Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 32 Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Izvleček Prispevek poudarja pomen razvojne vloge svetovalne službe oz. pomen prizadevanja za pre- mik od krizno-kurativne k razvojno-preventivni naravnanosti svetovalne službe, kar bi moralo biti glede na aktualne strokovne razprave glavno vodilo pri prenovi programskih smernic za delo svetovalnih delavcev. Predstavljene bodo nekatere ugotovitve o delovanju svetovalne službe pri nas, ki kažejo na potrebo po usmeritvi k razvojnemu delovanju službe. V kontekstu razvojne funkcije vidimo svetovalno službo kot osrednjo notranjo vzgojno-izobraževalno strokovno središče, ki pomembno bdi nad zagotavljanjem varnega in spodbudnega učnega okolja ter tako optimalnih pogojev za celostni razvoj, učenje in doživljanje uspeha, zadovoljstva ter pripadnosti vseh otrok in mladostnikov, pa tudi strokovnih delavcev in vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote. Abstract The article highlights the importance of the counselling service’s development role or of efforts for the counselling service to shift from a crisis/curative orientation to a development/preventive orien - tation; judging from current expert discussions, this should be the guiding principle in modernizing the programme guidelines for the work of counsellors. The article will present some findings about the operation of Slovenian counselling services, which indicate the need to focus on development Pomen razvojne vloge svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v kontekstu posodobitve programskih smernic svetovalne službe Importance of the Counselling Service‘s Development Role in Educational Institutions in the Context of Modernizing the Counselling Service‘s Programme Guidelines Dr. Petra Gregorčič Mrvar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Mag. Barbara Stožir Curk, OŠ Solkan Ključne besede: svetovalna služba, razvojna naravnanost, kakovost vzgojno- izobraževalnega dela, sodelovanje Keywords: counselling service, development orientation, quality of educational work, cooperation 33 Pomen razvojne vloge svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v kontekstu posodobitve programskih smernic svetovalne službe work. In the context of the development function, we view the counselling service as the central internal edu- cational and professional centre which makes sure that a safe and stimulating learning environment is provi- ded and, through it, optimal conditions for the holistic development, learning, success, satisfaction and belon- ging of all children and adolescents, of the professional staff and of the educational institution as a whole. Uvod Strokovnjakinje in strokovnjaki s področja šolskega svetovalnega dela že vrsto let v strokovnih in znans- tvenih prispevkih ter razpravah opozarjamo na nuj- nost posodobitve programskih smernic ter izboljše- vanja pogojev dela svetovalnih delavk in delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (npr. Bezić, 2018; Gregorčič Mrvar idr., 2019, 2020). S tega vidika pod- piramo strokovno utemeljen poziv Ministrstva za izo- braževanje, znanost in šport iz leta 2022 k prenovi smernic za delo svetovalne službe. Gre za kompleks- no nalogo, pri kateri sodelujemo različni strokovnjaki iz prakse in fakultet, na katerih izobražujemo bodoče svetovalne delavke in delavce. V prispevku se bomo lotili le enega področja dela in nalog, ki jih opravljajo svetovalni delavci 1 v vzgoj- no-izobraževalnih ustanovah. Poudarili bomo pred- vsem pomen razvojne vloge 2 svetovalne službe oz. prizadevanja za premik v paradigmi razmišljanja od krizno-kurativnega k razvojno-preventivnemu de- lovanju svetovalnega delavca (Bizjak, 2014), kar bi moralo biti glede na strokovne razprave v zadnjem desetletju (npr. prav tam; Bezić, 2018; Gregorčič Mr- var idr., 2019, 2020; Gregorčič Mrvar in Resman, 2019; prim. Medveš, 2018, 2022) glavno vodilo pri prenovi smernic. Razvojna vloga službe se opredeljuje z dveh perspektiv, ki sta med seboj neposredno povezani 1 V besedilu bomo v nadaljevanju zaradi poenostavitve uporabljali izraze v slovnični obliki moškega spola, ki so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za vse. 2 Uporablja se tudi izraz šolsko-razvojna naravnanost službe ali pedagoška razvojno-preventivna naravnanost službe (gl. Gregorčič Mrvar idr., 2020; Gregorčič Mrvar in Resman, 2019), v pričujočem prispevku bo uporabljen izraz razvojna vloga/naravnanost, ki je v besedilu tudi opredeljen. (Programske smernice …, 2008a, 2008b, 2008c; Res- man idr., 1999). Prva perspektiva se nanaša na spreml- janje, analiziranje, evalviranje ter razvijanje ustreznega okolja vzgojno-izobraževalne ustanove za optimalni celostni razvoj in učenje otrok ter mladostnikov. Dru- ga se na podlagi poznavanja razvojnih značilnosti in posebnosti v razvoju otrok in mladostnikov nanaša na spremljanje in zagotavljanje podpore optimalnemu ce- lostnemu razvoju in učenju ter doseganju vzgojno-izob- raževalnih ciljev. O pomenu razvojne vloge svetovalne službe smo sicer že pisali (npr. Gregorčič Mrvar idr., 2019, 2020), in na tem mestu želimo zapise okrepiti s konkretnimi pri- meri iz šolske prakse ene od avtoric, ki skozi večletno prakso v šolski svetovalni praksi ugotavlja, da je raz- vojno-preventivno delo tisto, ki v vzgojno-izobraže- valnih ustanovo prinaša največ dolgoročnih pozitivnih učinkov za vse udeležence. Pred tem pa bomo predsta- vili nekaj ugotovitev o delovanju svetovalne službe pri nas, ki kažejo na potrebo po njenem razvojnem delo- vanju. Nekaj ugotovitev o delovanju svetovalne službe v slovenskem prostoru Od sprejetja programskih smernic (gl. Programske smernice …, 2008a, 2008b, 2008c) dalje tako praksa kot evalvacije delovanja svetovalne službe kažejo, da je ta pomemben sestavni del vsake vzgojno-izobraževal- ne ustanove (Bezić, 2008; Gregorčič Mrvar idr., 2020; Malešević, 2018; Valenčič Zuljan idr., 2011; Vogrinc in Krek, 2012). Po ugotovitvah raziskave, opravljene med pedagoškimi delavci v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (Valenčič Zuljan idr., 2011), večina ravnateljev in učiteljev sprejema svetovalno službo kot integralni del vsake šole; tako je odgovorilo kar 95,1 % od 81 ravna- teljev in 95,7 % od 1464 učiteljev, ki so odgovorili na to vprašanje (prav tam). Kot je trdil že Bečaj (1999), ima prav svetovalna služba čeprav brez formalne moči pomembno neformalno moč z vidika velike količine pridobljenih informacij ter z vidika vzdrževanja for- malnih in neformalnih stikov z ostalimi podsistemi na Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 34 šoli, kot tudi z različnimi institucijami in strokovnjaki zunaj šole. Evalvacije delovanja službe skozi raziskave in vsakolet- ne evalvacije v praksi hkrati kažejo, da vzgojno-izob- raževalne ustanove in znotraj njih tudi (šolska) sveto- valna služba v zadnjem dobrem desetletju doživljajo spremembe, ki vplivajo na njihovo delovanje in delo- vanje posameznih strokovnih profilov v tej službi. Od leta 1999 dalje je bila sprejeta vrsta šolskih koncep- tualnih in sistemskih rešitev, npr. načrtovanje razvoja šole, načrtovanje in evalvacija vzgojnega načrta v osnovni šoli, delo z nadarjenimi otroki in mladostniki, kontinuum po- moči učencem z učnimi težava- mi, delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami itd., ki povzročajo, da so svetovalni delavci v zadnjih letih dodat- no obremenjeni s strokovnimi vzgojno-izobraževalnimi ter koordinacijskimi in adminis- trativnimi nalogami. To kažejo tudi podatki evalvacij delovanja šolske svetovalne službe (npr. Bezić, 2008; Gregorčič Mrvar idr., 2020; Vogrinc in Krek, 2012; Vršnik Perše idr., 2008b). Med drugim ugotavljamo, da veliko svetovalnih delav- cev poroča o povečanem obsegu (po)svetovalnega dela nasploh, opravljanju dela in nalog, ki ne sodijo v okvir njihovega strokovnega dela, ter o neustreznosti takrat veljavnih normativov (gl. Bezić, 2008; Gregorčič Mr- var idr., 2020; Malešević, 2018; Vogrinc in Krek, 2012; Vršnik Perše idr., 2008b). Prav tako večina svetovalnih delavcev veliko svojega časa namenja individualnemu strokovnemu delu z učenci z učnimi težavami, z učen- ci s posebnimi potrebami, ki imajo odločbe o usme- ritvi, z učenci z vzgojnimi in disciplinskimi težavami ter učenci, ki imajo težave v telesnem, osebnem in/ali socialnem razvoju (Bezić, 2008; Gregorčič Mrvar idr., 2020; Vogrinc in Krek, 2012; prim. Vršnik Perše idr., 2008b). Ob tem jim zmanjkuje časa, zaradi česar del svetovalnih delavcev le redko izvaja razvojno-preuče- valno delo v šoli ali pa ga celo ne izvaja (Bezić, 2008). Nekateri poročajo o preobremenjenosti z delom in po- manjkanju strokovne podpore (gl. Bezić, 2008; Erjavec Bartolj, 2018; Javrh, 2014; Kovač, 2013; Vršnik Perše idr., 2008a). Svetovalna služba se seveda ne more odreči pomoči in svetovanju posameznemu otroku in mladostniku, saj je to ena od njenih osnovnih dejavnosti v vzgojno-izo- braževalni ustanovi. A vztrajanje zgolj pri individual- ni pomoči posameznim otrokom/mladostnikom in takem konceptu dela vodi v nevarnost, da šolska svetoval- na služba postane pomožna, servisna oz. interventna služ- ba, ter da se prek tega uveljavi krizno-kurativno svetovanje in remedialni (popravljalni) kon- cept, ki favorizira le individual- no in osebno (po)svetovanje (prim. Bizjak, 2014; Resman in Gregorčič Mrvar, 2013). Takšen pristop ne prinaša dovolj us- treznih dolgoročnih rešitev ter delovanja v vzgojno-izobraže- valni ustanovi; denimo evalva- cijska študija o različnih obli- kah dodatne strokovne pomoči otrokom in mladostnikom z odločbami (gl. Vršnik Perše idr., 2016) je pokazala, da je koncept inkluzije še vedno v razvijanju; celoten pro- ces, povezan z dodatno strokovno pomočjo otrokom/ mladostnikom s posebnimi potrebami, je še vedno na- ravnan tako, da je v ospredju individualna pomoč (na- jpogosteje zunaj oddelka) tako z vidika učne pomoči kot z vidika premagovanja primanjkljajev, ovir oz. mo- tenj otroka. Podobno oceno o nezadostnosti v praksi prevladujočega koncepta individualnega osebnega svetovanja kot metode za uvajanje inkluzije izpelje tudi Medveš (2018); Kroflič (2003) in Lesar (2019) pa opo - zarjata, da usmerjenost v individualno pomoč osebam s posebnimi potrebami krepi medicinski diskurz in diskurz profesionalizma, kar predstavlja prepreko za uveljavljanje inkluzivne kulture vzgojno-izobraževalne ustanove. Vztrajanje zgolj pri individualni pomoči posameznim otrokom/ mladostnikom in takem konceptu dela vodi v nevarnost, da šolska svetovalna služba postane pomožna, servisna oz. interventna služba, ter da se prek tega uveljavi krizno-kurativno svetovanje in remedialni (popravljalni) koncept, ki favorizira le individualno in osebno (po)svetovanje. 35 Pomen razvojne vloge svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v kontekstu posodobitve programskih smernic svetovalne službe Razvojna naravnanost svetovalne službe Svetovalno delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji nikoli ni bilo mišljeno le kot svetovanje otrokom in mladostnikom in neposredna pomoč v nji- hovem osebnostnem razvoju in pri učenju (gl. Resman, 1999; Programske smernice ..., 2008a, 2008b, 2008c), čeprav ta dejavnost prevladuje v praksi svetovalnih služb. Glede na številne strokovne razprave v zadnjih letih (gl. npr. Gregorčič Mrvar idr., 2020), bi pri delovanju svetovalne službe morali biti v ospredju načrtovanje, izvajanje in evalvacija vsakdanjega vz- gojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalni ustanovi ter načrtovanje, vzpostavljanje in vzdrževanje ustreznih po- gojev za varno in hkrati spod- budno vzgojno-izobraževalno okolje, ki omogoča učencu optimalno napredovanje. To pomeni, da je treba v skrbi za otrokov in mladostnikov op- timalni celostni razvoj najprej zagotoviti pogoje za ta razvoj ter ustrezno organizirati fizič- no in socialno okolje šole (prav tam; Resman, 1999). To pomeni, da dejavnosti sveto- valne službe posegajo tudi v delo vzgojno-izobraževal- ne ustanove kot celote in oddelkov ter v posvetovalno delo z učitelji/vzgojitelji, vodstvom ustanove, starši in zunanjim okoljem oz. lokalno skupnostjo, saj se veči- na varovalnih dejavnikov nahaja v vsakodnevnih de- javnostih in splošni kulturi sobivanja v vzgojno-izob- raževalni ustanovi (Mikuš Kos, 2017). Šolsko svetovalno službo zato tudi v prihodnje vidimo in razumemo kot razvojno-svetovalno službo (prim. Gregorčič Mrvar idr., 2020; Gregorčič Mrvar in Res- man, 2019), usmerjeno tako v celostni razvoj otrok/ mladostnikov kot v sistematičen in strokovno premiš- ljen razvoj vzgojno-izobraževalne ustanove kot celo- te, ki jo s svojim specifičnim strokovnim znanjem in na strokovnoetično avtonomen način sooblikuje sve- tovalni sodelavec skupaj z vsemi udeleženimi v vz- gojno-izobraževalnem procesu (prav tam). To pa od svetovalne službe zahteva korenito preusmeritev od trenutno precej izpostavljenega krizno-interventne- ga pristopa na težave in stiske posameznih otrok oz. učencev k bolj intenzivni razvojno-preventivni na- ravnanosti, kar pomeni k sooblikovanju vzgojno-pre- ventivnega koncepta ter razvoju celovitih pristopov k zagotavljanju kakovosti delovanja vzgojno-izobraže- valne ustanove. Strokovni pro- fili svetovalnih delavcev 3 obeta- jo solidno jedro strokovnjakov, ki se lahko skupaj z vodstveni- mi delavci in strokovnimi de- lavci – učitelji – spoprijemajo s sodobnimi strokovnimi izzivi v vzgojno-izobraževalnem pro- cesu. Seveda ob predpostavki, da načrtno in vseskozi skrbijo za lasten profesionalni razvoj in poklicno identiteto glede na svojo strokovno modalnost. To pa se v vsakodnevni praksi kaže v širokem naboru potrebnih znanj in kompetenc v skladu s strokovno modaliteto, ki ji pri- padajo, in razumevanju lastnih strokovnih meja ter zmožnos- ti delovanja, npr. psiholog ne opravlja dela pedagoga in obratno, oba pa sodelujeta v timu s sinergičnimi učinki za uporabnike. V nadaljevanju bomo s področji dela, nalogami in konkretnimi primeri ponazorili predvsem pomen de- 3 Pravilniki o izobrazbi učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev na različnih stopnjah sistema vzgoje in izobraževanja (npr. Pravilnik o izobrazbi učiteljev …, 2022) določajo, da je lahko svetovalni delavec, kdor je končal: – univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer peda- gogika), psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali – magistrski študijski program druge stopnje psihologija, pedagogika, so- cialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skup- nosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževan- ju. Šolsko svetovalno službo razumemo kot razvojno- svetovalno službo, usmerjeno tako v celostni razvoj otrok/ mladostnikov kot v sistematičen in strokovno premišljen razvoj vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote, ki jo s svojim specifičnim strokovnim znanjem in na strokovnoetično avtonomen način sooblikuje svetovalni sodelavec skupaj z vsemi udeleženimi v vzgojno- izobraževalnem procesu. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 36 lovanja in sodelovanja svetovalne službe pri razvoju in kakovosti vzgojno-izobraževalne ustanove ter vzgo- jno-izobraževalnih skupnosti. Vse to pa tudi ob pre- dpostavki, da mora biti svetovalni delavec zaupanja vreden, odprt, nepristranski, objektiven, odgovoren, zanesljiv, čustveno stabilen in empatičen (Luić, 2013, v Peklaj in Pečjak, 2015). Osnovni način delovanja svetovalnega delavca je, da spodbuja, vzpostavlja in vz- držuje kakovostno komunikacijo in v simetričnem od- nosu z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega pro- cesa deli pričakovanja, znanje, izkušnje, pogosto tudi različna prepričanja in poglede na določene situacije ter pri tem ohranja spoštovanje drug drugega (prim. Medveš, 2018). Ne nazadnje je naloga svetovalnega de- lavca, da v sodelovanju poskrbi, da bodo vanj vključeni tudi otroci oz. mladostniki, tako da lahko izrazijo svoja mnenja, potrebe in pričakovanja, da se jih spoštuje in upošteva pri izbiri, oblikovanju in sprejemanju zanje pomembnih odločitev ter tudi pri njihovi evalvaciji. Pomen delovanja in sodelovanja svetovalne službe pri razvoju in kakovosti vzgojno-izobraževalne ustanove ter vzgojno- izobraževalnih skupnosti s primeri iz prakse V razmerah, ko se vzgojno-izobraževalnim ustano- vam znotraj zakonsko določenih okvirov zagotavlja strokovno in organizacijsko avtonomijo ter je raven kakovosti opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v velikem delu odvisna tudi od njih samih, je tudi delo strokovnih delavcev in ravnateljev postalo izredno raznoliko ter obsežno. Omenjene evalvacije (npr. Gre- gorčič Mrvar idr., 2020) kažejo, da ravnatelji v konte- kstu svojih pedagoških nalog veliko teh opravljajo v sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci, tudi s sve- tovalno službo, še več, kakšno nalogo prenesejo prav nanjo. Pri predstavitvi področij delovanja in sodelovanja v okviru razvoja in kakovosti vzgojno-izobraževalne us- tanove in skupnosti se bomo naslonili na vidike, ki jih poudarjajo Gregorčič Mrvar idr. (2020; prim. Gregorčič Mrvar in Resman, 2019) v delu Šolska svetovalna služ- ba: stanje in perspektive. Sprva avtorji poudarjajo, da so nekateri strokovni profili v svetovalni službi (npr. peda- gogi, psihologi in drugi) na podlagi usvojenega znan- ja kompetentni sogovorniki vodstvu vzgojno-izob- raževalnih ustanov, ko gre za metodologijo načrtovan- ja, izvajanja, spremljanja in evalvacije vzgojno-izob- raževalnega procesa in dela vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote, dejavnosti oddelkov, programov, različnih ciljnih skupin ter prek tega postavljanje ok- vira za strokovno vsakodnevno obravnavanje in reše- vanje individualnih, skupinskih in drugih kompleks- nih vprašanj ter problemov vzgojno-izobraževalne us- tanove. V tem kontekstu naj bi svetovalna služba kot del tima v vzgojno-izobraževalni ustanovi sodelovala pri oblikovanju vizije, razvojnega, vzgojnega in letnega delovnega načrta ustanove, oblikovanju pravil ustano- ve, sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ipd. (prav tam; gl. tudi Zakon o organizaciji in financiran- ju ..., 2023, 49. člen). Iz prakse Prostor vzgojno-izobraževalne ustanove preže- ma šolska kultura, katere osnovna funkcija je strukturiranje šolskega okolja, ki tako postaja dovolj predvidljivo in obvladljivo ter tako daje čla- nom skupine / šolske skupnosti občutek varnosti (Peklaj in Pečjak, 2015). To zavedanje in znanje, ki vključuje razumevanje pomena vrednot, norm, ki jih želimo krepiti, pričakovanj in interesov, na- vad, pa tudi stereotipov, predsodkov učencev, stro- kovnih delavcev in posredno staršev, na naši šoli predstavlja pomemben doprinos svetovalnega de- lavca pri sooblikovanju vizije šole ter znotraj nje razvojnega, vzgojnega in letnega načrta šole ter za- gotavljanja kakovosti. Vizija šole vključuje ključne vrednote šole in je v našem primeru opredeljena kot ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja z namenom pridobivanja kakovostnega znanja in kompetenc. Temu sledi razvojni načrt šole, ki ga v našem primeru usmerja in v krovnem razvojnem 37 Pomen razvojne vloge svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v kontekstu posodobitve programskih smernic svetovalne službe Zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela vključuje tudi profesionalni strokovni razvoj vseh za- poslenih strokovnih delavcev; v okviru tega kot eno pomembnih razvojnih nalog svetovalne službe vidimo tudi, da s svojim znanjem prispeva k oblikovanju in iz- vajanju kakovostnega programa internega strokovne- ga izpopolnjevanja strokovnih delavcev vzgojno-izo- braževalne ustanove v obliki predavanj in delavnic, ob tem pa predlaga ter sooblikuje metodologijo in merske pripomočke za odkrivanje potreb po strokovnem izo- braževanju strokovnih delavcev, da se bodo kompe- tentno spoprijemali z vzgojno-izobraževalnimi potre- bami in cilji otrok/mladostnikov ter njihovih staršev (gl. prav tam). Svetovalna služba lahko sooblikuje letni (kratkoročni/dolgoročni) načrt izobraževanj z zunan- jimi izvajalci. Prav tako v tem kontekstu svetovalna služba prispeva h kakovosti načrtovanja programov dela z učitelji pripravniki in začetniki ter študenti v ok- viru študijske prakse in se pri tem aktivno vključuje v njihovo usposabljanje za krepitev strokovnosti ter di- daktičnih in odnosnih kompetenc. Ob tem ne smemo pozabiti na mentorsko ter intervizijsko vlogo pri uva- janju mlajših kolegov v svetovalni službi v vzgojno-izo- braževalni ustanovi in izven nje. Svetovalna služba na tej ravni pomembno prispeva k grajenju učeče se skup- nosti in kulture v ustanovi (prav tam). Iz prakse Strokovni delavci šole lahko kompetentno op- ravljamo svoje delo in tako ostajamo pomemben partner učencem in staršem, le kadar skrbimo za stalen strokovni razvoj. Krepiti moramo tako svoje znanje, povezano s svojo strokovno modaliteto, kot tudi skrbeti, da krepimo svojo odnosno kompeten- co v okviru najrazličnejših usposabljanj, ki segajo na področje psihologije, pedagogike, socialne in specialne pedagogike. V tej luči na naši šoli sveto- valna služba sooblikuje program internega izobra- ževanja ter usposabljanja kot tudi programov, ki jih izvedejo zunanji strokovnjaki, ter se posvetuje gle- de udeležbe na tematskih strokovnih konferencah. Kot osnova za pripravo tovrstnih aktivnosti za stro- timu s kolegi koordinira svetovalna delavka psi- hologinja na rednih mesečnih srečanjih. Razvojni načrt se uresničuje v oblikovanih razvojnih timih, ki jih koordinirajo učitelji in svetovalna delavka, v njih pa sodelujejo tudi predstavniki učencev. Ti timi so: 1) tim vertikala, ki uresničuje cilje mehke- ga prehoda med vrtcem in osnovno šolo, krepitev medvrstniškega in medpredmetnega povezovanja pri pouku, sodelovanje učiteljev pri razumevanju učnih načrtov za posamezno razvojno obdobje, krepitev veščin in funkcionalne pismenosti; 2) tim pravila, protokoli se usmerja v prenovo vzgojnega načrta, pravil hišnega reda, protokola za obrav- navo medvrstniškega nasilja in ostalih situacij ter v pripravo etičnega kodeksa za učence, starše in učitelje; 3) tim za lokalno in mednarodno so- delovanje skrbi za profesionalni razvoj učiteljev, njihovo mreženje, ki se odraža v kakovostnejšem vzgojno-izobraževalnem procesu z učenci; 4) tim kulturna šola skrbi za krepitev socialnih veščin skozi kulturno dogajanje na šoli; 5) tim zdrava šola promovira skrb za zdravje (tako duševno kot te- lesno) in zdrav življenjski slog, higieno spanja in zdravega prehranjevanja; 6) tim učeči se vrtec, ki je namenjen krepitvi učeče se skupnosti, prenosu dobrih praks in znanj. Za namene dobrega delova- nja timov je svetovalna delavka psihologinja orga- nizirala sodelovanje z Oddelkom za psihologijo Fi- lozofske fakultete. Študenti podiplomskega študija psihologije so za vodje razvojnih timov pripravili izobraževanje na temo razumevanja teorij motiva- cije, mehanizmov in učinkovitih pristopov vodenja srečanj. Vsak izmed timov je pred pričetkom dela pripravil mini akcijski načrt, ki vsebuje tako ana- lizo stanja kot cilje in naloge, odgovorne za posa- mezne zadolžitve, ter časovnico. Srečanjem, ki jih sooblikuje in koordinira svetovalna delavka, sledi sprotna evalvacija dela ter prenosa v vsakodnevne dejavnosti z učenci, ob koncu šolskega leta pa bo sledila podrobnejša evalvacija. Za potrebe evalva- cije bo svetovalna delavka sooblikovala evalvacijski vprašalnik/vprašalnike za učitelje, učence in starše. Rezultati evalvacije bodo podlaga za nadaljnje delo v naslednjem šolskem letu. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 38 Pomemben vidik konstantnega poklicnega, profesio- nalnega razvoja strokovnih delavcev predstavlja ne- nehno povezovanje in komunikacija med strokovni- mi delavci, oblikovanje oz. razvijanje najrazličnejših strokovnih timov, ki podpirajo graditev ter krepitev timske kulture ter participacije v vzgojno-izobraževal- ni ustanovi. Tudi svetovalna služba sodeluje pri pre- učevanju in spreminjanju kulture in klime vzgoj- no-izobraževalne ustanove ter ob tem vpliva na ude- janjanje različnih konceptov, tudi na udejanjanje kon- cepta inkluzivnega izobraževanja (gl. prav tam). Ta koncept razumemo kot proces zagotavljanja: 1) pogo- jev za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces za vse otroke in mladostnike ob upoštevanju različnih razvoj- nih značilnosti in potreb, zmožnosti in pričakovanj in 2) primernih pogojev za poučevanje, učenje in partici- pacijo vseh otrok in mladostnikov, pri čemer moramo biti posebno pozorni na pogosto rizične skupine otrok in mladostnikov. kovne delavce so na eni strani izražene potrebe na pedagoških konferencah, pedagoški komisiji in v individualnih pogovorih kot tudi načrt, ki ga prip- ravi vodstvo v sooblikovanju s svetovalno službo. Svetovalna služba je tako pripravila npr. predstavi- tev dvajsetih najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole in iz tega izpeljala nekaj delavnic, ki pomembno vplivajo na poučevanje in vodenje oddelka ter na razumevanje učenčevega delovanja, obnovitveno delavnico na temo koncepta učnih težav in prila- goditev v procesu učenja ter ocenjevanja za učence brez odločbe o usmeritvi, o pomenu dobrih soci- alnih odnosov kot preventive pri preprečevanju medvrstniškega nasilja in ukrepanja ob pojavu medvrstniškega nasilja (protokol delovanja šole), o odklanjanju šole, o postvenciji samomora, priprav- ljalno delavnico za učitelje ob vključevanju begun- cev iz Ukrajine v našo šolsko skupnost itd. Na šoli smo gostili več zunanjih strokovnjakov v izobra- ževanju na temi medvrstniškega nasilja in komu- nikacije z zahtevnimi starši, s strokovnjaki Sloven- skega centra za raziskavo samomora in njihovega preventivnega programa ‚A (se) štekaš?!‘ na temo, kako izpeljati pogovor z učencem v stiski. Enake- mu konceptu sledimo pri delu s študenti priprav- niki. Poleg koordinacije hospitacij in časovnice spoznavanja našega šolskega prostora posebno pozornost namenjamo izobraževanju o vsebinah, ki pomembno prispevajo k strokovnosti glede na modaliteto in krepitvi zavedanja pomena odnosne kompetence ob prehodu na delovno mesto učitelja oz. svetovalnega delavca kot nadaljnji karieri. Do- sedanja prizadevanja v tej smeri želimo nadgraditi z možnostjo vključevanja v intervizijske skupine znotraj zavoda. Mentorska vloga svetovalne službe sega tudi izven vzgojno-izobraževalnega zavoda, npr. mentorstvo mlajšim kolegom na šolah v regiji, in tako prispeva k širjenju učeče se skupnosti ter vpliva h krepitvi sodelovanja. Vsa tovrstna priza- devanja svetovalne službe pomembno vplivajo na neposredno delo strokovnih delavcev (učiteljev, vzgojiteljev) v oddelkih in razredih, torej z otroki in mladostniki, pa tudi s starši. Iz prakse Brez povezovanja in sodelovanja z ostalimi stro- kovnimi delavci in vodstvom je delovanje sveto- valnega delavca v vzgojno-izobraževalnem zavodu povsem okrnjeno. Kako pomembno in nujno je so- delovanje, je razvidno že iz predhodne predstavi- tve delovanja v praksi. Na tem mestu pa omenimo sodelovanje v manjših, a za to nič manj pomemb- nih timih. To so strokovni timi, ki jih na šoli obli- kujemo za delo z učenci s posebnimi potrebami ali tistimi v postopku usmerjanja (npr. oddelčni učiteljski zbori, timi z učiteljskim zborom pred začetkom šolskega leta in med šolskim letom z namenom pregleda učencev, ki potrebujejo prila- goditve, pomoč in svetovanje, ponovna osvetlitev pomena razumevanja specifičnih značilnosti po- sameznih skupin učencev, oblikovanja ustreznega mikro okolja zanje in za delo z njimi), za nadarjene učence (na tem mestu poudarjam pomen razume- vanja heterogenosti te skupine otrok, stereotipov, ki nas vodijo pri delu z njimi in morda s starši), za učence tujce, priseljence, za učence, ki se znajdejo 39 Pomen razvojne vloge svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v kontekstu posodobitve programskih smernic svetovalne službe Svetovalna služba s pomočjo znanja in kompetenc koordinira in/ali izvaja projekte, namenjene otrokom, mladostnikom in strokovnim delavcem na področju vzgojno-preventivnega delovanja, ki jih je pomembno vključevati v pouk, pa tudi v druge nadstandardne pro- grame in dejavnosti ustanov, ki jih te samostojno načr- tujejo, izvajajo, spremljajo in evalvirajo (gl. prav tam). Takšni so na primer različni projekti v vrtcu, osnovni šoli, npr. dejavnosti v okviru razširjenega programa osnovne šole, ki so pomembna sestavina vzgojno-izo- braževalne dejavnosti v osnovnošolskem izobraževan- ju, o čemer pričajo že pred leti sprejeti koncepti (npr. interesne dejavnosti). v različnih za njih obremenjujočih se okoliščinah (npr. smrt v družini, ločitev staršev, težave v dušev- nem zdravju itd.), za namene karierne orientacije, komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka na šolo, v timu, ki na novo oblikuje oddelke (prehod iz vrtca v prvi razred – sodelovanje z vzgojiteljicami) oz. jih preoblikuje (prehod iz 5. v 6. razred, oblikovanje heterogenih skupin – timsko sodelovanje z učitelji razre- dniki in učitelji, ki pouču- jejo v oddelkih). Svetovalna služba na šoli sodeluje tudi s posameznimi aktivi učite- ljev (npr. aktiv podaljšanega bivanja, aktivi učiteljev po predmetnih področjih) ter timi razrednikov z namenom krepitve dobrih pristopov za vodenje razreda tako z vidika postavljanja pravil in krepitve socialnih odnosov kot tudi poučevalnih praks in ukrepanja ob kršitvah. Z namenom, da bi za učence in učenke na šoli zmogli sooblikovati varno in spodbudno učno okolje, se svetovalna služba na šoli povezuje tudi z zunanjimi strokovnjaki in po potrebi z njimi so- oblikuje multidisciplinarne time (npr. na centru za socialno delo, v razvojni ambulanti). Iz prakse Na področju vzgojno-preventivnega delovanja na šoli svetovalna služba deluje na več ravneh: 1) iz- vedba preventivnih delavnic v času razrednih ur, nadomeščanj in dnevov dejavnosti v sodelovanju, tudi v sooblikovanju z učitelji na temo socialno-čustvenega učenja in vzpostavljanja po- zitivnih socialnih odnosov v skupnosti, krepitev kompe- tenc podjetnosti, 2) koordi- nacija delavnic, ki jih s ciljem preventivnega delovanja iz- vajajo zunanji strokovnjaki, npr. ‚A (se) štekaš?!‘, Safe.si, Center za krepitev zdravja, projekti, kot je npr. Oh, ta lju- bezen (izvajajo študentje psihologije z Univerze v Mariboru), oblikovanje in koordinacija programa za nadarjene učence (npr. matematična delavni- ca, o grških bogovih, vesolju, strokovna ekskur- zija na RTV Slovenija in v muzej iluzij, ustvarja- nje ilustracij, delo novinarke dopisnice in pomen verodostojnih informacij), koordinacija delavnic za področje karierne orientacije, 3) vodenje inte- resnih dejavnosti, pri nas npr. Male sive celice in prostovoljstvo, saj s tem krepimo vključenost v šolsko skupnost in medsebojno razumevanje ter program za nadarjene učence, in 4) koordinacija različnih projektov, ki vplivajo na krepitev var- nega in spodbudnega učnega okolja za učence in učenke te šolske skupnosti. Tu izpostavljam pet- letni projekt Pogum – Krepitev kompetence pod- jetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah, ki je pomembno prispeval k razumevanju pomena učitelja v učnem procesu in pomena aktivne vlo- ge, ki jo mora imeti učenec, osvetlil pomen učnega procesa v razmerju do dosežka in pomen krepitve kompetenc, ki so ob znanju bistvene. Vse ob vpel- jevanju formativnega spremljanja v procese pouče- vanja in učenja. Ob projektu Pogum omenjamo še projekt Vzgoja za vrednote, v okviru katerega smo Tudi svetovalna služba sodeluje pri preučevanju in spreminjanju kulture in klime vzgojno- izobraževalne ustanove ter ob tem vpliva na udejanjanje različnih konceptov, tudi na udejanjanje koncepta inkluzivnega izobraževanja. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 40 Viri in literatura Bečaj, J. (1999). Organizacijska struktura šole, vodenje in položaj šolske svetovalne službe. V M. Resman, J. Bečaj, T. Bezić, G. Čačinovič Vo- grinčič in J. Musek, Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, 157–174. Zavod RS za šolstvo. Bezić, T. (2008). Razvoj in spremljanje delovanja mreže svetovalnih služb. Sodobna pedagogika, 59(2), 60–80. Bezić, T. (2018). Zaključki devetnajste konference Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 23. in 24. avgust 2018. Šolsko svetovalno delo, 22(2), 28–36. Bizjak, C. (2014). Vizija delovanja svetovalne službe in kompetence za svetovalno delo v aktualnih družbenih razmerah in prihodnosti: zapis- nik z okrogle mize (Celje, 11. 4. 2014). Šolsko svetovalno delo, 18(3/4), 49–55. Erjavec Bartolj, A. (2018). Analiza potreb na področju strokovnega povezovanja v svetovalnih službah. Šolsko svetovalno delo, 22(3), 4–18. Gregorčič Mrvar, P ., Jeznik, K., Kalin, J. Kroflič, R. Mažgon, J., Šarić, M. in Šteh, B. (2020). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive Ljub- ljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610603283 Iz prakse Svetovalna služba se na naši šoli usmerja tudi k sodelovanju s starši ter širše z lokalno skupnostjo. Odziva se na različne pobude za sodelovanje. Za starše sooblikujemo z vodstvom šole glede na ak- tualnost tematske roditeljske sestanke, ki jih sve- tovalna služba pripravi in izpelje, npr. na temo obravnave medvrstniškega nasilja, oz. k sodelo- vanju povabi zunanje strokovnjake, npr. nazadnje Safe.si. V okviru projektov sooblikuje prireditve in predstavitve za starše, lokalno skupnost, npr. otroška znanstvena konferenca ipd. Sodeluje tudi s Karitasom, projektom Botrstvo, Rdečim križem, materinskim domom. Svetovalna služba sodeluje na posvetih, okroglih mizah, intervjujih v okviru lokalnih in nacionalnih medijev, npr. RTV Slove- nija – oddaji Infodrom in Hudo skupaj z učenci. Sodelovanje in sooblikovanje dejavnosti v šolskem prostoru predstavlja svetovalna služba na spletni strani šole in v lokalnem časopisu. med strokovnimi delavci in učenci od 1. do 9. raz- reda načrtno krepili vrednote spoštovanje, sodelo- vanje, strpnost itd. Sklep Namen prispevka je bil poudariti ter s primeri iz šols- ke prakse podkrepiti manjši, a izredno pomemben del palete kompleksnih področij in nalog, ki jih opravljajo svetovalne delavke in delavci v vzgojno-izobraževal- nih ustanovah. Zavedamo se, da bo svetovalna služba zmogla predstavljeni vidik dela kakovostno in profe- sionalno opravljati le ob zagotovitvi ustreznih pogo- jev dela, kot so multidisciplinarnost timskega delo- vanja znotraj službe, financiranje sistemsko urejenih kontinuiranih dodatnih izobraževanj in usposabljanj, zagotovitev supervizije kot osnovne profesionalne hi- giene, odprava administrativnih nalog in ohranjanje ustreznih fizičnih pogojev dela. V kontekstu razvojne funkcije vidimo svetovalno službo kot »osrednje not- ranje strokovno središče«, ki v sodelovanju z drugi- mi akterji vzgojno-izobraževalne ustanove zagotavlja varno in spodbudno učno okolje ter optimalne pogoje za celostni razvoj, učenje in doživljanje uspeha, zado- voljstva ter pripadnosti vseh otrok in mladostnikov, pa tudi strokovnih delavcev in vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote.  Ne nazadnje je treba omeniti prispevek svetovalne službe pri sodelovanju s kulturnimi, športnimi, kari- tativnimi, strokovnimi institucijami in pobudami v lokalnem okolju ter pri povezovanju in sodelovanju s starši, znotraj tega pa pripravo strokovnih in kulturnih dejavnosti za starše in širše lokalno okolje (npr. šole za starše, prireditve v sodelovanju s krajevno skupnostjo, domom za starejše občane). 41 Pomen razvojne vloge svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v kontekstu posodobitve programskih smernic svetovalne službe Gregorčič Mrvar, P ., Kalin, J., Resman, M., Skubic Ermenc, K., Lesar, I., Bezić, T., Erjavec Bartolj, A., Ažman, T., Smolič, A., Koderman, M. (2019). Zaključki okrogle mize: Pomen in vloga pedagoga kot svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Sodobna pedagogika, 70(2), 108–111. Gregorčič Mrvar, P. in Resman, M. (2019). Vloga pedagoga kot šolskega svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Sodobna pedagogika, 70(1), 10–33. Javrh, P . (2014). Stabilna poklicna identiteta svetovalnih delavcev v času sprememb. Šolsko svetovalno delo, 18(3/4), 9–14. Kovač, J. (2013). Supervizija, stres in poklicna izgorelost šolskih svetovalnih delavcev. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kroflič, R. (2003). Etika in etos inkluzivne šole/vrtca. Sodobna pedagogika , 54(posebna izdaja), 24–35. Lesar, I. (2019). Izzivi pedagogike pri vpeljevanju inkluzivnosti v šolski sistem. Sodobna pedagogika, 70(1), 50–69. Malešević, T. (2018). Načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela v vrtcu: analiza stanja s priporočili. Zavod RS za šolstvo. https:// www.zrss.si/pdf/AnalizaStanjaSPriporocili.pdf Medveš, Z. (2018). Šolsko svetovanje v spreminjanju pedagoških paradigem. Šolsko svetovalno delo, 22(2), 4–19. Medveš, Z. (2022). Zakaj umirajo dobre pedagoške ideje?: ob 80. jubileju prof. dr. Metoda Resmana. Sodobna pedagogika, 73(2), 87–113. Mikuš Kos, A. (2017). Duševno zdravje otrok današnjega časa. Radovljica: Didakta. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (2022). //www.pisrs.si/Pis.web/pregledPre- dpisa?id=PRA V14591 Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli. (2008a). Zavod RS za šolstvo. Programske smernice. Svetovalna služba v srednji šoli. (2008b). Zavod RS za šolstvo. Programske smernice. Svetovalna služba v vrtcu. (2008c). Zavod RS za šolstvo. Peklaj, C. in Pečjak, S. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Resman, M., Bečaj, J., Bezić T., Čačinovič Vogrinčič, G. in Musek, J. (1999). Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Zavod RS za šolstvo. Resman, M. in Gregorčič Mrvar, P . (2013). Svetovalni delavec in učitelj: konceptualna stališča, aktualne potrebe in zadrege. Šolsko svetovalno delo, 17(3/4), 7–14. Valenčič Zuljan, M., Vogrinc, J., Cotič, M., Fošnarič, S. in Peklaj, C. (2011). Sistemski vidiki izobraževanja pedagoških delavcev. Pedagoški inštitut. Vogrinc, J. in Krek, J. (2012). Delovanje svetovalne službe. Pedagoška fakulteta. Vršnik Perše, T., Ivanuš-Grmek, M., Lepičnik-Vodopivec, J., Arnejčič, B., Javornik Krečič, M., Rutar Leban, T. in Kozina, A. (2008a). Vloga svetovalne službe v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah: preliminarna študija. Pedagoški inštitut. Vršnik Perše, T., Kozina, A. in Rutar Leban, T. (2008b). Svetovalna služba v osnovnih šolah: vloga in delovne Naloge s posebnim poudarkom na delu z nadarjenimi učenci in dodatni strokovni pomoči. Sodobna pedagogika, 59(2), 82–98. Vršnik Perše, T., Schmidt, M., Košir, K., Hmelak, M., Bratina, T., Licardo, M., Kalan, M. in Lorbek, T. (2016). Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami : nacionalna evalvacijska študija : končno poročilo. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru; RS MIZŠ; Pedagoški inštitut. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ razvoj_solstva/evalvacija/2017/Por_evalv_sp_ZUOPP_FINAL_170425.pdf Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2023). https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&- DZ-MSS-01/aeccb637a42412653957fe9a6d910152ac2a9984f58f4350e402d93af3d65118