Priloga ,,Našemu Listu" št. 24.   ^^
V Kamniku, 17. junija 1905.
Izhaja vsako soboto
in je za naročnike nNašega
Lista" v kamniškem okraju
brezplačen.
Kamničan
Oglasi se računajo
tristopna petit-vrsta po 10 v.
za enkrat, za večkratno ob-
javljenje po dogovoru.
Premišljevanje Domžalčana.
(Izviren dopis.)
Zadnji dogodki v Domžalah niso vznemirili samo nas, završalo je po vsem Slovenskem, in vas, poznana prej komaj po imenu, daje nekaj časa sem glavno snov slovenskim časopisom. Vse piše o naših Domžalah, vse govori o nasilnem nastopu privandranih tujcev na naši zemlji. In marsikdo naših ljudi si misli: To smo imenitni Domžalčani, vse govori in piše o nas, celo v državni zbor-nici na Dunaju interpelirajo zaradi nas poslanci: liberalni in klerikalni, — in še celo Nemci! Slednji seveda proti nam. Tudi v ljubljanskem občinskem svetu je bilo slišati iz ust liberalcev brezobzimo, a p o p o 1 n o m a u t e m e 1 j e n o ogorčenje vsled postopanja domžalskih Nemcev in naše nepristranske (?1) vlade o priliki dogodkov prvega junija. In marsikdo mojih domžalskih rojakov čita z nekim tiliini ponosom cele kolone o našili razmerah v glasilih obeh strank.
Tako je čisto prav. Domžale tudi res zahtevajo po-sebne pozornosti, ker so nam vzglod malomarnosti slovenske politike! Ce bi ne bili slovenski politiki tako malomarni, potem bi nam pomagali oni že davno na noge, in prav gotovo je, da bi se zadnji dogodki v Dom-žalah ne bili primeiili v taki obliki. Kajti potem bi imeli domačini delo v domačih tovarnah in tujci bi jo že davno popihali odtod, ker ga ne iztaknejo na svetu nemškega delavea, ki bi delal 11 ur na dan za nekaj borih kraj-carjev.
Zdaj nas poznajo naenkrat liberalci in klerikalei, ho-dijo okrog nas z najljubeznjivejšimi besedami, ki jih zmo-rejo; navdušujejo nas za vztrajnost v boju za svoje pra-vice, in kar je glavno: oglasili so se tudi v prilog sloven-skih slarnnikarjev v Domžalah!
Vse to po — demonstracijah.
A prej? Kdo se je zmenil za nas? Ali je bilo čitati kdaj v kakem listu bodisi te ali druge stranke, naj podpi-rajo Slovenci svoje rojake — slamnikarje? Slovenski po-slanci vlagajo interpelacijo v parlamentu zaradi zadnjih dogodkov, a stavim svojo glavo, če pogledam pod njih slamnik, da vidim tam le kak ,,R nad gozdom" . . . kot tovarniško znamenje raznih O.benvalderjev itd. Slovenci imamo toliko inteligentnega ženstva, ki je narodno po-sebno o priliki raznih praznikov — s tem pa jim nikakor ne odrekamo zaslug na drugih poljih narodnega dela — a če pogledamo njih slamnike: sami izdelki Krizanta in drugih našib. narodnih sovražnikov.
Kdor pa morda misli, da tega ne znajo domačini, ta pa pbkaže,   da niti ne ve,   kaj so Domžale,   kajti vse te
s 1 amnike   nemških   tovarn   so   izdelale   slovenske r ok e.
Zato pa je nastalo že tudi toliko kriz med našimi slamnikarji. Slovenska inteligenca, pa bodisi že liberalna ali klerikalna, poseže rajši po tujem blagu, kakor pa po domaeem.                                                                            I
Zdaj pa seveda, ko smo Domžalčani malo v ognju, ko smo sprejemljivejši za razne lepe besede, zdaj hiti ta in ona stranka in radi bi nas zvabili tako na svojo stran. Vsaka dela reklamo zase, češ, mi se potegujemo bolj za vas, kaj bodo klerikalci; ti sprejernajo še od Nemcev de- | nar, zato da jih potem klerikalci s prižnic liTalijo in pri-poročajo. — In ravno tako napada klerikalna liberalno stranko, češ, zdaj jih poznatc, zdaj mecete ljudem pesek v oči in se hlinite, kakor da vam je Bog zna koliko za svoj narod.
Ali  mi  vemo,   da je  gotovim   gospodom   liberalnim prav tako malo ležeče na resnični koristi nas Domžal-eanov, kakor klerikalcem:   Vse to je  sama reklama I za bližnje državnozborske volitve,  in zopet gola reklama — in druzega nič.
Ce pa se stranki res iz prepričanja potegujeta za nas, ali je bil potem res še le zdaj čas, dvigniti glas in priporočati domaco obrt?! Več kot deset let že gleda liberalna in klerikalna gospoda, kako slabo gre domačim slamnikarjem, kako izsesavajo privandranci iz Tirolske naše slovensko ljudstvo, a še nikdar niso cutili potrebe, ozreti se na nas, dvigniti se in nam poraagati, toda ne z besedami (tako clelajo izvečine tudizdaj), ampak z dejanji, s tem, da se zanimajo za povzdigo domžalskega domačegaslamnikarstva!                                          ,
Jn v prav skromni prošnji se obračam zlasti do pra-vicoljubnega slovenskega ženstva: V e, kirabitetoliko slamnikov, odklonite vse, kar nositujeznamke! Posnemajte hčerko srbskega kralja, ki ne nosi drugega oblačila, kakor to, kar izdelujejo srbski domačjni. S tem pokažete svojo narodno zavest in dajete s svojimi dejanji vzgled tistim, ki imajo za nas samo — besedel                  .
Hrvatje — za slovenske slamnikarje. Tudi zagieb-ški listi priporočajo hrvaškim trgovcem, naj naročajo blago le   od   slovenskih tovaraarjev. Če bi trgovstvo in ljudstvol res   praktično   sledilo   takim   pozivom,   potem   se nam n/ bati za procvit domače slamnikarske obrti.                     /
a Pravica, kje si? Z zavezanimi očmi sediš tam, kamor so te posadili in ne vidiš, kaj se godi Slovencem v ustavni državi. Da se politični uradniki tako pristransko vedejo, še več,  da naravnost smešijo narodnost, ki ima v
deželi 95 odstotkov, to vendar presega vsel Verjeti bi ne mogli, da se bodo tudi uradni krogi postavili na ono sta-lišče, kakor so se velenemški časopisi. Od kake „ Deutsche Wacht" bi bili že morda pričakovali, da bodetrdila: ,,Slo-venci so skušali žandarjem izviti . . .", a od uradnega po-ročila bi tega nikdar ne bili pričakovali. In kar se je nam zdelo v ustavni in pravični državi nemogoče, se je vendar zgodilo. Brali smo v uradni ,,Laibacher Zeitung" od sobote
10. t. m.: „----------wurde der Versuch unternommen, zwei
Gendarmen die Gewehre zu entreissen, weshalb die Gen-darmen von der Stichwache Gebrauch machten." Kako debela laž in kako se to lepo sliši v upravičevanje — pre-badati ljudi. Res pomilovanja vrcdna žandarmerija, ki se na tak način hoče oprati svoje zlorabe službenih predpisov. Zato vprašamo: kje si pravica, ki bi te morala poznati naša vlada, da bi ne trosila v svet vesti, ki ne odgovar-jajo resnici.
Frankfurtarica — avstrijska? Naši vladni krogi smatrajo slovensko trobojnico, ki je ob enem tudi zastava kranjske dežele, za nekako provokatorično cunjo. Frank-furtarica jim je vse kaj druzega. Našemu gosp. okrajnemu glavarju pl. Cronu bi bilo lansko leto gotovo po godu, ako bi bil zdravnik v kopališču razobesil namesto zastave kranjske dežele — frankfurtarico. Potem bi ne bil rekel v krogu naših kamniških neprijateljev, da ne more več zahajati v kopališče, ker se slovenska narodnost toliko upošteva. Da bi on ne vedel, da je slovenska zastava tudi zastava kranjske dežele, tega ne verjamemo, saj je lani na vprašanje zdravnika gosp. Raabe-ja to sam potrdil. Ohrani naj si torej v spominu, da je slovenska trobojnica zastava avstrijske kronovine; frankfurtarica pa do danes še vedno protiavstrijska, ki je ne bomo nikdar trpeli na naših tleh in če jo tudi varujejo avstrijski uradniki.
Pevskega društva ,,Lire" l.junija t. 1. ni bilo v Domžalah. Laž je torej, da bi se bili pevci »Lire" udele-žili tiste demonstracije, ki jo izkoriščajo sedaj nernški in vladni krogi v svoje namene. Okr. giavarstvo bi dmštvo občutno kaznovalo, ako bi priredilo oficijelen izlet brez naznanila
Kamničan — Domžalčan. Da posvecamo Domžal-čanom kot svojim bližnjim krajanom posebno pozornost, tako, da bi naši prilogi bolje pristojalo ime ,,Domžalčan", to zahtevajo razmere in splošno zanimanje za zadnje do-godke. Samo ob sebi je umevno, da je prostor v ,,Kamni-čanu" na razpolago vsemu kamniškemu okraju in ponav-ljamo tudi danes svojo prošnjo, naj se nam dopisi in novice pošiljajo iz vsega okraja.
Mengšan — častni mešean novomeški. Obcinski svet  v  Novem mestu je imenoval vpokojenega profesorja
Janeza Trdino, rojenega Mengšana, svojim častnim meščanom.   Bog ga živi!
Kamniški Sokol vrlo napreduje. Lepo število izborno discipliniranih telovadeev uri se vsak teden po trikrat za prvi javni nastop. Ta nastop vršil se bo v prvi polovici meseca julija. Izvrševale se bodo tudi proste vaje, katerih se tudi netelovadci lahko udeleže in želeti je, da bi se jih udeležilo kolikor mogoče veliko Sokolov. Te vaje vršijo se v čitalnični veliki dvorani vsak četrtek. Sokolov prvi nastop mora biti časten ne le po telovadbi, temveč tudi po stevilu, zato naj si tudi netelovadci omislijo prav kmalu društveno obleko. Naj bi se vsakdo, ki si misli obleko napraviti, obrnil na odbor Sokola, da ne bo pri skupnem nastopu razlike v barvi in kroju, kakor se opaža včasih pri sta-rejših društvih.
Kamniški vodovod. Tvrdka, ki je prevzela izvršitev vodovoda za Kamnik, je prišla baje v neprijeten položaj. Pri tej priliki opozarjamo, da imamo v svoji sredi doma-čine, ki bodo instalacije izvršili gotovo v popolno zado-voljnost in je le naša narodna dolžnost, da jih podpiramo.
Društvo za povzdigo prometa tujcev, ki ima od vlade že potrjena pravila, bo v kratkem pričelo s svojim delovanjem. Da je to društvo za Kamnik važnega pomena, o tem bo pričala boboenost.
Unirli so: Katarina Škofic, posestnikova žena na Duplici, v kamniški ubožnici pa Marka Blažič. — V Študi je umrl g. Franc Mihelčič, posestnik, trgovec in mlinar. — N. v m. p.!
V Mekinjah priredi kat. slov. izobr. dmštvo v ne-deljo dne 18. junija 1905 v spodnjih prostorih župnišča veselico. Vspored: 1. H. O. Vogrič: ,,Na zdar", koračnica, 2. J. Rosas: ,,Izza valova", valček, 3. H. 0. Vogrič: ,,Po-mladni cvet", mazurka, udarja tamburaški zbor ,,Planinka". 4. A. Hribar: ,,Oče pojdite domu", moški zbor z bariton-solo. 5. Deklaraaeija. 6. Don Manuel ali Ave Marija. Igro-kaz v treh dejanjih s petjem. 7. I. Ivanovic: ,,Brzopolka", udarja tamburaški zbor ,,Planinka". 8. A. Nedved: ,,Lahko noč", moški zbor z bariton-solo. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
Prilogo ,,Kamničan" priložili smo le še tej številki ,,Našega Lista" za vse naročnike. V prihodnje prejemali bodo   „ Kamničana"   samo narocniki v kamniškem okraju.
Oglasi v ,,Kamnicanu". Vsem, ki žele priobčevati svoje oglase v ^Kamničanu", pripravljeno je upravništvo ustreči z nizkimi cenami.
SBovenska slamnikarska obrt.
Vsem slovenskim trgovcem priporočamo sledeče tvrdke:
M. Cerar A. Jančigaj And. Maček
Fr. Hojnik Fr. Mazovec J. Klemenčič
J. Flis M. Majer vsi v Domžalah.
Stanje hranilnili vlog: nad 1.200.000 K
MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU
Rezervni zaklad: nad 16.000 K
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdigrijene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Karaniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok
iH  VarOVailCeV.                   Denarne  vloge  sprejemajo  se  tudi  po  pošti  in  potom  e. kr. poštne  hranilniee.
Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi,  tako  da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Ppsoja se tudi ria menice in na vrednostne papirje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.