJA IN PUBLICISTIKO VSEBINA Branko Rudolf: DOBRA NOČ — Janko Samec: BALADA O GREŠNICI MARIJI — Ivan Potrč: KLANE AR KARL BI NAJ SE 02ENIL — Janko Samec: PESNIK IN DETE — Dragotin Cvetko: SODOBNA SLOVENSKA GLASBA - Jože Kerenčič: ZEMLJIŠKI ODNOSI V JERUZALEMSKIH GORICAH — PREGLED - OCENE Revija „OBZORJA" izide dvanajstkrat na leto. Naročnina znaša za vse leto din 100’—, za pol leta din 50’—, za vsak mesec din 9'—; za dijake za vse leto din 84'—, za pol leta din 42'—, za vsak mesec din 7'—. Uredništvo in uprava v Mariboru, Kopališka ulica 6. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Obzorij“, Maribor, Kopališka ulica 6. Revija se naroča ali reklamira pri upravi. Revija je glasilo mariborskega Umetniškega kluba. Urejata jo prof. dr. Vladimir Kralj in prof. dr. Ivan Dornik, oba v Mariboru. Zalaga, izdaja in tiska Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Za uredništvo, izdajateljstvo in tiskarno odgovarja ravnatelj Stanko Detela v Mariboru. SPOROČILA UPRAVE: Pošiljamo sedmo in osmo številko (v enem zvezku). Prilagamo naročilnico in položnico. Prosimo vse one, ki smo jim revijo poslali, da poravnajo naročnino, ker more revija samo na solidni gospodarski osnovi vršiti kulturno delo, ki si ga je zastavila. — Prihodnji številki izideta prve dni oktobra v enem zvezku. Vsakomur je dano na izbiro, kako poravnava naročnino, bodisi celotno, polletno ali mesečno. Vse, ki smo jim poslali revijo, prosimo, naj jo pokažejo tudi svojim znancem in prijateljem ter sporočijo naslove novih reflektantov nanjo. Sporočite in napišite nam čitljivo ime in popoln naslov. Pridobivajte nove naročnike! Poslužite se priložene položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 „Mariborske tiskarne d. d., Maribor” s pripisom na srednjem delu (sporočila) zgoraj „Obzorja“. Krog naših sotrudnikov z velikim leposlovnim in publicističnim slovesom se širi ter je pričakovati, da se bodo „Obzorja“ v kratkem času razvila v eno naših najbolj uglednih revij. CENIK INSERATOV: Cela stran velja din 800'—, pol strani din 400'—, četrt strani din 200'—. Mah oglasi: beseda din 1'—, najmanjši znesek din 20'—. Dobra noč Večer je prišel, — tam daleč v zelenem zraku kot nad prepadom žarijo oblaki; na listih glasneje šumijo previdni koraki, dolina je mirna sedaj in potaplja se v mraku. Ta čas molčijo skrbi, a misli zbudijo se v temi. Glej ti, ki hočeš v deželo sanj — odprta je dver! Ko tema gosti se krog drevja in siv postaja večer, mehkejše so vse besede in toplejši objemi. Kot morje trepeče tema, težak je njen val, vso voljo ti raztopi, vse misli še nedokončane, in želje iz podzavesti, že davno izdane te vodijo v nove daljave, do tujih obal — in končno ti noč ugasne poslednjo podobo. Bdeč človek pa ve, ne boji se in ne hrepeni, zdaj brez besed razume svoj jaz in svoj ti in rad spaja s to dobro nočjo in vso njeno mehkobo. Janko Samec Balada o grešnici Mariji Marija, prelepa grešnica, ki hodiš po svetu brez srca in iščeš samo si omame ljubezni ob uri vsakdanji, pijani in trezni — Marija, prelepa grešnica, gorje mu, kdor tvojim rokam se vda! O, lep kraj steze je dehteči cvet! Na njem se pogled ti ustavi zavzet, a roka, ta roka pregrešna se zgane in s prsti požrešnimi nadenj plane — Takrat se zgodi, da na tihi vrt enkrat spet priplazi se črna smrt! Tako je v življenju vse polno rož, vse polno cvetočih, mladih mož! Kot živi studenci njih moške so sile; zakaj bi jih ustnice tvoje ne pile iz čaše življenja brez mere in dna, Marija, prelepa grešnica? — Pa k sebi jih zvabita sladki tvoj smeli in žar, ki se skriva v vročičnih očeh! Vse sanje mladosti, želje neutešne sred postelje tople se vžgo jim pregrešne iz tvoje, v strasti kipeče krvi ob urah prekratkih ljubezni noči — Marija, prelepa grešnica, kaj mar ti, kako je pri tebi doma? — Kaj mar ti, če mož se ti v delu ubija, saj ti si njegova prelepa Marija, presladka Marija, nedolžnosti cvet, tolažba njegovih samotnih let! Marija, prelepa grešnica, kaj mar ti, kako je pri tebi doma? — Kaj mar ti, če tam od ljubezni glada ti deca mr je, saj ti si še mlada! In prva je tebi v življenju dolžnost: skrbeti, živeti za svojo mladost! Se dolga je vrsta prelepih mož in kdaj jo do kraja prebrala boš, kot kmet svoje seme za setev prebija? — A tebi to seme v rokah umira, kot če se priplazi na tihi vrt med cvetje dehteče črna smrt! Marija, prelepa grešnica, ki hodiš po svetu brez srca, in slaba si mati in žena nezvesta, kako te prepolna življenja je cesta! Zato ti iz duše globočin posvečam to pesem v spomin! Klanfar Karel bi naj se oženil Žagar Klanfar Karel je planil iz koče z zadržanim gnevom. „(), ti —!“ je sikal, „o ti —!“ Prave besede, ki bi ji jo vrgel v obraz, ni in ni mogel najti. A ko mu je že prišla na jezik, jo je samo izmomljal; kajti na pragu se je prikazala Elica in se s strahom zazrla v domače. Hotela je odložiti torbo s knjigami, pa je obstala sredi kretnje. Klanfar je spreletel z očmi klanec, ki se je nižal proti potoku onstran plota in v dolge redi zloženih polen. Na stezi ni bilo ži\e duše, Bosanci so bili tačas v planini. Za trenutje mu je znova vzkipela jeza. Obrnil se je, da bi se vrnil in ji povedal, kar je vrelo v njem; tudi staremu, ki se je ob tej priliki tako lepo potuhnil, prej ga pa venomer nadiral, naj napravi red zastran Dore. A ker se je obrnil s tako počasno kretnjo in se ni kmalu znašel, je postal in si nazadnje premislil. Pustil je kočo in starega, obšel narezane deske, sedel na hlod in se topo zazrl v žago. V jarmu se je bleščal nazobčan list in mu pritegnil pogled, za z deskami zbito steno je tekla po žlebov ju voda in padala s šumom v jarek. To šumenje in ploh, ki je čakal na žaganje, sta mu zanesla razgrete misli. „Pobral se bom!“ je hotel reči, pa se je samo zaklel. Vedno je bilo enako z njim; kajti če je pričel razmišljati, kako bi pobegnil iz te grabe, kamor že oktobra ni več posijalo sonce, se ni nikoli nikamor dokopal. Potegnil je tresko izpod sedeža, jo pogledal, sam ne bi vedel, zakaj, in jo z jezo zagnal v nazobčani list, da je tenko plenknilo. V bajti je vpila Dora; ali nad starim, ali nad staro, ali radi njega — bilo mu je vseeno, njenega glasu ni mogel prenesti. Dvignil se je, ko da bi ga pičila kača in se umaknil v spodnji kot žage; tu je voda preglaševala njeno vpitje. Lahko si je na glas ponovil besede, ki so ga pognale iz bajte: „Zdavnaj bi vas že stisnilo, če vas jaz ne bi živila, tudi tebe!“ Skušal jih je ponoviti s tistim pomilovanjem in zaničevanjem, s katerim se je obregnila ona vanj, kar ga je pa samo zjezilo. Zaprla mu je sapo, da je zbegano pogledal po starih dveh v izbi. Starec se je potuhnil, ko da bi bil res že povsem oglušen, stari pa se je celo dobro zdelo, da jima je Dora povedala tiste besede. Kajpa, hčerka je bila le samo njena, kakor je bil Karel samo Klanfar jev sin; te že skoraj odrasle otroke sta si prinesla vsak s svoje strani v zakon. Naj jo le stara zagovarja, se je jezil Karel in se zarekel, da ne bo nobene zinil, ko jo bo Dora tepla. Videl bo, ali se bo tudi takrat ozirala s takim blaženim zadovoljstvom po tej svoji hčeri? Tudi stari — vse dni je lazil za njim in začenjal: „Imaš kak čik ?“ Fant je zmignil z rameni ko ponavadi in stopil za žago. Vrgel je vrezano desko preko starega in znova naravnal ploh ter spustil vodo. Žaga je rezala proti sredini ploha, ko je pokazal z glavo proti tramu. Stari je vstal z desk, tipal nad seboj po tramu, a ni ničesar našel. Moral je priti sin in mu jih poiskati. Stari Klanfar je cikal, dobro mu je delo čikanje. Vedel je, da je sina malo prikrajšal, ali neko zadovoljstvo se mu je le razpredlo po starih kosteh. Nekam zbližalo ga je z otrokom, da je z lahkoto načel pogovor: „Kako si kaj spal?“ Karel ga skraja ni hotel slišati, a je le nazadnje dojel, kaj ga je stari ■vprašal. Zamomljal je, čez čas pa povedal na kratko: „Tako.“ Stari je hrknil in nadaljeval: „Si kaj slišal, kdaj je prišla?“ „Ona?“ „Ona.“ „A,“ je dejal sin nevoljno, „vrag jo naj nese! Briga me!“ Obrnil se je, ustavil žago in začel zlagati deske na voz, da bi jih ob- rezal. Žaga je stala, ni motila; stari se je zlahka razgovoril. „Moj ljubi,“ je vzdihnil in se postavil predenj, da je sin začutil duh po zazvečenem tobaku, ki je udarjal izza škrbinastih zob. Zaziral se je vanj, da je bilo fantu sitno in je raje gledal po deskah in kaj pomeril. Ni se znašel pri vsej stvari, da je nekaj narobe pri koči, odkar jih je začela Dora zganjati. Stari ga je skušal pridobiti. „Moj ljubi,“ je ponovil, „dekle dela do desete v tovarni, skraja se je vračala ob pol enajstih, kakor se je spodobilo. A je kmalu začela. Lansko poletje je bila malokdaj pred polnočjo doma, proti jutru je prihajala. Zdaj pa, ko pritiska mraz, zdaj jim je začela odpirati vrata. Ti si se odpravil spat na streho, umaknil si se, kar po mojem ni prav. Ali ne žagaš ti, ali ni koča tvoja? Mene je potlačilo; odkar so me poslali iz bolnišnice, nisem za nikamor več. Kaj naj ukrenem jaz, ali ne vidiš, kako je z menoj ?“ Starec je vstal, da bi pokazal sinu, na kako slabih nogah stoji, in se oprijel opornika, na katerem je slonelo tramovje in lesena streha. Pobrskal je po treskali s palico in skoraj zakričal vanj: „Moški si, napravi red! Naj bi se meni za dan povrnila tvoja leta, bi se kaj takega več ne godilo pod streho!“ Fant se je potegnil od starega, ki je skoraj zlezel vanj in se ozrl proti bajti. „Kaj pa je meni Dora?“ se je na tiho obregnil, vendarle ga stari ni preslišal, čeprav je bil precej naglušen. Ni se jezil radi sinovega maščevanja, mirno ga je požrl. Sam mu je poiskal priložnost, da se je lahko znesel nad njim radi Dore. Včasih mu je Karel branil, da bi se v drugo oženil, prepirala sta se zategadelj. Mogoče je imel sin prav, ali kdo ve, če ne bi sam napravil istega, ko bi bil v njegovi koži. Vendar, naj je stari še tako dobro razumel sebe zastran te ženitve, sinu je ni mogel nikoli povsem razložiti. Zakrit razkol med njima, ki se je kazal na zunaj po neki odtujenosti in brezbrižnosti drugega do drugega, se je vlekel od takrat, ko si je nakopal po smrti Karlove matere to žensko in njeno hčer. Zatorej je stari preslišal sinovo zbadanje in zavračanje. Hotel ga je pridobiti od druge strani. „Žaganje človeka utrudi,“ je jel pripovedovati; „ponoči bi se moral odpočiti. A tu ni božjega miru. Kaj boš povedal ?“ Mlajši Klanfar je prikimal. „Ti žagaš, ti si zdaj žagar; ti si odgovoren, kar se dogaja v bajti.“ „Gospodar?“ je momljaje vprašal sin in se hotel posmehniti, a se je zresnil. Zdelo se mu je, da ima stari prav. Nasršeno je pogledal proti bajti; kajti zase je vedel, da se je odločil. Napravil bo red. Samo da staremu tega ni razodel, niti s kretnjo ne. Kaj ga gnjavi. Mlajši Klanfar ni nikoli pokazal starejšemu, da bo napravil kaj po njegovi želji. Oba sta živela preklaverno življenje, da bi si kazala lepo lice. Stari Klanfar ni odnehal. Poležaval je vedno redkeje, lahko se je kam odpravil; skraja za kako uro, pred veliko nočjo za cel teden. Vrnil se je z natlačeno vrečo. Sedela sta z Elico, ki ni imela šole, pri gašperju in pospravljala, kar so mu dali dobri ljudje za praznike. Stara je morala peči in kuhati. Dora je prinesla od nekod pijače. Pomlad po grabi je bila pozna kakor vselej; sonce je sijalo tod samo ob popoldanskih urah. Po praznikih je stari čutil pomanjkanje huje kakor po-preje; nekam navadil se je na dobro življenje. V nobeni fari okoli ni bilo proščenja, da bi se ne odpravil in kaj naprosjačil. Za beračenje pa je bilo prezgodaj, saj še ni preteklo kdo ve kaj časa, ko je prosjačil po kmetijah. Ljudje dajo, a prepogosto ne vidijo radi berača. Moral bi poslušati zabavljanje o občini in županu, zakaj se ne pobrigajo za starca, ko je doslužil. On bi jim razlagal, kje je delal, kod je žagal nazadnje in kako je z otroki. Kaj mu nič ne pomagajo na stare dni? Vse to bi ga spraševali. To razlagati ljudem, je bilo staremu Klanfarju sila težavno. Sin je kajpada žagal na Zav-cerjevi žagi, zaslužil pa je toliko, da je sam gledal, če je stari prinesel kako reč. Stari si je sprhal suknjo in prišel na žago. Sin je vedel, da se odpravlja, v endar mu ni pokazal, da se zanima za to. „Crem!“ je zaklical stari. „Na občino!“ Nasmehnil se je. „Če bodo kaj dali?“ Na večer se je vrnil z v papir zavito in z vrvico prevezano hrano. Ni bilo dosti, še to je komaj privlekel po blatni stezi. Doma je razpoložil vse po skrinji in se oddahnil. Sedel je na klop pred bajto in z neko hitrico mlel z brezzobimi čeljustmi z zabelo namazan kruh. Doma pečen kruh je po vsej priliki naberačil med potjo. „Nič kaj mi niso hoteli dati,“ je pripovedoval sinu. „Zupan mi je rekel, naj delam. Kako naj delam? — sem se mu smejal. Ni še dolgo, ko so me poslali iz bolnišnice. Tam so mi povedali, naj se popravim doma. Popravi se, ha! Delaj?! Moj sin, Klanfar Karel, sem rekel, gospodje, je v tridesetem letu, pa nima hlodov, da bi žagal. Žaga stoji vse božje čase. A če tudi gre, mil Žavcer ne daje denarja. Listke dobiva za trgovca, da mu da hrano. A kaj se to pravi, dajati listke? Nekdaj ni bilo tega. Spominjam se, da so celo z zlatom izplačevali na graščini. Tistih časov kajpa ni več, ali človek ne dela samo za jed. Človek mora imeti denar, da ga sam obrne, kamor ga hoče. Tako pa se mi zdi, da se danes žagarju godi slabše, ko živini. Še ta je na boljšem. Dela in dobi krmo, ni ji treba prosjačiti za njo. Tako nekako je, kakor je bilo v vojskinem času, ko smo dobivali sol in kruh na karte. I u ni nekaj v redu, nekaj se podira. Žavcerjeva kmetija je, Žavcer nosi kozjo brado kakor stari kmet, denarja pa nima. Na, ni več, kakor je bilo. Povedal sem gospodom, ko bi bil vedel, da bo žaga stala, ne bi pridržal sina na žagi. Ni imel slabe glave, v tovarno bi ga bil poslal. Takrat pač nismo vedeli, da bo še na svetu tako, da se ne bo dalo živeti. Bog ve, da ne bi spravil sina na svet, ko bi mi bilo dano videti v te čase. Kako me naj zdaj živi sin, če pa nima sam dovolj za življenje. Ah, povedal sem jim...“ „Kaj je bilo treba toliko pripovedovati!“ je pripomnil sin in se jezil. „Ko so me pa tako vpraševali.“ Razgovoril se je še o tistih šestih kovačih, ki so mu jih nakazali, in povedal, za kaj jih je razdal. Samo nečesa ni omenil, da je bil pri — orožnikih. Za kak teden sta prišla po klancu orožnika — Klanfar Karel ju je prvi zagledal — in zavila k bajti vsak od svoje strani, ko da bi jo nameravala naskočiti. Ustavila sta se pred vrati in poklicala Doro. Prikazala se je, dolgo za njo še stara. Starega tiste dni ni bilo doma. Večji orožnik je počasi odprl usnjeno torbo in nekaj važno iskal po listih, drugi si je ogledoval dekle. Klanfar je žagal, kakor da se njega vsa reč ne tiče. Malce se mu je dozdevalo prijetno, da sta gnjavila dekle. Naj bi živela tako, kakor živi on. Oni s knjigo jo je spraševal vse mogoče, slinil svinčnik in pisal. Klanfar Karel je že videl pisati ljudi, učeno gospodo, pero jim je nekam hitro drselo po papirju, kakor da bi dekle plesalo na gostiji; ta orožnik pa menda — vse je kazalo — ni bil vajen pisanja od mladih nog, kajti stavil je črko za črko tako počasi na papir, kakor je delal to Klanfar, ko si je zapisoval hlode. Le da Klanfar ni nikoli sebi tega zameril, saj ni nikoli hodil v šolo. Dekle je sprva molčalo in zardevalo. Prestapljalo se je in ni nič prav vedela, kaj naj pove. Zadeva je bila nerodna, tudi Klanfarju bi bilo sitno. Oglasila se je stara in zagodrnjala: „Za boga milega, ali morajo vse zvedeti?!“ Morala je umolkniti. Kaj ve ona, kaj vse je po postavi, sta ji povedala orožnika. Poklicala sta Karla. Vprašala sta ga, kje spi. „Kje?“ je vprašal še Klanfar sam sebe, ne da bi odgovoril. Proti orožnikom je čutil lili odpor; kajti ti ljudje so se vtikali v vse mogoče. Kar na lepem so prihajali, premetavali po bajti, iskali, kakor da bi bilo rečeno, da je človek tat, če je siromak, če ničesar nima. „Kje?“ je vprašal še Klanfar sam sebe, ne da bi odgovoril. Proti orož- „Na svislih. Pod streho.“ Če je taka, sta zapovedala orožnika, bodo pa spale odslej ženske na svislih, onadva s starim pa v izbi na postelji. „Koliko si star, Klanfar ?“ sta ga še vprašala. Klanfar je povedal. Bližal se je tridesetim. „Zakaj se ne oženiš?“ Vprašanje je bilo precej strogo, skoraj zapove- dujoče. Klanfar ja je odbilo. Zamahnil je, kot se napravi ob takih prilikah, ki se tičejo žensk. „Poženite se, pa ne bo več komedij!“ sta zapovedala onadva. Klanfar je molčal, kajti nekoliko resnice je bilo na zapovedi. „Žavcer ima ne vem koliko dekel. Čakajo,“ je dodal eden orožnikov. Klanfar je resno pomislil že radi orožnikov, pred katerimi je vsekakor moral pokazati, da jih spoštuje. Pokimal je, mislil si je po svoje. Zakaj ga silijo? Nazadnje je sklenil: naj govorita orožnika, njega pač ne skomina, da bi ležal v bajti, ki je bila po nočeh vsa črna stenic. Tudi ženita se lahko onadva sama. Sicer je pa tako vedel, da se ne bo niti za prst spremenilo, ko bosta orožnika odšla. Ko bi on bil na njunem mestu, bi drugače napravil. Zapovedal bi babam, da bi znosile posteljnino iz koče, sprale cunje in očedile bajto. Stal je pred bajto dotlej, dokler ne bi vsega opravile. Seveda Klanfar orožnikom ni razodel tega načrta, ker je vedel, da orožniki niso bili za to poklicani. A nekaj se mu je posvetilo, ko je gledal za orožnikoma, ki sta odhajala po grabi. Kaj se nista sklicevala na starega, ki ne more ponoči spati? Zanj, ki je žagar in gospodar, se nista toliko menila. Ali ni bil stari zadnjič, ko je hodil na občino, tudi na orožniški postaji? Kako bi mu pa toliko razlagal, kaj se je vse razgovarjal z gospodi? Napol mu je vendar obljubil, da bo napravil red v bajti, zato se mu ni zdelo prav, da je stari prignal orožnike. Ko je sčasoma pozabil na orožnike, ga je stari znova prepričal radi žensk. Na lepem se je sprl z ženskami radi neke srajce in se zatekel k sinu. „Ona leži ko podrta hoja, nekaj pred svitanjem se je privlekla." Za potokom sta prilezla počasi, ko da se jima nikamor ne mudi, veleposestnik Tanc in sušičast gospod z očali in v lovski obleki. Postajala sta in se važno pomenkovala. Klanfar je planil z desk in spustil vodo; žaga se je zagnala in zapela. Prejle bi mu bilo vseeno, sedel bi in se ne bi dvignil, pa če bi se prikazalo na klancu deset Tancev, ali zdaj, ko mu je ona tisto zabrusila, se je čutil nekam poplahnjenega in se ni mogel zbrati. Umaknil se je za žago in spremljal s pogledi počasno hojo obeh gospodov. Bilo bi mu nerodno, če bi se ustavila pred njegovo žago in precenjevala bore malo narezanih desk. Ko sta bila vštric, je privzdignil klobuk in nekaj zamrmral, čeprav ga onadva tako ne bi mogla slišati, ker sta bila predaleč in je žaga premočno pela. Klanfar je bil zadovoljen, da se nobeden njiju ni ozrl proti njemu in bajti. Hlod je bil dorezan. Žaga se je ustavila. Karel je prisluhnil, v koči je bila tišina. Pognal je vrezano desko z voza in pripravil ploh za rezanje. „ALi ženska je le vražja!" si je dejal, ko je žaga zarezala v deblo in zabil kal v narezo. Sparila ga je! Po kaj je le silil v bajto? Preklel je starega, ki ga je na tako lep način spravil nad ženske. Zakaj se ni obregnil ko zadnjič: „Kaj me briga Dora!" Da, kaj ga briga! Segel je po čikih, a ni bilo nobenega na tramu. Stari mu jih je pobral, preden ga je odnesel vrag. Opazil je štor pod tramom, ki si ga je podstavil, da jih je dosegel; sunil je vanj, da se je skotalil z žago v travo. Počasi se je nekam umiril, nič več ga ni motilo. Dora je resda izostajala po nočeh, to je bila ena! Ah po čemu se je stari tako zagrizel v to reč, kaj ga je zaneslo na orožniško postajo? Dora je mlada po letih, če pa Klanfar ve, da je s petnajstim letom rodila, potlej se ne more več govoriti o kdo ve kaki mladosti. Dobro, da se je rodilo mrtvo, kar se je; da se je vsa zadeva počasi nekam zabrisala. Fanta, nekega jopastega hlapčka, so prijeli, ker se je spozabil nad šolarko. Jokal je na sodišču in obljubljal, da jo bo vzel. Pozneje. Pozneje? Zakaj pozneje? — se je ustavil Klanfar sredi premišljevanja in se zjezil. Zakaj ju niso takrat oženili? Komedija bi bila končana. Nekajkrat bi se stepla, ker sta bila oba precej mlečna, a z leti bi se spokoj ila. Klanfar Karel je vedel zase, da bi tudi ne živel Bog si ga vedi prehudo čednostnega življenja, če bi se kako dalo in če bi mu le prilike dopuščale, skratka, če bi imel pogum zanj in denar — vendar Dora je bila dekle in dekle bi se naj oklenilo enega in ga vzelo. Tako je bilo pribito v njem in iz tega svojega naziranja si ni delal Klanfar nikakih preglavic. Nekaj pa je le pričenjalo potihoma podirati njegovo zavest, da bi naj z nekako palico pazil na dekle in na kaj zganja, da bi se prepiral z njo, če se vrača proti jutru v kočo. Vse tole bi naj bila njegova dolžnost — stari Klanfar se mu je precej razgovoril o njej — ali ko je hotel poseči tja, mu jo je dekle na tako lep način osmešilo! Kako hladno ga je vprašala: „Skrbiš ti zame?“ Ni je hotel slišati, nameraval jo je nabiti, ali ona se je umaknila za posteljo in kričala izza nje, naj jo le nabije, da jo bo zadnjič, da bo odšla od koče — potlej pa, tako mu je povedala: „Vi pa le poginite v koči! Radovedna sem, kdo bo še tako preprost, da vam bo prinašal denar? Take neumne dore menda ne bo blizu.“ Klanfar Karel je imel še zdaj, ta trenutek, ko je o vsem razmišljal, živo pred očmi, kako jih je ta izjava vse po koči malo poplaknila. Staro, ki je pletla brezove metle in jih je stari prodajal, da je dobil kak dinar. Starega, ki se je vlačil po bolnišnicah in po božjih poteh, se preživljal od božje podpore, a največ od hčerine milosti. Tudi njega samega, ki je stradal na Žavcerjevi kmetiji in se prepričeval iz dneva v dan, ko je gledal tistih nekaj ubogih plohov pred žago, da Žavcer ne bo nikoli več zlezel na zeleno vejo, kakor govorijo. „Prvič,“ je dejala Dora preračunano, „imam iz grabe celo uro in po kaki poti do fabrike, drugič bom lahko razpolagala s sabo, kakor bom hotela sama; me ne bo nihče več nadzoroval in me hodil mazat na orožništvo.“ Zadnje je bilo za starega, je z zadovoljstvom pomislil Klanfar, čeprav ji je z zaničevanjem na obrazu kazal, kako misli o njej. Naj si ne misli, ji je povedal, da jo bo kdo vzel na stanovanje! Ona pa mu je odvrnila, da bo imela onega fanta, katerega bo sama hotela. Naj mogoče teka za tisto jopo, ki se poteka nekje po službah in ki se je je takrat jokavo nameraval otresti na sodniji? V fabriki ga ne marajo, ker je zanič — tako je povedala! i— nikoder ne obstane. Ali se naj na takega obesi? Še zahvalijo naj Boga, da preživlja sama sebe in — nje! Klanfarju se je dozdevalo, da se je s kom posvetovala, kajti govorila je, ne da bi pustila koga do sebe. Stara dva sta se potuhnila. Ženska nikakor ni mogla videti, da bi tepel Klanfar jev sin, ki ni nič njen, njeno hčer; stari pa je začel misliti na tobak, ki mu ga je vsake svete čase prinesla Dora, da je lahko nekaj časa brez skrbi čikal. Hkrati pa se je v Klanfarju Karlu zalezel rahel dvom. Ni jim ga pokazal, ali razjedati ga ni prenehal. „0, ti —je siknil in planil iz bajte, da bi se ognil in na samem razmislil o vsej reči. \ oda, ki je pršela po deskah, ga je precej ohladila, da se je streznil. Zvalil je drug ploh pod žago in našel za špranjo košček cigarete. Odšel je k Bosancem, ki so kurili v koči nad potokom, in si ga nažgal. Sonce nad gozd o \ i se je pomaknilo čez poldan, po stezi so prizvonili Bosanci z majhnimi konjiči, preobloženimi s poleni. Gledal je sem od žage konje, kako so prihajali pohlevno drug za drugim, se ustavljali ob nanešenih kupih polen in čakali, da so jim razvezali vrvi. Polena so zdrknila z lesenih sedel in zdrsela po prednjih nogah. Konji so jih potegnili iz polen in se odzibali v stajo. klanfar je stopil izpod strehe, da bi se razgledal po nebu, ki se je kazalo nad gozdovi. Strmo hribovje mu je zapiralo razglede. Vse je šlo nekam v zeleno rast, mirno in negibno, edino žaga je pela in voda je pršela po deskah. Iz bajte je prišla Dora in se obrnila stran, ko je šla mimo njega. Posmeh ji je ležal na obrazu. Bosanci so pogledovali za njo, ona pa je stresla s kratkimi lasmi, se pognala čez polena ko srna in odbrzela mimo Stare Glažute v tovarno. Klanfar je potiho zaklel; do večera se ni mogel znebiti občutka, da ga je polomil. Graščina je splavila les s Pohorja, po planinah se je podiralo, a Bosanci so kakor popreje prinašali na konjih polena s strmin in jih odlagali za Klanfarjevo bajto. V soboto — popoldne se je namenil Klanfar po plačo na kmetijo — je prineslo Žavcerja. Prihitel je, ko da bi se mu kdo ve kam mudilo, za trenutek pogledal v stajo, si pogladil kozjo brado in švignil z mišjimi očmi po žagi in Klanfarju. Iz žepa je potegnil slatinko in jo pokazal. „Strela je pijana v petek in svetek!“ je zagodel žagar, se zravnal in odložil pilo. Poskočil je preko desk in pozdravil Žavcerja, ki je sedel na ploh in vlekel iz slatinke. „Pij, žagmešter, pij!“ ga je silil kmet. Klanfar je obrisal steklenko in povlekel. Ko je požiral segreto pijačo z nagnjeno glavo, da ga je ščemelo sonce, je ugibal, kaj neki bi naj imel Žavcer za plotom, da je tako slinav z njim, in kako bi znergal nad njim glede plače in listkov za menažo. „Kaj pa, kaj pa,“ je pohiteval kmet in mu skoraj spulil slatinko iz rok, „kaj pa je z onimi? Se še niso pobrale iz bajte? Kdaj se nameravajo? Ne trpim tega, moja ne trpi! Niso bili orožniki tu?“ Ne da bi počakal na Klanfarjev odgovor, se je pognal čez plohe k deskam in jih začel preštevati. Prsti so mu naglo in navajeno drseli z deske na desko, jih jemali po tri hkrati in ustnice so mu šušljajoče migotale. „Plohov primanjkuje, iz te drobnjadi se ne da nič kaj narezati,“ je povedal Klanfar in napravil kiselkast izraz. „Plohov?“ se je vprašal kmet. „Tako je, na planini so, podrti.“ „Na planini?“ je z jezo vzdihnil žagar. „Treba bi jih bilo spraviti do v a zage. „Do žage, da!“ je suho ponovil Zavcer in nastavil slatinko na ustnice. K fanfar je stisnil pest za Žavcerjevim hrbtom, pogledal k Bosancem pred stajo in pokazal s kretnjo, kako bi zamahnil po njem. Tu je nekje tičal tisti vrag, o katerem se Klanfar z Žavcerjem kot žagar s kmetom ni mogel dalje pomeniti. Kajti kmet je na jesen prodal vole, s katerimi je spravljal s planine plohe; če bi napregel mlado živinče, bi ga pretegnil. Včasih ni bila nasada na Žavcerjevi kmetiji, da bi prodajali vole, preden bi drugi dorasli; po dva težka para sta prežvekovala v hlevu; če se je zdaj ta večni in podedovani red prekršil, se je stežka govorilo o tej nesreči, ki so jo prinesla zadnja leta, ko so naraščali kmetu dolgovi in je les izgubljal na ceni. Klanfarju je bilo znano vse kakor kmetu; težko bi govoril z njim o tej žalostni zadevi. Stisnil je zobe in skoraj zahtevajoče povedal: „Za plačo bi vprašal.“ Žavcer je nehal požirati, ko da bi lovil odgovor, a si je premislil in še nekajkrat povlekel iz steklenke. Trenutki so bili mučni; kajti Klanfar je vedel, da Žavcer nima denarja; da ga sili v nekaj, česar mu ta ne bo mogel izpolniti. Potegnil je s pilo po žagi, da je rezko zazvenela. „No, no, plača?“ je zmomljal kmet, odložil steklenko in se dvignil s ploha. Poiskal je notes, ga naslonil na tram in črkoval: „Z a 30 din m e n a ž e. Ž a v c e r.“ Odtrgal je listek in ga pomolil žagarju. „Listek?“ je dejal ta z obupanim glasom in se vprašujoče zazrl v kmeta, ki je zmignil z rameni in švignil z mišjimi očmi preko njega. „Denarja mi dajte,“ je izjavil in se spomnil na starega Klanfarja, ki mu je razlagal, da človek ne živi samo za menažo. A tega kmetu ni omenil. „Denar? Kaj boš z denarjem?“ Posmehnil se je in dejal: „Ko sva prišla z očetom na žago, smo se domenili za denar, ne za inenažo.“ „Glej! Denar! Tako vprašanje!?" je jel pohitevati Žavcer, očitno v zadregi. „Kaj imam morda jaz denar? Denar je pobrala posojilnica, je pobrala davkarija. Nikoli nimajo dovolj. Dolgovi požrejo vse, tudi vole so požrli. Hm? Kmet sem, pa nimam denarja. A kaj boš ti z denarjem? Bi rad popival?11 Klanfar je odkimal, vendar je Žavcer nadaljeval: „\sak bi hotel denar. Danes sem bil na davkariji, na sodniji. Koleki, povsod koleki. Dosti denarja se razmeče za nje. Vse je treba plačati, a jaz ne pridem do denarja. Kaj pa je meni za denar, ne žrem ga. A ga ni. Kmet ne dobi denarja v roke, pa naj proda vso hosto! Denar! Ha, denar?... Nočeš listka?1' „Že,“ je dejal Klanfar in ga vzel. ,,Ali tri kovače na teden za menažo je malo, je skoraj toliko ko nič. Časopisa ne morem plačati z menažo." Pokazal je na polico. Žavcer se je stegnil po časopis; obračal ga je v roki in tu pa tam kaj malega prebral. „lo pisanje poznam,“ je povedal. „To pišejo socialisti. A si se vpisal mednje ?“ Klanfar je odkimal. „Treba je včasi kaj prebrati, zvedeti, kako je po svetu," je izjavil v opravičilo. Kmet je dvakrat prikimal, a še večkrat odmajal z glavo. „Moj oče je dosti bral,“ je rekel. „Vedno je dobival časopise in kake knjige; še zdaj jih je polna omara v kamri. Ustanovil je nekako čitalnico, po večerih se je bralo. Med vojno je imel sitnosti radi knjig. Oblasti ne vidijo rade, če navaden človek veliko bere. No, a kaj imamo mi od vsega tega? Nič! Vsi časopisi lažejo.“ Za zadnje je vedel tudi Klanfar, a je dejal, da je na vsakem pisanju nekaj, in da to, kar je za enega laž, lahko za drugega ni. „Ti nisi delavec, to pisanje je zanje, žagmešter si. Z nami moraš, mi te živimo.“ Nekaj podobnega je očitala Klanfarju tudi Dora. Zjezilo ga je Žavcer-jevo govorjenje, da je povedal: „S tremi kovači na teden za menažo se še ne pravi koga živiti!“ Kmet je švignil z očmi in se podrgnil po bradi. „Puntaš se,“ je vzkliknil in odložil časopis na polico. „Branje te je zmešalo.“ „Kaj me bo branje zmešalo, če pa od treh kovačev ne morem živeti." »Vidiš, tvoj oče se ni spoznal na branje, vedno je bil lepo zadovoljen! Tudi tebe ni poslal v šolo, a si se le naučil brati. Sanjariš o svetu in postajaš nezadovoljen." „A se očetu kaj bolje godi? Ne berači?“ „Na stara leta berači, to ni sramota. Stara navada je že od nekdaj taka, da vzame hlapec palico v roke, če ni več za delo. Ti boš pa beračil, še preden boš onemogel." Pokazal je na časopis. „Kaj pa piše ta papir glede lesa?" je vprašal. „Da poberejo vse špekulanti in barantači." „Potlej piše tudi za kmete, daj mi ga! Doma ga bom prebral!" Zložil je časopis in ga vtaknil v žep pri suknji. Dvignil je steklenko in jo pomolil žagarju. „Pij! Kaj, kako sta dejala orožnika?" „Babe sta naganjala." „Bodo šle?" „Kaj vem." „A ti, se ne bi ženil?" „Koga bi ženil?" „Koga? Zensko.11 Postal je. „Gelo — deklo.“ Ker je Klanfar poznal Zavcerja in vedel za zgodbe, ki so jih ljudje pripovedovali o njem in njegovih deklah, je pomislil in dejal: „Zenil bi se vsak. A kaj naj začnem z žensko jaz? Da bo pomagala stradati?“ Pila sta iz slatinke, da bi jima laže tekla govorica in se pomenkovala o tej ženitvi. Klanfar bi se oženil, če bi dobival vsaj sto dinarjev tedensko, je povedal. Saj bi jih moral prejemati še več, če bi mu Žavcer izplačeval, kolikor zasluži. Tako mu pa sproti odrajtuje za silo. Zavcer je obljubil glede teh sto dinarjev, tudi novo obleko bi mu kupil za poroko, če bi vzel Gelo. Ženska bi skrbela zanj, prala bi in mu snažila kočo... Klanfar je kimal. Besede so bile lepe, prijetno jih je bilo slišati, čeprav je na tihem vedel, kako je z Žavcerjem. Tudi takrat, ko sta prišla Klanfarja na žago, je marsikaj obljubljal, vendar pozneje ni mogel kdo ve kaj delati. Klanfar si je zapisoval terjatve, a da bo kdaj kaj izterjal od Zavcerja, je malo verjel. Če bi ga tožil, bi izgubil žago, in kdo ve, če bi ga kdo vzel za žagarja. Vzdramilo se je v njem, kar jim je povedala zadnjič Dora in česa še on takrat ni docela razumel. Povedala je, da bo vzela onega, ki se bo zdel njej in nobenega drugega. Hotel je ugovarjati Žavcerju po Dorinem zastran tega. On si bo zbral žensko sam. A kmet ga ni nameraval več poslušati; stlačil je steklenko v žep, mu nekaj pokimal in se odpravil s svojimi naglimi koraki po klancu proti domačiji. Klanfar Karel je plesal po žagi, pri nobenem delu ni obstal. Pomenek ga je razburil. Pobral je pilo, sedel k žagi, potegnil nekajkrat, a kmalu prenehal. Moral se je znajti. Od nekdaj so kmetje ženili žagarje z deklami; nič novega ni bilo, če je prišel Zavcer k njemu zastran Gele. Kar se je pa tikalo Dorinega mnenja, da si bo sama izbirala, na to je pa skoraj pozabil. Kaj bi z njim? Na tihem se je vendarle želel te ženske. Pilil je. Žaga je tenko cvilila in pregluševala šum vode, ki je padala iz žleba v tolmun. Preden je spilil žago, se je znašel. Žavcer potrebuje žensko za polje. Če jo vzame, bo hodila delat h kmetu kakor preje. Kdo ve, če ne namerava še česa drugega. Eno pa se je zaklel. Čaja ne bo kuhala v bajti Žavcerju, ko bo on žagal! Pritisnil je s pilo na zob, da je jeklo cvileče zapelo. V teh zapletenih Klanfarjevih dnevih je poganjalo listje iz vejevja po grabi, sonce je sijalo nad globeljo, po kateri se je zaganjal hudournik, vse opoldanske ure. Kazalo je, da bo treba prekopati vrt, posejati solato in nasaditi zeljnate sadike. Kajti v grabi je bila pomlad pozna. Mrzli vetrovi so veli po njej. Opuščena trta pred bajto je zacvela sredi poletja, a grozdje na njej ni nikoli dozorelo. Na lepem se je vrnil stari, ki ga ni nihče pogrešal. Potikal se je okoli bajte, prinesel od nekje solato, si jo otrebil na klopi pred kočo, jo opral v žlebu, malo osolil in pojedel za večerjo, brez olja. Tudi na žago je stopil k sinu. Nergal je nad ženskami, ki mu niso hotele oprati in ga vprašal: „\i nič kaj žaganja?" „Vrag jemlje Zavcerje!" je dejal ta in odkimal. „Nekdaj ni bilo tako," je načel stari svojo večno pesem, „drugačni časi so bili." Klanfar mu je ugovarjal, da se nista dokopala do pravega. Ni mu bilo za tak pomenek, rad bi se razgovoril s starim zastran ženske. Zadeva je bila nerodna, malokdaj sta prišla v življenju do nje; največkrat radi Dore. „Žavcer pravi, da bi se ženil." Stari je nastavil uho, ko da ga ni dobro slišal, čez čas pa se je nasmehnil. Povedal je: „Prvo je vzel Bog k sebi, drugo mi je poslal hudič." Potlej ni več govoril. Ko da bi bilo to vse, kar lahko pove on o tej zadevi iz svojega življenja. Molčala sta oba, kajti tudi mladi je težko kaj vprašal. Lahko bi mu dal stari kak nasvet, on bi pa napravil drugače. Mogoče, da bi se oženil; a ko bi se pozneje prepiral z žensko, bi se mu stari smehljal: spraševal si me, poslušal me nisi. Stari žagar je poiskal čik, si ga zmašil v usta in čez dolgo pristavil: „Z ženitvijo je, kakor je zapisano v svetem pismu. Tam je rekel Bog moškemu: Dobro je, če se ne oženiš, a tudi ničesar slabega ne napraviš, če vzameš žensko." Razpotegnil je posušene in brezzobe čeljusti v peklenski smehljaj, da je bil ves podoben satanu pod angelom Gabrijelom na stranskem oltarju farne cerkve. Kajpa, lahko se mu je režal v obraz, ko je bil mimo vsega, kar je Klanfarja klalo, ko se mu je kri že posušila, starcu! Za nekaj dni se je vreme skujalo, stari se ni ganil iz bajte. Klanfarica je delala pri kmetu na planini in prinesla v kočo živež. Po dežju so bila jutra kot oprana, smreke po strminah okrog bajte so pognale mladje, da se je Klanfar Karel za trenutja predajal pomladi in življenju pred žago. Ko je po jutrih prilezel iz koče in se raztegnil, je splaval z bosanske staje petelin, se spihal, zapel in poletel okoli edine kokoši. Nasmehnil se je, čeprav ni bil tak prizor zanj nič novega, stopil na žago in izvlekel cepin izpod deske, kamor ga je skrival po nočeh, ker so mu prejšnjega ukradli. Žagal je in spremljal redke ljudi, ki so prihajali po klancu: ženske, ki so ob poldnevih hitele z obedi k možem na žage in v kovačijo, šolarje, ki so kričali po klancu, in drvarje, ki so nosili polne nahrbtnike menaže v planino, Pomalem so se ceste osušile; težko naloženi parizarji so škripali preko kamenja, vozniki so pokali z biči in preklinjali. Tak božji in navaden dan je pridrobila po grabi Gela. Njena malo počasna hoja je kazala žensko, ki je preko norih let, v kateri ni več mladostne vihravosti. Klanfar je opazil njeno rdečkasto krilo in obledelo bluzo, ki je nekam ohlapno visela na njej, ko je zavila v klanec. Za plohi je postala in se zagledala proti žagi. Klanfar se je zdrznil; pobrisal je žagovino z debla, da se je z nečim zamotil. Pred kočo in v oknih ni bilo nobenega obraza. Gela je še vedno stala na klancu. Nekaj je klicala. Ni je razumel; hotel je ustaviti žago, a je nazadnje ni. Prišla je za plohi in stopila na deske. Napol je privzdignil klobuk in pokimal v pozdrav. „Žagaš?“ ga je vprašala, se oprijela trama in se dvignila na žago. „Nekaj malega, da,“ je odgovoril in stopil bliže k njej, da ne bi preglasno kričala; kajti na prednjem oknu bajte so se prikazali obrazi vseh Klanfarjev, razen njega — od Elice, ki jo je stara zrivala stran, in preko Dore do starega, ki se je, kakor se je Klanfarju zazdelo, režal s svojim sa- tanskim nasmehom. Klanfar je olesenil, ko da bi se prvič v življenju pripravljal na ples. Ona je morala vse to opaziti; obrnila se je proti koči in ni popreje umaknila pogleda, dokler ni zadnji obraz zginil iz okna. „Kaj so vsi doma?“ je potlej brezbrižno vprašala. Prikimal ji je in dejal: „Vrag jih naj odnese!“ „Torej ste si navzkriž,“ je rekla, ko da bi kaj vedela. Zamrmral je, nič jasnega ni povedal. „Saj je tako,“ je rekla ona in zavzdihnila; hotela je spregovoriti, a si je premislila. Bila je utrujena; vračala se je iz vasi, do Žavcerjeve kmetije je bilo še daleč in strmo. iMalo bi rada posedela. Klanfar je zaprl vodo, žaga se je ustav ila, deska je bila v rezana. Ženska je sedla tako, da je imela pred sabo njega in bajto. Klanfar je dolgo obračal deblo, preden je napustil vodo na kolo in pognal deblo pod žago. „Kako pa je pri Žavcerju?“ jo je vprašal, a nerodno, da je popravil: „Kaj delate?“ „Delo se pomalem odpira,“ je dejala in si popravila krilo, ko da bi že kdo ve koliko časa bila z njim. „Te zebe?" je zinil. Naslednji trenutek se je zavedel, da je tega ne bi smel vprašati. Prebledel je. Mirno je odvrnila, da ji ni hladno. Pač pa bi rada zvedela, kako zasluži. „Za silo gre,“ se je zlagal in potisnil razpokane in nezakrpane čevlje v žaganje; tudi obleko bi skril pred njo, če bi se dalo; srajca že cele svete čase ni bila oprana. Zeblo ga je pri srcu, ko se je razgledoval po zanemarjenosti pred bajto; ko nalašč je zračil stari na travi edino odejo, ki jo je premogla Klanfarjeva družina. Kakor še nikoli, je žagar opazil to jutro vso vato, ki je lezla iz spuščenih šivov ob krajeh in iz raztrgane ter izrabljene podloge. „Vrt bi bilo treba prekopati in posejati," je rekla. Pokimal je in se umaknil za žago, da ju ne bi oni slišali. Dvignila se je, pristopila bliže, se oprla z roko ob tram in se mu malce nasmehnila. „Zenske nimaš pri hiši,“ je povedala in čakala na odgovor. „Dovolj jih je, preveč.“ „Ali prave ni.“ Zdaj se je tudi on nasmehnil. „Časi so prekisli,“ je dejal. Hkratu se je spomnil na starega, da je včasih pripovedoval, kako je njegova druga jela sama zahajati k njemu. Klanfar se je po nočeh valjal po praproti ter prenekaterokrat slonel ob špranjah in gledal, če bi katera prišla po klancu. Drugam si ni upal, že radi obleke ne. Zaradi tega se ljudje vendarle ženijo in živijo, je menila ona. Že, bi dejal on, ali Klanfar si bo sam izbiral žensko, ne bo mu je Žavcer. Tudi Dora je tako mislila o sebi. Na glas pa Klanfar tega ni povedal. Ko se je odpravljala, je stopil za njo — glede onih v koči mu je bilo vseeno — in jo vprašal, če se sme kako noč oglasiti na kmetiji. „Ti že,“ je rekla in se mu nasmehnila, kakor se še ni Klanfarju nobena. Obenem se mu je zatrdno zazdelo, da ga motri skozi okence satansko nasmejano obličje starega Klanfarja, ali tja ni pogledal. Do večera je prešteval deske — prsti so mu drseli po njih, ko Zavcerju pred tedni — in računal na pamet, koliko denarja bi moral dobiti od kmeta, če bi mu plačal, kakor sta se domenila. Zraven je prištel še vsoto, ki mu jo je Zavcer dolgoval iz zadnjili let. Razbiral je z listka z okornimi prsti napisane številke in jih dodajal k naračunam vsoti v glavi. Bilo je precej, da je Klanfarja Karla zaneslo veselje. „Gela,“ je rekel naspol glasno in prisluhnil, kako je zvenelo njeno ime. Ali to so ga samo zmotili njeni lasje, ki so ji gledali izza rute; kajti naslednji trenutek je Klanfar pogledal proti bajti, če ga ne bi kdo slišal in zaklel. Saj — ali kje naj vzame Zavcer denar? Namesto na kmetijo, se je k noči odpravil v vas h krčmarju in se za večerjo napil. Pol litra je bilo zanj več ko dovolj, da se je potlej po temi zaganjal proti Stari Glažuti-in meril klance. To pomlad je božja roka, kakor če sonce posije izza oblakov, preden zaide za vselej, pobožala Zavcerjevo kmetijo in vlila upanje na podstrešje Klanfarjeve bajte. Žavcer je napravil večjo kupčijo z lesom, Klanfarjeva žaga je pela od jutra do noči. Sicer se je govorilo, da bodo požrli ves denar dolgovi, ah kaj je to brigalo Klanfarja; samo da se je žagalo in je kazalo zaslužek. Še stari se je zganil in se prikazal iz bajte, ko je videl, da ne nehajo voziti osemmetrskih hlodov s planin. „Kako bo s plačilom ?“ se je zanimal. „Ocl kubika.“ Pokazal je na mero, ki je visela na tramu. Vsak ploh je bilo treba zmeriti in zapisati širino. „Plača družba!“ je poudaril. „To bi bilo,“ je pripomnil stari in ga vprašal, s kom bo razžagal hlode. Klanfar je skraja momljal, končno pa sta se domenila, da mu bo stari pomagal prežagati plohe in da bo tudi kak ploh zažagal. Pripovedoval je sinu, kako je pomlad prinesla nove moči vanj, česar mu pa ta ni docela nič verjel. Ali stari je le bil njegov oče, stradal je, na pomlad ni bilo več podpore iz občine — in kar je bilo poglavitno, moral je živeti. lako se je zgodilo, da je stari še žagal v življenju; po navadi po poznih popoldnevih, ko se je mladi odpravljal na Žavcerjevo kmetijo. Vsi v v koči so sedeli, kako sta z deklo, stari je opustil satanski nasmeh, edino Dora je vselej nekam stegnila in zavila glavo, ko je šla mimo mladega Klanfarja. Tega je tako izzivanje dražilo, ah do takrat, ko se bo oženil, je nameraval potrpeti; kajti upal je, da bo potlej Gela napravila red, kakor mu je že povedala in kakor je včasi govoril tudi stari. Ta čas je kajpada težko kaj rekel, saj tudi z njim ni bilo kakor bi moralo biti. Lahko bi ga zavrnila, da bi moral obmolkniti ko zadnjič. Vendar neka opora je vendarle bila v njem, ki je Dora ni mogla imeti, kajti on se bo oženil, še v kratkem. Takrat se bodo morale ženske pobrati, v bajti bo lahko ostal edino še stari. Minil je teden, minila sta dva. Popoldne je stari pregledal desko, na kateri so bile napisane širine hlodov, da bi si jih bolje zapomnil in se odpravil k Žavcerju zastran plače; kajti po stari navadi je po štirinajstih dneh lahko zahteval, kar je zaslužil. Vrnil se je na noč in se strahovito razburjal. „1 o imaš zdaj družbo!“ je strupeno naglasil zadnjo besedo in pomolel sinu pod nos listek. Klanfar je predobro poznal Žavcerjeve listke za menažo. „Nikdar več ne bom žagal!“ je vpil stari. „Za menažo si naj žaga družba sama.“ Sin je težko kaj izvlekel iz njega, kajti stari ni nehal preje kričati, dokler ni izpel tiste svoje pesmi, kako ne živi človek samo radi menaže, do kraja. Dosti kričanja je bilo, preden si je mogel napraviti mladi Klanfar kolikor toliko razumljivo podobo o vsej stvari. Bilo pa je nekako tako, če ga je docela in pravilno razumel: Žavcer je dolgoval trgovcu, trgovec pa družbi in družba je terjala trgovca, trgovec pa je zasegel les kmetu. Pomalem se je tudi mlajšemu Klanfarju zdanilo, zakaj se je trgovec tako smehljal, ko je šel mimo bajte. Dvakrat je zaslužil, z lesom in pri inenaži. Udaril je po deski, na kateri so stale cele rajde številk in se sesedel na ploh, kajti v pasu je začutil bolečino. Dobro, da ni bilo Dore doma. Docela pa staremu ni verjel, čeprav se je bal, da se hoče samo prevarati. Stari je skakal, jeza ga je držala po koncu, Klanfar Karel pa se čutil nekam medlastega. Ni vedel, ali od soparice, ki je visela v ozračju, ali pa je slab, ker je južinal samo knajp. Premetaval se je po ležišču in zaspal šele takrat, ko se je ponoči napeto vreme zlilo kakor iz škafa. Vse je bilo mogoče. Kaj, če bodo pa njega vendarle izplačali, vsaj s sto dinarji tedensko, kakor sta se domenila z Žavcerjem zastran ženitve? Kako se pa naj oženi? Malo pred svitanjem se je vzdramil. Ni ga zbudil nali\, pač pa je na žagi nekam potihnilo šumenje vode, ki je padala po žlebu v globino. Zadaj po potoku se je sicer zaganjalo vodovje, ali na žagi je ležala tišina. Ne, to niso bile sanje. „Pa ne da bi žago odneslo?11 si je s strahom dejal in ni upal zakleti. Planil je k lini in razločil v temni noči med pobliskavanjem v dalji, da je stalo pred kočo nekaj žagi podobnega. Navlekel je obleko nase in se splaziI s podstrešja. Segel je v žleb, po katerem je pritekala voda na žago. Bil je brez vode, čeravno je še pršilo, da je žagarja potresalo do kosti. Ko se je vzpel na cesto, je znova preklal blisk nebo. Klanfar pa je zagledal, kako je voda drvela čez skalovje, kjer je bila sinoči še zajezena. „Da bi še Žavcer ja odneslo!“ je zaklel in pozabil na dež, ki ga je močil. Podnevi si je docela ogledal, kaj je napravila povodenj; tudi stari je prišel in se strupeno smehljal. Kajpa, on poslej ne bo več žagal. Klanfar je vedel za to in ni mu zameril tega. On lahko živi do konca brez ženske. Žavcerjeva kmetija je visela visoko v hribih, dobro uro hoda od žage. Ceste do nje so se vzpenjale skozi gozdove skoraj strmo kakor po strehi. Ali Klanfar je zadnje čase predobro poznal vsak prekop čez cesto; žveči na je hodil po bližnjicah. „Kaj bi zdaj?“ je vprašal Žavcerja, ko mu je razložil glede jeza. „Kaj?“ se je nasmehnil kmet. „Kaj bi? Ni ga več.“ „Treba ga bo popraviti,“ je skoraj zahteval žagar. „Sam ne morem opraviti ničesar.“ „Zaradi inene,“ je rekel gospodar brezbrižno in stopil iz hleva. „Kaj pa imam jaz od žage?“ Podrgnil se je po kosmati bradi in ga vprašal: „Si kaj žejen?“ Klanfar je molčal in odšel za Žavcerjem v kuhinjo. Prinesel mu je pijače. Žagar je nagibal ročko in pil; tudi glede menaže je bilo res, stari se ni lagal. Ko je prišla Gela, se je hotel žagar dvigniti in oditi. Ali dekle ga ni pustilo. „Da le tebe ni odneslo!“ je rekla in bila vesela. Žavcer ga je napajal. Po večerji se je prikazala gospodinja v kuhinjo; premerila je Klanfarja, še bolj Gelo in odšla. „Pijana je,“ je povedala dekla in poklicala gospodarja, ker je hotel Klanfar po vsej sili oditi. „Žagmešter si, lahko spiš zraven dekle,“ mu je dejal Žavcer, se zazibal proti njemu in puhnil vanj vinsko sapo. Klanfar se je skraja hotel nekaj izgovarjati, da nima več pomena, da bi še hodil spat k dekli; ali jasno se ni izrazil, kaj hoče. Spravil se je v deklino čumnato in se zdrznil, ko je zaslišal vriščeč in pijan gospodinjin glas, ki je klicala Žavcerja. Pa ne, da bi sumila, da bi Žavcer odšel v kamro? — je pomislil in se zbal. Dvomi so ga razjedali. Moralo je biti nekaj na govorjenju o Žavcerju in deklah. Ali dolgo ni razmišljal o tej zadevi; prišla je dekla in potlej je pozabil na marsikaj, celo na jez, ki mu ga je raztrgala voda... Ko so se z dnevi vlegle \ode in se je vreme sčistilo ter so se po drevju nad Žavcerjevo žago ženili ptiči in si znašali gnezda, si je Klanfar Karel znosil k raztrganemu jezu orodje in bruna, da bi ga popravil. Sam. Za\ ilial si je hlačnice, a preden je stopil v ledeno pohorsko vodo, kamor se mu ni prav nič ljubilo, je še malo razmislil o svojem življenju, da bi našel pot naprej. Tako bo, kakor je bilo, si je pravil. Žagal bo, kakor je žagal in ko bo dobre volje, bo tuhtal, kako bi zafrknil orožnike, če bodo prišli po grabi in hoteli zvedeti, kako je zastran Gele in njegove ženitve, kakor so nekdaj hoteli vedeti radi Dore. Z njo, je vedel, da se ne bo več prepiral. Naj živi, kakor ji je dano! Ali se ho pa ognil... Kam? Kje na tem božjem svetu bi bilo dobro za Klanfarja? V leta gre... Kje bi si lahko postavila ognjišče z Gelo? Janko Samec : Pesnik in dete (t Radi vo ju Peterlinu-Petruški.) Spominjam se, kako sem ga spoznal: bilo v poletju je in sredi mesta, ko z njim prijateljčkov šla družba zvesta do „Spatzka“ na črnine je bokal. Z nasmehom krotkim mi roko v pozdrav je stisnil, da se ta prijazna gesta mi zdela stik dveh src je, ki že vesta, da lep je svet zasanjanih daljav! Potem uprl oči je svoje bodre še v Nedo, ko da zdavnaj jo pozna, in šel je s prsti ji toplo čez kodre. In jo je vprašal, če se kaj igra, dejal, da ima oči otroško modre, in fant postal je njenega srca! Sodobna slovenska glasba* Temelj nastajanju narodne muzikalne kulture niso le ugodne muzikalne dispozicije ter muzikalna izobraženost poedincev in naroda, ampak še prav posebej ugodne kulturne in politične prilike, ki morejo pospešiti razvoj samostojne kulturne tvornosti. Zato se v narodih, ki so kulturno in politično nesamostojni, sicer javljajo stvaritelji, ki zavoljo izredno potencirane duše Mie zmogljivosti in aktivnosti prodrejo meje vezane svobode ter kulturne povprečnosti; taki genijalni stvaritelji pa so le poedinci, kateri ustvarjajo temelje samostojni, svojski narodni kulturi, vendar pa je brez sodelovanja vsega ljudstva ne morejo tudi posplošiti in široko fundirati. Tak narod zavoljo nizke izobrazbene stopnje in preslabotnega narodnostnega zavedanja namreč ni dovolj aktiven, da bi se mogel upreti tujim kulturnim in političnim vplivom, ki mu njegovo tvorno silo zmanjšujejo in ga hočejo oblikovati v smislu svojih smotrov; zato se tudi ne more za roko voditi s svojimi genijalnimi tvorci. Tudi predvojna slovenska kultura je kazala slično podobo. Politične razmere so dovoljevale le skromen kulturni živelj ter so ga omejevale na posameznike; slovenska avtohtonost je prišla do razmaha le pri nekaterih kulturnih glasnikih, ki so kazali pot bodočnosti in kovali domači narodni kulturi osnove. Prešern, Levstik, Cankar, Župančič, Kosovel..., ti so bili s poedinimi sodelavci ostalih umetnostnih področij verni prikazovalci slovenske duše, ki se je kljub germanskemu pritisku prebujala ter se začela pripravljati na lastno kulturno življenje. Nastoj večjega kroga kulturnih delavcev pa je po eni strani ovirala sila tujega kulturnega in političnega vplivanja, po drugi strani pa nujnost, da se je slovenska kulturna mladina, ki bi v ugodnih prilikah lahko ustvarjala in dvigala slovensko kulturo, morala boriti proti germanski kulturni in politični invaziji; s svojimi prizadevanji je sicer med nemško in slovensko kulturo povzročila ravnotežje, vendar pa je v tej borbi porabila svoje duševne energije, da obdrži najelementarnejše kulturne pravice svojega naroda. Zato v kulturnem razvoju stvariteljsko ni mogla dejstvovati in tudi spričo potrebnosti drugačnega delokroga zato ni imela časa. Tako vidimo v slovenskih kulturnih prizadevanjih pred prevratom relativno isto stanje kot na primer v slovaških; bila so zožena na skrajne možnosti, ki jim je odprlo prečnice šele leto 1918, katero je prineslo kulturno in politično samostojnost. Z njo je odpadla potreba borbe za ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega * Prevod iz hrvaške revije „SIovansky Prehled", XXX, 3, ip38. naroda, kajti vse to je bilo v novi sintezi samo po sebi umljivo ter povsem neproblematično. .Mladi slovenski inteligenci se je nudilo široko polje, ki je v novih prilikah dovoljevalo samostojen, neodvisen razvoj. Sedaj šele je zajel kulturni preoblikovalni duh 20. stoletja slovenski stvariteljski rod, sedaj šele je mogel ta neovirano slediti občim kulturnim težnjam, se osvoboditi kulturne odvisnosti in se povezati z narodnim življenjem. Pogoji za samostojno kulturno ustvarjanje so bili s tem dani in so čakali realizacije. V takem slučaju in brez prave kulturno-muzikalne tradicije se je znašla povojna slovenska skladateljska generacija, ki ni enotno usmerjena; njeni zastopniki so sicer vsi prevzeli nova kompozicijska sredstva, vendar so jih uporabljali različno in v različnih stopnjah. Deloma jih je prevzel konstruktivistični val, deloma pa so se še naslonili na ekspresionizem. Med prvimi je začel delovati v smislu nove glasbene orientacije Anton Lajovic; globoko je posegel zlasti v solistično glasbo, kateri je prispeval vrsto krasnih samospevov, plodno pa je ustvarjal tudi na ostalih kompozicijskih poljih. Vodilni moderni skladateljski krog tretjega in začetka četrtega decenija našega stoletja pa tvorijo poleg A. Lajovca: Slavko Osterc, Marij Kogoj, Lucijan Marija Škerjanc in Matija Bravničar. Najpomembnejši zastopnik in najvnetejši avantgardist sodobne glasbene smeri je Osterc, ki izhaja iz Jirakove in Habove praške kompozicijske šole. V slovensko glasbo je prenesel pridobitve novah iskanj vse tja do četrttonskih oblik; zavoljo izredne delovne aktivnosti in velike produktivnosti je kmalu postal tudi mednarodno znan, njegove skladbe pa so bile poleg ostalih mnogih inozemskih izvajanj tudi na programih mednarodnih glasbenih festivalov v Firenzi in v Pragi (1. 1934 in 1935), njegov Mouvemente simphonique pa je vključen tudi v program letošnjega londonskega festivala. Kot skladatelj deluje na vseh področjih: ima klavirske in zborove skladbe ter samospeve; kantato „Magnificat“, „Suito“ in „Mouv emente simphonique“ za veliki orkester, „Klavirski koncert“ za klavir in pihalni orkester, „Tri plese“, „Klasično ouverturo“ in „Passacaglio“, vse za veliki orkester; dalje instrumentacijsko originalni ter muzikalno razgibani „Pihalni nonet“, „Pihalni trio“. „Godalni kvartet“, „Suito“ za violino in klavir itd. V oblikovnem oziru je iznajdljiv, v harmonskem pa bogat in zanimiv po novih, svojskih kombinacijah najradikalnejšega značaja. Veliko pozornosti je vzbudil s „Tremi enodejankami1* — minutnimi operami. Osterc je idejno usmeril najsodobneje orientirano slovensko skladateljsko generacijo in ji načeluje še danes. Drugi, številčno ožji slovenski skladateljski skupini, ki jo označuje kompromisno stališče in naslanjanje na francoski ekspresionizem, pripada Škerjanc. Nova sredstva uporablja le deloma in previdno; njegove skladbe so melodično ter harmonično pestre in arhitektonsko zanimive. Škerjanc je začel s samospevi, ki se odlikujejo (n. pr. Vizija in druga) po melodiki in muzikalni globini. Tudi on posega na najrazličnejša muzikalna področja: napra\il je glasbo k Molierovi komediji „Žlahtni meščan“ ter jo kasneje preuredil v suito; dalje je napisal tri godalne kvartete, „Sonata da camera“, „Preludio, Aria e Finale“ za godalni orkester, melodično „Lirično ouverturo“ za veliki orkester, „Preludij in scherzo11, „Slovensko ouverturo“ in „Simfonijo‘‘ — vse za veliki orkester. Razen tega je zložil tudi štiri monotematske klavirske skladbe in mnogo dobrih zborov. Zanimiv pojav v slovenski glasbi je Kogoj, ki je študiral pri Schoenbergu. Iz ekspresionizma se je začel nagibati v konstruktivizem in skupni vpliv odlično izrazil v harmonično, melodično, ritmično ter vsebinsko zelo zanimivi operi „Črne maske“. Značilne pa so tudi ostale njegove skladbe, med njimi „Requiem11, „Plesna suita“ za orkester, „Andante“ za violino in klavir, „Fuga“ za klavir 4-ročno, samospevi in nekatere zborovske, zlasti otroške skladbe. Prav tako pomemben član te skladateljske skupine je Bravničar, ki se je šolal pri Kogoju ter Ostercu. Komponiral je operi „Pohujšanje v dolini šentflorjanski" ter „Hlapca Jerneja11 — obe na Cankarjeva teksta, in več orkestralnih del: „Slovensko plesno burlesko11, „Slavicus hymnus“, Belokranjsko fantazijo11, „Kralja Matjaža11 in „Divertissement“; dalje še ima dela s pihalno zasedbo, klavirske skladbe in samospeve. Zanimiv je zlasti ritmično in instrumentacijsko ter uspešno spaja nova dognanja s preteklimi. lem skladateljem se priključuje tudi plodoviti Emil Adamič, ki je ustvaril bogato zakladnico globokih, iskrenih, resnično doživetih in v umetniškem oziru kvalitativno visoko stoječih mladinskih zborov, s katerimi je položil trden temelj slovenski mladinski pevski literaturi. Vsi ti skladatelji hodijo svoja pota ter v svojem stvariteljskem delu bolj ali manj izražajo tudi slovenske narodne glasbene prvine. Po smeri se zelo razlikujejo, čeprav so si nekateri med njimi idejno zelo blizu. Vsi pa skušajo slediti novemu evropskemu glasbenemu pretakanju in se z njim čimbolj spojiti. V slovensko glasbo so zato presadili nove elemente ter se otresli romantike in omejevanja na območje zborovske glasbe. Zato je prikazana slovenska skladateljska generacija pomembna: slovensko glasbo je razgibala, vlila ji je življenja, razširila ji je delovno polje, jo kvalitativno dvignila in položila solidne temelje novemu, plodnemu razvoju. Do tedaj instrumentalnih skladb večjega formata in stila malone ni bilo; vse komponiranje se je osredotočilo le na zbore, samospeve in klav ir (Adamič, Ravnik, Pavčič in drugi), operne in operetne tvorbe Foersterja, Gerbiča in drugih pa segajo že precej daleč v preteklost. Prav tako slovenska glasba dotlej izven ozkih meja domovine ni prišla. Z novim duhom in z novimi predstavniki, zlasti Ostercem in Škerjancem pa ni zajela le vseh glasbenih področij in začela ustvarjati lastne slovenske muzikalne kulture, temveč se je uveljavila tudi v tujini. Povojna slovenska skladateljska generacija je torej bila in je še stvariteljsko zelo aktivna in je bilo nujno, da je vtisnila svoj pečat najnovejši stvariteljsko zelo aktivna in je bilo nujno, da je vtisnila svoj pečat najnovejši skladatelji pa so se izpopolnjevali, ozir. se izpopolnjujejo tudi v praški kompozicijski šoli skladateljev Suka, Habe in v poslednjem času tudi Kričke. Vsi so zajeli duha češke glasbe in ga bolj ali manj tudi prevzeli. V ideološkem pogledu sicer hodijo smer Osterčeve šole, vendar so jo poleg teh in lastnih, osebnih stvariteljskih potez oplodili še z vplivi češke glasbe, kljub enotni načelni smeri se medsebojno močno diferencirajo. Vprav prikazano spajanje, ki jih na temelju spoznanja različnih metod navaja k iskanju lastnih oblik, je najpozitivnejši znak mladega slovenskega skladateljskega rodu, ki si prizadeva vtisniti svojemu delu dosežke novih hotenj in lastno duševno podobo, kar oblikuje novo razvojno obdobje (fazo) slovenske muzikalne produkcije. Najnovejša doba je organsko nadaljevanje plodne predhodne generacije, ki morda ni zaostala ali utihnila, temveč deluje nemoteno in skupno z naj-mlajšo generacijo, kateri je sama dala temelje in ji pokazala ideološke smernice, uspešno tudi v naprej. Iz Osterčeve šole so izšli mnogi skladatelji: Pavle Š i v i c, ki je poleg operete „Prešmentana ljubezen" doslej napisal tudi „Requiem“ za zbor, solo in orkester, „Suito“ za violino in klavir, „Suito“ za kvartet, več zanimivih klavirskih in zborovskih skladb ter samospevov; Marijan Lipovšek, ki je skomponiral „Psalin“ za zbor in orkester, godalni kvartet, klavirske skladbe; Demetrij Žebre, ki sklada največ za orkester in je bil izvajan tudi na lanskem pariškem mednarodnem festivalu; njegovi posebno značilni kompoziciji sta kontrapunktično komplicirana „Toccata“ za veliki orkester in simfonična slika „Tek“. lem skladateljem se še priključujejo Šturm, Leskovic, Pahor, Lipar, Cvetko, Pirnik, Hrovatin in vrsta drugih. Najnovejši sodobno usmerjeni skladateljski krog je v svojem dejstvovanju vsestranski, zelo delaven in izdaja pod okriljem jugoslovanske sekcije Sime (Socictč internationale pour la musique contemporaine) tudi svoje skladbe. Osterčevi smeri je najbližji Danilo Švara, ki je študiral kompozicijo pri Seklesu. Zložil je opero „Kleopatra“, ki jo pripravlja ljubljansko Narodno gledališče, več samospevov, klavirskih, zborovskih in orkestralnih (n. pr. „Ko-morno suito", „Vizijo“ i. dr.) skladb; po tehniki, vsebinskih ter arhitektonskih sredstvih je skrajno moderen. Podobno tej skupini deluje Vilko L k m a r, ki je študiral na Dunaju, in Srečko Koporc, ki je študiral pri Karlu v Pragi; oba pišeta v modernem stilu instrumentalne, zborovske, klavirske skladbe in samospeve. Novo glasbeno smer je plodovito zajel tudi Matija Tomc, ki kvalitativno ustvarja zlasti na polju cerkvene, pa tudi posvetne glasbe in ki se je poleg F. Marolt a uveljavil tudi kot odličen harmonizator slovenskih narodnih pesmi. Docela izven kroga pa stoji romantično usmerjeni Blaž Arni č, ki kot organist poleg drugega sklada precej tudi za orgle. Sledijo še skladatelji, ki so ali pripadniki starejših smeri ali pa se šele skušajo približati moderni struji: Mirk, Pavčič, Ravnik, Premrl, Prelovec in drugi. Udejstvujejo se predvsem na področju zborovske glasbe ter tam slovensko glasbeno produkcijo pravilno dopolnjujejo. Kritično stvariteljskega dela orisane, zlasti pa najmlajše slovenske skladateljske generacije še dokončno ne moremo oceniti; ves njen razvoj, ki je tu pa tam kajpada tudi močno problematičen, še namreč ni zaključen, temveč se deloma šele pričenja, deloma pa je že v uspešnem vrenju. Že danes pa je dejstvo, da prav ta dinamično silno razgibana slovenska skladateljska skupina ni dvignila slovenske glasbe le kvantitativno, ampak tudi kvalitativno; razvojne temelje ji je ojačila, pospešila je njeno rast in se začenja vzporejati z občimi prizadevanji evropskega, predvsem češkega muzikalnega razvoja. Veliki mojstri (Suk, Novak...) so ji poleg ostalih vplivov posredovali tudi lastne pridobitve; zato je izredno zbliževanje slovenske glasbe s češko, kar se ne očituje le v stvariteljskem pogledu, temveč tudi v medsebojnih izmenjalnih stikib, docela razumljivo in pozitivno. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je baš češka glasbena tvornost že pred prevratom in prav tako ter še morda bolj po njem v ideološkem oziru soodločala slovenski glasbeni razvoj, ga sousmerjala in vplivala nanj ugodno tudi še danes. Sodobna slovenska glasba išče lastnih poti in enotno oblikovno linijo, začenja spajati stare in nove muzikalne vrednote ter skuša vliti v svoje stvaritve subjektivno duševno vsebino. S kulturnega vidika je važen činitelj muzikalnega ter občega narodovega izobraževanja in polagoma gradi samostojno slovensko muzikalno kulturo, ki bo poleg kozmopolitske usmerjenosti hkratu najčistejši in najplemenitejši izraz svojega malega, pa kulturno bogatega naroda. Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah Lastniki iz sosednih kmečkih naseli). V 87 naseljili v soseščini Jeruzalemskih goric biva 468 lastnikov zemlje v Jeruzalemskih goricah. 155 lastnikov biva na Murskem polju v 47 naseljih, 58 v spodnjih Slovenskih goricah v 17 naseljih, 233 na prehodnem spodnjem Dravskem polju v 11 naseljih, 22 pa v Medmurju v 12 naseljih. Večina ima zemljo tudi izven Jeruzalemskih goric. Njih zemljišča v Jeruzalemskih goricah so različne velikosti, kar je razvidno iz sledeče preglednice: Bivališče Število lastnikov Ima v' Jer. goricah zemljišča po do 1 ha 1—2 ha 2—5 ha 5—10 ha nad 10 ha Mursko polje 155 63 51 28 13 — sp. Slovenske gorice 58 30 14 10 3 1 sp. Dravsko polje 233 152 33 37 7 4 Medmurje 22 14 3 5 — — Skupno 468 259 101 80 23 5 rJ'eh 468 lastnikov ima zemljo v vseh kat. občinah Jeruzalemskih goric, nekateri v eni, drugi v dveh ali več kat. občinah, kar je podrobneje razvidno iz sledeče preglednice: Velikost Število Ima zemljo v 1 k. o. 2 k. o. 3 k. o. 4 k. o. 5 k. o. 6 k. o. 7 k. o. do 1 ha 259 239 20 — — — — — 1— 2 ha 101 73 26 2 — — — — 2— 5 ha 80 53 19 8 — — — — 5—10 ha 23 7 7 7 2 — — — 10—20 ha 4 1 2 1 — — — — nad 20 ha 1 — — — — — — 1 Skupno 468 373 74 18 2 — . — 1 Skupno imajo v Jeruzalemskih goricah 895.3 ha zemlje ali 14.22 odst. celotne produktivne površine; oni so lastniki 143.1 ha (8.28 odst. vseh) njiv, (>4.4 ha (9.(>5 odst.) travnikov, 85.5 ha (17.43 odst.) vrtov, 336.6 ha (24.69 odst.) vinogradov, 54.4 ha (11.36 odst.) pašnikov, 202.7 ha (13.45 odst.) gozdov in 8.6 ha (15.71 odst.) stavbišč. Sorazmerno najbolj so udeleženi pri celotni površini vinogradov (saj so lastniki četrtine vse vinogradne površine v Jeruzalemskih goricah, odnosno sta dve tretjini vse njihove lasti v Jeruzalemskih goricah v vinogradih!), vrtov in gozdov, najmanj pri njivah. Med temi lastniki je 28 takih, ki imajo v Jeruzalemskih goricah zemljišča v velikosti nad 5 ha zemlje (13 z Murskega polja, 4 iz sp. Slovenskih goric, 11 s sp. Dravskega polja) in imajo samo tile dve petini celotne produktivne površine vse lasti lastnikov iz sosednjih kmečkih naselij, odnosno imajo polovico travnikov, tretjino njiv, skoro tretjino vinogradov in pašnikov ter dve petini vrtov, lastnine 468 lastnikov iz sosednjih naselij. Vi nog radi so najvažnejša zemljiška kultura v Jeruzalemskih goricah. Kakor je lastništvo zemlje v Jeruzalemskih goricah onih lastnikov, ki bivajo v Ormožu in Ljutomeru (98), v ostali Sloveniji (61), v ostalih predelih države (16) in izven države (41) v prvi vrsti vezano na vinograde (skupno imajo 44.82 odst. vse vinogradne površine v Jeruzalemskih goricah!), prav tako je vezano lastništvo 468 lastnikov iz sosednjih kmečkih naselij, ki imajo zemljišča tudi v Jeruzalemskih goricah, v prvi vrsti na vinograde, saj imajo ti lastniki četrtino vse vinogradne površine v Jeruzalemskih goricah. Izmed njih je le 61 ali 13.04 odst. brez vinograda, vsi drugi, t. j. 407 lastnikov ima v Jeruzalemskih goricah vinograde. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice: Velikost v ha Število lastnikov Mursko polje Sp. Slov. gorice Sp. Dravsko polje Medmurje skupne . z vin. brez vinogr skupno z vin. brez vinoRr. skupno z vin. brez vinofjr- skupno z vin brez vinogr. do 1 63 58 5 30 19 11 152 133 19 14 8 6 1—2 51 48 3 14 11 3 33 28 5 3 3 — 2—5 28 28 10 8 2 37 32 5 5 3 2 5—10 13 13 — 3 3 — 7 7 — — — — nad 10 — — — 1 1 — 4 4 — — — skupno 155 174 8 58 42 16 233 204 29 22 14 8 Le 41 lastnikov izmed 259 (z zemljišči v Jeruzalemskih goricah do 1 ha) je brez vinogradov, odnosno 11 izmed 101 (z zemljišči 1—2 ha), odnosno 9 izmed 80 (z zemljišči 2—5 ha), vsi lastniki z zemljišči nad 5 ha velikosti (28) imajo poleg ostalih zemljiških kultur v Jeruzalemskih goricah tudi vinograde. Velikost vinogradov posameznih lastnikov je podrobneje razvidna iz sledečih dveh preglednic: Velikost vinograda v ha Štev. lastn. vino* gradov Število lastnikov zemljišč v jeruzalemskih goricah velikostjo ha Mursko polje Sp. Slov. gorice Sp Dravsko polje Medmurje do 1 d* •% v. igUžS i -VU * v •te <■. ^ 'n-\p23 ■< '-'V; •■'. r, ' 'i&x ’7 - . , / *■' ’v 7-i' < ■ .■ ■ : t ■ < j : cSf■' ■" -kf ' "Kisi:?; «? VI/".st?& -rT- ;-- v:> .iv. j* < V ’ --■ n ,5 ' tu<& '• ??.nv?£ - F'-^ ■' .:■ ,*;: .M,, ■ ••:•< c. ■ ■"': ? sp^-. - •fe;V ' ‘ J -A.