524                                            Književna poročila.
traja do današnjega dne. S to razdelitvijo se bo težko sprijazniti; zakaj cerkveni pesmi za časa reformacije bo treba odkazati posebno dobo in tudi razdobje od protireformacije do danes kaže v razvoju več jasno vidnih mejnikov. Priznati moramo, da je pisatelj oral na tem polju večinoma ledino; razen za protestantsko cerkveno pesem nimamo obsežnejših monografij, in tako se je tudi pisatelj za zadnja stoletja omejil večinoma na bibliografski očrt raznih zbirk cerkvenih pesmi, ki bo vsled svoje popolnosti dobro služil poznejšim raziskovalcem. Predvsem bo treba skrbeti za temeljite monografije starejših zbirk in njih avtorjev, kakor jo je napisal ravn. Mantuani o hrvatski pesmarici Georgiča iz 1. 1635. Trajno vrednost daje tej študiji celotni ponatis pesmarice.                                                 5.
Naša srednješolska poročila. V smislu odloka naučnega ministrstva so letošnja srednješolska poročila brez običajnih znanstvenih razprav. Tako je ostalo izvestje ljubljanske I. drž. gimnazije brez nadaljevanja izvrstne Debevčeve razprave o grški drami; enako bo treba čakati na zaključek dr. Fr. S t ur m o ve študije o romanskih elementih v slovenskih narečjih Notranjske, katere prvi del je priobčil lani program ljubljanske realke. Izjemo dela „Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg", ki prinaša M. Pirnatov »Slavnostni govor ob šestinšestdesetletnici vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dne 2. decembra 1. 1914", in dr. Sim. Dolarja spis: „Šestero sintetičnih (progresivnih) dokazov kombiniranega Boyle-Mariotte-Gay-Lussacovega zakona". — Ravnatelj Ant. Stri t o f poroča podrobno, kako je bilo z njegovim zavodom v vojnem letu 1914/15. — Zanimiv in poučen je pogled v oddelek o temah nalog. Koliko duševnih sil je sprožila v tek ta dolga vrsta najrazličnejših naslovov šolskih in domačih nalog! Seveda je morala tuintam priskočiti izdatna učiteljeva pomoč, kaj bi pa sicer dijak počel n. pr. z nalogami: .Moderna reklama", „Kako se v armadi poveljuje", »Velikonočna pridiga v Karpatih", »Prizor iz moderne bitke" itd. Vprašal bi tudi, kaj pametnega naj sedmošolec piše o temi: „Der grofite [rrtum meines Lebens", ki še je komaj nameril korak v labirint življenja. Še bolj začudeno strmimo v naslove: »Goethes Faust ein Humanist, ein moderner Denker", »Problematisches in Hebbels Dich-tungen", ali pa „Dantes Komodie, Wolframs Parzival, Goethes Faust"! Gospodje, ne brskajte vendar s tako teatralno pozo peska sebi in javnosti v oči!
Dodatno k srednješolskim poročilom naj še omenim kot edino te vrste: „Letno poročilo I. mestne šestrazredne deške ljudske šole v Ljubljani o vojnem šolskem letu 1914—15", ki ga je sestavil in na svetlo dal šolski vodja Jak. Dimnik. Izvestje je izšlo povodom šestdesetletnice obstoja imenovane šole ter nam podaje vse važnejše razglase, naredbe in dogodke tekom šolskega leta. Ta pregledno sestavljena kronika ostane učencem zavoda še v poznih letih drag spomin na svetovno vojsko.                                                                                           —in —
Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1916. (Vestnik XXX.) Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani, 1915. 8°. 160 str. -f- oglasi. Cena 1 K 20 v.
Letos slavi naša šolska družba tridesetletnico svojega obstoja sicer brez vna-njega bleska, toda spominja se svoje dobrotnice sto in sto hvaležnih src, otetih svojemu narodu. Ravnokar roma med slovenski svet njen vestnik in trka na rodoljubna srca, naj poleg obilih dolžnosti, ki jim jih nalaga patrijotčna dolžnost vsled vojne, nikar ne pozabijo naše edine obrambne šolske družbe. — Za običajnim koledarskim delom čitamo s finim umevanjem in toplim čustvom napisan članek »Pesnik Simon Gregorčič in naša bramba".   Temu sledijo sestavki,  ki se tikajo družbinega