INFORMATOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN qOr0ri|^ RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE__________________________________________________ 28, avgusta 1991 LETO XXV, Številka 30 trenje Elektronika ostaja v poslu ** razgovor z delavci v aJSn/h težjih časih za ceiot-f9°sPodarstvo in tudi že jjje PHo eno pravil direktor-'jorenja Elektronika Istoka a°malja. se razmere na trgu zao-lahk °' 1(0 se ie ,r9 v Jugoslaviji na 0 rečemo podrl in je težko povedati, kako bo v prihodnje. tia ,a še potrebnejši. Nanje je l6rs°v'l 'udi osebno pismo, v ka-(j0 111 je ocenil sedanje razmere hi 3 'h na tujih trgih in končal z uji'1°: "Rešimo se lahko le z rn6(j 0Vilim delom' spremljanim z IJrno eb0|nim zaupanjem in pog-pa m’ potrebujemo in zaslužimo ta u nelv oziroma delovanju 9ayne samopomoči. |66 Ja preobrazbo ali, če hoče-3rj krepitev dosedaj organiziral ®9a zagotavljanja samopomo-v dplavcem in sicer na podlagi ^evanja pri blagajni samopo- ^Hopomoč bo po novem pogo- a z varčevanjem pri blagajni, bo tudi podlaga za najem editov. V blagajno samopomo- či se lahko včlanijo člani ZSS, zaposleni v podjetjih koncerna Gorenje. Ob tem plačajo mesečno članarino, s pristopno izjavo pa se sami opredelijo o varčevanju, višini mesečnega varčevalnega vplačila, času varčevanja. Seveda, kredite blagajne samopomoči lahko dobijo tudi delavci, ki niso člani svobodnega sindikata oziroma blagajne samopomoči, vendar zanje ne bodo veljale olajšave. Ob poteku dobe varčevanja se bodo lahko člani po lastni volji opredelili za novo varčevalno dobo, novo višino mesečne vloge, rok varčevanja. Po poteku dobe varčevanja bo član lahko prejel samopomoč v višini podvojenega privarčeva- Srečanje na delovnem mestu Martin Lah Vsako delo ima specifične lastnosti in je po svoje zanimi-vp, tembolj, če ga opravljaš rad in z veseljem. Programiranje, planiranje proizvodnje pa je v obratu Plastika Zamrzovalnih in hladilnih aparatov Gorenja Gospodinjski aparati verjetno še bolj zahtevno, saj se programer proizvodnje srečuje dnevno kar z okrog 1500 različnimi izdelki, ki so namenjeni kot osnovni material ali sestavni deli iz plastičnih mas za proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Za Martina Laha, ki bo v Gorenju kmalu dopolnil dve desetletji dela in je tu preživel že polovico svojega življenja, je delo programerja proizvodnje še poseben izziv. Ko je leta 1971 prišel brez kakšnih posebnih delovnih izkušenj in šol na delo v Velenje, se je v tedanjem Chrommetalu zaposlil kot transporter, a že kmalu postal dispečer in leta 1974 planer proizvodnje. Po izgradnji novih obratov Galvane in Plastike je Martin vse do sedaj ostal v slednji, kjer bi ga danes težko pogrešali, pravijo v Plastiki. In on sam priznava, da tudi rad prihaja na delo v tovarno, kjer zanj ni težav, če mora priti uro ali dve pred pričetkom dela ali ostati toliko dlje. Tudi ne bo spraševal in štel ur, če mora za dan ali dva priti na delo med kolektivnim dopustom, med prazniki ali ostati na delu ob nedeljah, ko je inventura. Zjutraj, ko pride na delo, najprej, pokliče v vse obrate in preveri, koliko izdelkov je bilo prevzetih ter nato sestavlja plane po potrebah, ki prispejo na računalniških izpisih iz centralne priprave dela. 'Najpomembnejše je, da obvladaš sistem šifer," je povedal Martin, ki si zapomne nad 600 šifer različnih polizdelkov, čeprav so te šifre pet ali 6-mestna števila. Če si jih ne bi zapomnil, bi preveč časa porabil za brskanje po seznamu in kartotekah. Tudi računalniška obdelava je dobrodošla, a Martin se najbolj zanese na svoje knjige. Večkrat jih odnese tudi domov v garsonjero in si pripravi kakšne izpiske. Nič ne smeš prepustiti naključju. Proble- mov ne sme biti. Med več kot 1500 izdelki obrata Plastika so med zahtevnejšimi različne čelne plošče, letve in predali, medtem ko so seveda najštevilnejši gumbi. Največ različnih izdelkov namenjajo za proizvodnjo pralnih strojev, saj opravijo za čelne plošče kar okrog 60 signacij. Vsaka sprememba plana povzroči verižno reakcijo v Plastiki. Zato mora programer izpeljati celoten postopek znova, od menjave orodij na strojih, do signiranja na polizdelkih. In prav v zadnjem času je, razumljivo, teh sprememb vse več. Martinova delovna pot v Gorenju bi se lahko leta 1974 obrnila povsem drugače, če ne bi po nesreči, ko mu je viličar zdrobil levo nogo, ostal močan in vztrajen. Vstavili so mu 16 vijakov in ploščico in noga se mu je začela postopoma izboljševati. Bolj po naključju se je leta 1983 udeležil maratona Treh src v Radencih, kjer je 42.195 m dolgo progo pretekel brez treninga v manj kot 4 urah. Šele nato je začel z redno vadbo maratonskega teka. Kljub nogi, ki ga včasih še močno ovira, pa Martin Lah sodeluje na številnih tekih doma v tujini in doslej je že štirikrat uspešno premagal progo, dolgo 100 kilometrov. "Tek je zame nekaj lepega, kljub naporom pa je tudi nekakšno zdravilo," je omenil. "Na delu se znebiš napetosti, s tekom ohranjaš moč. Slehernemu sodelavcu priporočam, da bi tedensko pretekel vsaj kakšnih 5 km." Tako je Martin Lah lahko zgled marsikomu in v obratu Plastika in v bivšem tozdu Zmrzovalna in hladilna tehnika ga kot prizadevnega organizatorja amaterske rekreacije poznajo že več kot 15 let. Številnih priznanj v tamkajšnji sejni sobi ne bi bilo, če ne bi znal Martin Lah na nevsiljiv način pridobivati sodelavk in sodelavcev zaso-delovanje na različnih področjih Spor- nega zneska. Privarčevane zneske bo blagajna obrestovala po meri, ki velja za vloge na vpogled pri sindikalni hranilnici, dane pomoči in kredite prav tako, vendar bodo prišteti manipulativni stroški blagajne. Član blagajne samopomoči bo lahko sam izbiral tudi čas vračanja samopomoči. V delovnem osnutku je predlagan razumen rok 10 mesecev. Če se član odloči za daljši rok, se mu za ta čas samopomoč obrestuje po obrestni meri, ki velja za posojila v sindikalni hranilnici. Seveda rok vračanja naj ne bi bil daljši kot 16 oziroma 24 mese- cev. Seveda, članstvo v blagajni samopomoči ne pomeni obveznosti varčevanja. Ker gre za pomembno področje, s katerim si želimo člani sindikata čimbolje pomagati med seboj, bi bilo prav, da se v obravnavo tega osnutka tvorno vključi čim-več članov sindikata. Pri tem se zdi pomembno poglobljeno in vsestransko analizirati in natančno opredeliti izhodišča v členih: 8, 9. 10. 11, 12. 17, 22. ki so osrčje novega načina delovanja in učinkovanja blagajne samopomoči in samopomoči same D. Z. Člani Tekaške sekcije Gorenja so se v Kelkheimu srečali z znanci s Plitvic in navezali stike z angleškimi ljubitelji tekov Uspešno gostovanje TS Gorenje v ZRN Na velikem mednarodnem malem maratonu v Kelkheimu v ZRN je med več kot 400 udeleženci iz celotne Nemčije, Anglije in Francije sodelovala tudi peterica članov Tekaške sekcije Gorenje, ki so dostojno zastopali Republiko Slovenijo še na tem, a obenem izredno težavnem mednarodnem teku. Pravzaprav so organizatorji tega tradicionalnega teka v središču starodavnega trga in hitro se razvijajočega mesta s pohištveno industrijo Kelkheim blizu Frankfurta, bili predvsem presenečeni nad udeležbo Slovencev in se ob zaključku gostovanja opravičevali za morebitne organizacijske spodrsljaje. Vendar se je z več obojestranskimi gestami in izmenjavo daril kmalu izkazalo, da športniki ne poznajo meja in so se že dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Tako bodo tekači iz ZRN ter tudi iz Velike Britanije zanesljivo na tekih v Topolšici, ki jih prireja Tekaška sekcija Gorenje. Drugo večje presenečenje za množico gledalcev, ki so spremljali udeležence teka vzdolž ulic in trgov v treh krogih in jim dajali vodo, jih spodbujali na vse načine, skrbeli za vedno namočene gobe, pa je bil Branko Krajnc. Še po prvem krogu je sledil nemškemu prvaku v krosu na 25 km, vendar je vročina, pa tudi utrujenost od dolge poti na tek, opravila svoje. Sicer pa je bil Kurt Stenzel iz Darmstadta to nedeljo nepremagljiv in ta težak mali maraton pretekel v času 1:06,43 ter kar za okrogle 4 minute izboljšal svoj dosedanji rekord proge. A si je Slovenec pritekl odlično drugo mesto v svoji kategoriji M 30 s časom 1:13,42 (8. absolutni čas). Uspehe članov TS Gorenje so dopolnili še Stane Koselj s 7. mestom v kategoriji M 40 s časom 1:22,57 (48.), Hinko Jerčič s 15. mestom v kategoriji M 45 s časom 1:34,36 (185), Martin Lah z 39. mestom v M 35 (199). H. J. 2. mali maraton za pokal Gorenja preložen Člani Tekaške sekcije Gorenje v Velenju so se na sestanku 20. avgusta odločili za preložitev drugega malega maratona za pokal Gorenja za mesec dni. Tako bo ta množična rekreativna prireditev v Topolšici v nedeljo, 13. oktobra 1991, v dopoldanskem času. Organizatorji so se za preložitev odločili predvsem na željo tekačev, ki v tem času še niso najbolje pripravljeni za daljše teke. Mali maraton v Topolšici namreč velja za težavnejšega, saj je proga zelo razgibana z več daljšimi klanci. Prav tako pa bodo organizatorji skušali pridobiti čimveč sponzorjev in podobno, kot doslej, pripraviti za udeležence ugodne pogoje - tako tekmovalne, ob progi, po teku kopanje v termalnem bazenu, zakusko in bogate nagrade. Sicer pa se člani te sekcije, v katero so se včlanili že nekateri ve- terani iz drugih slovenskih krajev, v tem času udeležujejo rekreativnih tekmovanj tudi v Avstriji in Italiji. Konec prejšnjega tedna pa je delegacija tekaške sekcije Gorenja odpotovala v Kelkheim v ZRN, kjer so se udeležili mednarodnega tekmovanja v malem maratonu. Redna vadba tekov vsak torek in petek Člani tekaške sekcije Gorenja imajo redno vadbo vsak torek in petek. Ob torkih se zberejo ob 18. uri pri Ribiškem domu ob Jezeru, ob petkih pa ob 17. uri pred hotelom Vesna v Topolšici. Od septembra naprej bodo imeli posebno vadbo za začetnice in začetnike. Redna vadba bo usmerjena tako, da bodo začetniki pripravljeni sodelovati že na letošnjem 7. novoletnem teku. Zaplešimo... Šaleška folklorna skupina Ko-leda bo tudi to jesen odprtega srca v svoje vrste sprejela vse lahkonoge, okretne in družabne ljubitelje ljudskih plesov, prepevanja in igre na ljudskih instrumentih. Pridružite se Koledi, okrepite njen plesni korak, ki je že dobro znan v številnih državah sveta. Bodite s Koledo najbolj priljubljen in prisrčen kulturni ambasador mlade države, kreator in negovalec lepote bogatega folklornega izročila. Pričakujejo vas že na svoji prvi vaji, v sredo, 11. septembra 1991, ob 20. uri v mali dvorani kulturnega doma v Velenju (vhod zadaj) in vse naslednje srede v septembru. Naj bo vaš plesni korak, vaš glas in zvok vašega instrumenta nova, nevsakdanja moč naše Kole-de! ...in zapojmo Novo pevsko sezono in s ,elV. redne vaje bo mešani pevS. zbor Gorenje začel v torek septembra 1991. Tega dne bo ob 19. uri v 9laS^e. ni šoli prva pevska vaja, na ka ro vabijo vse ljubitelje zborovs ^ ga petja, posebej pa tiste, k' to ljubezen izkazali s sodelova jem v raznih zborih. Toplo P° abilo velja vsem, ki lahko njih° . vrste okrepijo in povečajo. Sa se boste prepričali, kako blagodejno pomaga ublažit' celo pozabiti skrbi, okrepiti du in pridobiti nove ustvarjalne či. Te potrebujemo tako za iz9f ditev družbe kot bogatitev na ^ ga skupnega kulturnega živil® ja. S pevskimi pozdravi vas Pr'®a^. jejo pevci MPZ Gorenje 3. s®r tembra in potlej vsak torek in P tek ob 19. uri v glasbeni šoli- D-Z- Vstopajmo skozi prava vrata! S pravilnikom o gibanju zaposlenih v varovanem okolju so določeni tudi vhodi za prihod in odhod zaposlenih na delo in z dela. Narava dejavnosti Gorenje Servisa in stalni neposredni stiki s strankami, sta bila vzrok za izgradnjo neposrednega vhoda v Gorenje Servis. Za prihode na delo in izhod dela so zaposleni dolžni upora ^ jati izključno le glavne vhode varovano okolje (pri banki). Sektor organizaci6 in informatike Prevozi na delo V Gorenju Servis prihode in odhode z dela registrirajo z registrirno uro, ki bo v prihonje tudi "ključ" za izhode zaposlenih v Gorenju Servis med delovnim časom. Avtomatska vrata se bodo odpirala le osebam s seznama imetnikov magnetne kartice. Vse zaposlene v varovanem okolju GORENJA obveščamo, da vhod pri Gorenje Servis ni namenjen za prihod in odhod z dela in "ilegalnim izhodom", pač pa le vhodu strankam Gorenja Servis. Iz Gorenja Družbeni star so sporočili, da so se 16-gusta 1991 povečale cene P nega prevoza z avtobusom 20 odstotkov. Ta podražitev . vplivala tudi na ceno meseci’ vozovnic za mesec septem0* 1991. Glede na to podražitve in P0<^. žitve 15. junija 1991 bodo SPL menili tudi osnovo za particip®^ jo pri prevozih na delo, ki se ^ povečala ob dosedanjih 2 2,75 dinarja za kilometer. Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Govedina v juhi, sirov zavitek. Pečen piščanec, mlinci, solata Pražena jetrca, krompir v kosih, pecivo Dietna Govedina v juhi, sirov zavitek Pečen piščanec, mlinci, solata Pražena jetrca, krompir v kosih, pecivo Nadevana paprika, testenine. Nadevana paprika, testeni11 sadje Dunajski zrezek, riž z sadje Dunajski zrezek, riž z gobami, solata Sunka iz doze, paradižnik v solati, sadje gobami, solata Posebna salama, paradižn' v solati, sadje e. Zaradi morebitnih težav pri nabavi živil si pridržujemo pravico do sprememb dilnika Za nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdrav"1^ Topolšica vam bodo v nedeljo postregli: govejo juho, nadevani r°s^ ocvrti puranjev file, sestavljeno prilogo, solatni bife in sladice po izbir'-na je nespremenjena. Dober tek! t za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja ti Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ura®11 INFORMATOR, list gospodinjski aparati Nazarje, uruzoem organi: izdajateljski svet. ureja ui=- jg odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. NaK no 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opro® prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri po^*' lenje. 30