lakiad na otoku. ts m&JMBcvs* prevedel Paulua. (Dalie.) Z^lo^ imamo za desot dni. Danes smo^^riSIi na sutio in razvili angleSko zastavo nad kočo otoka. ,Tom Redmth, lastnikov služabnik, je padel — xadet od »porniške krogle. Jim, ladiji ski vaienec in strežnik —." PremiSljeval sem, kako neki se goH našenm Jimu — Jasen klio se oglasi zunajvjgoz«u -. MNekdo nas klicel* javi Hunter ki je bil na straži. «Dok((or! Grašfiak! Kapitan — 1! Halo, Hunter, ali ste to vi — •?" se je tulo zunaj. Planil sem k vratom in — prišel ravno o pravem času, ila sem videl, fcafco je naS Jim živ in zdrav lezel — ferez plot. XIX. (Pripovedovanie nadaljuje zopet Jim.) Ko ie zagleda! Ben Gunn angle?- ko zastavo nad drevjem, se ie u^ta - vil, me prijel za roko in sedel. ,,To so tvoii priiatelji, Jim!" je -ttejat «Prav gotovo!" ,,Jaz pa mislim, in verjetno Je^ 'da so uporniki!" sem odgovoril. ,,Kaj še!" je vzkliknil, ,Na otoku^ Kakršen je ta, kjer pristaneio kveejemu roparji in flrugi srečolovci take vrste, na takem otoku bi Silver razvil črno uporniško zastavo, bodi preprji ('an! — Ne, to so tvoji prijatelji! — Stepli so se in računam, da so zma gali tvoji Ijudje, in sedaj so se utaborili v koči, ki jo je v davcih casih postavil stari Flint. — E, ta Clovek je imel glavo na j>ravem mestu, tale Flint! Izvzemši edinole rum, mu ni bil uihče na svetu kos! Nikogar se rd bal, ta človek! Le Silverja Be! — Silver, ta mu je bil kos!" ^Dobro!" sem dejal. MReclmo, da je tako, kakor praviS! — Tem več je razloga, da pohitiva k naSim prijateIjem!11 . i 1 ,,Ne, drajgi moj!" je odvrnil Ben. BTi si dober Clovek, ali pa se motim, dober človek si, — pa mlad si še! — Bon Gunn na le star 5n nezaupen. — Niti za steklenico r.nma bi ne šel s t.oboj, no, dokler ne vidira tistega tvo.ega graščaka in n". dobim od niega — ftastne besede. ln ti ne boš pozabil raojib' besedj — da precoj vcč, veš , precej več zaupam poštenjaku, kakor temJe —. In potem ga boš v&čipnil!" In vščipnil me je zopet in me pomenljivo glodal, ^ln če me potrebujete, ti veš, kje me najdete» .Tim! — Na istem mestu , kjer si me našel danes ti! In tisti, ki pride k meni, naj nosi belo zastavo ln sam naj pride, In povedai jim boš tole: Ben Gunn ima svoje razloge —!." ,,Dobro!" sem dejai. ..Misllm, da razumem tvoje govoričenje, Ti nam imaš nekaj povedati in bi rad govoril z graščaJcom ali pa z zdravnikom. In najdeta te, kjer sem te naSel ]az» Je io vse — ?" » ,,Tn kedni. ho^eš vi-TaSati?" ie pridjal, BKeda]? Off poldneva pa približno do šestib zvečer!" ,,Dobro!" sem odgovoril. ,,In zdaj Jahko grem?" ,,Ne boš pozabil?" je boječe ponavlial. ,,Do-^ti več zaupa, boš dejal in svoje razloge ima Svo"e razloge ima, to jo glavna stvar. Mož z možem, tako se borao jiomerili. Dobro torej" , — še me ]o držal za roko — ,,mislim, da lahko greš, Jim —. In, Jim, ako boš videl tistega Siiverja, — jeli, ne hoš me izdal! Za nobeno ceno ne! — Dobro! In —.« Strel je zagnnel in krogla ;e prižvižgala in prilomila skozi drevje im se zarila v pesek komaj kakib 100 m od naju. V trenutku sva bila narazen in sva bežala, eden proti notranjščini o- •" toka, jaz pa proti obali. Se celo uro so streljali uporniki v kratkih presledkih in krogle so tres-' kajoB padale med drevje. Skrival senv se za debli in grmiCjem in za nizkimi; pešfienimi vaiovinami, kakršnih je bilo polno na tej strani otoka, msera se^ baJ ve6 nerodnega streljanja in četndi nisem smel naravnost h koči, kamor ro krogle letele najgosteje, som po dr.rgem o\inku proti vzhodu konft ¦» no vendarle prilezel do obrežja in btizu ko6e. Solnoe je zahajalo. Vefer ie pibal sem od morja in štimel med drevjem osetn je dosegla svojo najnižjo točkOj :n tiiroki pasovi peska so ležali suhl ob bregu. Zrak je bil hladen p^ dnev-« ni vro6ini in zeblo me _e skozi moio lahko suknjico. ,,Hir.;)aniolau je ge ložala na svo-» jem sidrišču in na njenem sredniera jndrniku jo vihrnla — f^rna uporn:ška! zastava. Ravnokar se je zopet zabli*1 kalo na ladji, grom se jo razletel E9 ploku ia !-rogla je prižvižgala med flrevjo. To je bil ajihov zadnji strel. Ooležal sem mirno aa tleh. in poslušaJ. Nslčaj so razbijali s sekinami na Dbrež,jU blizu koče — aaš č^ln, kakor sem pozneje opazil. Blizu izliva enega Dd obsb močvirnin potočičev }e žarel velik ogenj med drevjera. Med ognjera ia inod ladjo jo noprenehoma potoval uporniški Coln. KrifiaJi so v njem kakor c roci Pa iz rjjihovili glaso*7 je govori rum —. Koačao sem zasodil, da je pot li koSi varaa dovolj. Precej blizu obrežja sem bil, na peščonem polotoku, in ko sem se dvignil na noge, sem opazil nelroliko dalje zunaj na polotoku med grmičjem samotno. visoko skalo belosivc barve . Koj som si mislil, da bi to utegniJ,; bili fista bela skala, o kateri je govorii Ben Guan. da ima pri \i\u] skrit svoj Soln lastnega izdclka. Morebiti, Bem rnčunal, bomo 6oln kcdnj rabUi, ia Uobro je, da vem. kje je skrit. PlazeC se med drevjera sem koa5no iprišel do plora. Moji prijatelji so Bie pi'isr6ao sprejcli. Povcdal seia jim svo]o zgodbo, nato pa sem se ozrl po kočl. .Vsa je bila narejcna iz aeotfesa nih borovih hlodov. Tudi pod ]e bil iz hlodov ia približao za poldrugi čevelj dvigniea naS pešfienimi tlerai. Pri vliodu je bila nekaka voža, tam je izviral ma.hen studenes. Zanimiv je bil, ta studenec, Umii; in previdni'graditelj ko?io je naredil studencu glrboko jamo, van;o je zakopal star ladijski kotel s prelukalenim dnoir Skozi to lutnjo je vrela voda v koiCi. ga napnlr.^vala do vrha m se črez rob odtekala nazaj v peselc, kler se je izgubljala. PohiStva sevP nikakega ni bilo v koti. V kotu je iežalo par začraeiili kamanov in preko n;ih kameaita ploš8a. 7o je bilo ognjišče. Drovje, ki je svo^čas stalo aa griču, so posekali ia bo porabitl ra slavbo. Dvorišfie krog kofie do pioia ,o bilo čisto prazno in tla so bila poščena, Le tam, kjer ]b studenec ];osihaval v pesek. jo rastJo gosto zoleno maliovje, praprot in nekaj grraičja. Z'.inaj v>lota, pa trdo ob njem, je bilo drovj© ze' lo gosto — prego&to za brarabo, sta pravila kapifan in graščak, — samo borovje, proti obali pa je stalo poredko hrastovje. Hladni večerni veter je žvižgal skozi Spranjo in aas je posipaval •/ drobiiim peskom. Ofii, usta, uSftsa, — vse nam je aapolniJ j-esp-k. Pesek je vrel v studen&nici, pcrek smo zajemali tz naših skled in krotaikov in ga grizli s kruhora in svin otno. — ln ker koča ai imela prcvega dimnika, am~ pak le lukn^o v strehi;, koder je le malo dima našlo svo^o pot, nas je nadlego\ J še tudi dim, ko smo zakurili, \ a aas bodel v ofii ia šče^etal po grlu. Ia da je bilo še ndobaoje v nag; kofii, je no.iil Gray svoj obraz zavit v povoie, zaradi rane, ki so mu jo vsekali uporniki pri njegovem pobegu, in ubogi stari Tom je ležal ob steni mrtev, pokrit z zo.stavo —. Ce bi.bili smeli sedeti brcz dela, gofovo bi so. nas bila lotila globoka otožnost in pobitost. Pc kr.pilan Smollett ai bil Clovfik, ki bi bil koga pustil lenariti —. Sklical nas je in postavil predse ter odkazal vsakenm sv,'e delo, Prei vsera je razdeliJ : ražo. Zdravnik, Gray in jaz smo imeii j)r.\o, gr ;ščak, Hunter ln Jaolc pa drugo stražo. D'3iravno smo bili strafno trudiii, sta raorala 2 jrea t gozd po drva, dva pa kopati — grob za Toma. Zdravnika jo imeaoval za našega kuharja, mzne je postavil za vratarja, on sam pa je hodil od enoga 'do drugega, nam delal dobro v&* ljo ia pomagalj kjer je bilo treba, Od f.asa do casa je prišel z«travnik k vrat ';n, da je ušel dirnu, ki m% je legal na prsi in ^a žgal v o5i. — Vsakikrat je ime! prijaiino besedo zs meae ,,Tale kapitan Smol^ett", je flej«!, ,,je boljfti — mnogo boljši — ko 'a-»!'t In to nekaj >pomeni, ako jaz taka povem!" NekoC je prišel ia tiho sedel polog mene Pa je djal glavo po straai, jaa poglodal in rekel: ,,Ali je tist; Gunn pri zdravi pameti -?" ,,Ne vom, gospod zdravnik, ,,sem mu odgovoril. nSkoraj bi rekel, da — ne!" ,,Ce bi bilo o (em kaj dvoraa, bi jaz dejal, da je!" jo odgovoril zdrav^« nik (Dalje prihod.J