If ■ • GLAS I AROM. List slovenskih delavcev v Ameriki. > > Štev. 47. New , 12. jn -n i j a, lQOl. Leto Konec zapravljivca. V Tenderloin okraju zapravil 1,200.000 dolarjev. Ko so minolo nedelje na Bche-nectadygkem mirodvoru pokopali zapravljivca „Bud" Ellis, spremili bo ga le taki ljudje do groba, kterih družbe v življenju ni iskal. Njegovi prijatelji, subretke in tenderloin plesilke, ktere so mu v zadnjih dveh letih pomagale zapraviti S 1,200.000, niso izkazale nesrečnemu „Budu" zadnje počasti, temveč veselč se dalje na obrežju. Bivši milijonar imenoval seje I. Elmer Ellis, toda v teuderloinu, kjer ime ne pride v poštev, pač pa denar, imenovali bo ga jeduostavno „Bud". Ko j*-njegov oče, posestni i tovarn za lo komotive, umrl, dobil je „Bud' večji del očetovega premoženja, kte ro bo cenili približno 3 milijone dolarjev. Takoj po očetovem pogrebu odpotoval je „Bud" v New York in užival vse mogoče slasti življenja, potem se je poročU z igralko Eva Lang, ktera ga je p>-kmalu ostavila Na to je skuhal posvetiti se očetovem poslu, ali številke v njegovih knjigah so se spremenile zopet v subretke, prišel je v New York in bil prvak obiskovalcev tenderloina. Nedavno se je v Jersey pri igri ..baseball" prehladil in minoli četrtek umrl v stauo vanju gospe >Vebb — tudi iz teu-derloina. Carnegiejeva radodarnost. Carnegie namerava newy«»rškemu C«K»per-zav<>du v svrh<> povečanja in pr« novitve podariti 2,000 000 dolarjev. Nova nadulična železnica v Bostonu. Bost«»n, Mass,. 10. junija. Danes bo izrodili prometu 6 milj dolgo progo bostonske nadulične železnice, ki vodi od Dudley Str., Roxhury, do Sullivf n Square. Samoumevno je, da bo be tu zbrali vsi radovedneži mesta in napravili nepopisno gn^Čo. Od vsacega kouoa železnice odpeljalo se je zjutraj kacih 25,000 osob. Bolezen gospe McKinley. Washington, 8. junija. Se le sedaj bo zdravniki Bpoznali, da trpi gospa McKinley na zastrupljanju krvi. Po zadnjem zdravniškem bu-letinu, je oteklina, ktero je imela na prstu dosegla kost, kar je pro-uzročilo zastrupljenje krvi z vplivanjem na srce. Vendar se pa bolezen vidno boljša. V 25 čevljev dolgem čolnu čez ocean. Gloucester, Mass., 9. junija. Kapitan Howard Blackbara nastopil je danes v svojem jednojambornem, 25 čevljev dolgem čolna že drugič pot v Evropo. Njegov cilj je Lizbo na na Portugalskem, kamor upa v 45 dneh pripluti. Njegova prva vožuja v London je trajala 64 dui Nad 1000 oaob je drznemu mornarju želelo srčno pot. Posebni odbor mu je podaril dragoceno svileno zastavo, na kar je v spremstvu nešte-vilnih malih ladij, koje bo mn izkazale — morda zadnje mornar ske časti — ustavil našo luko. Nameravano linčanje v New Jersey. Morristown, N. J., 9. junija. So dišče v Ročka way, N. J., dopoalalo je danes dva zločinca v Morristown, ker se je bilo bati, da ju tam razburjeno ljudstvo ne linči. Lopova ■ta 11 letno hčerko gospe Sophie Martin napadla, ktero je pa k sreči rešila. Ko so zločinca, Kiel in Ba deau imenom zaprli, zbralo se je pred sodiščem toliko ljudstva, da sodišče ni bilo več varno in so jetnika odposlali ▼ Morristown. Požari. Ogenj v premogovem rovu. Shamokin, Pa., 8. junija. Vsled ra^strelbe plinov v rovu št. 11. pričelo je goreti. Delavci so se pravočasno rešili, vendar je pa vsled požara 1000 premogarjev začasno brez dela. Rov je last ,,Mineral Railroad Go.". Dva otroka zgorela. V hiši štev. 07 Oliver Str. v New Yorku pričelo je dne 10. t. m. dc-poludne goreti. Ljudje so bežali na ulico in se pravočasno rešili. V občni zbeganosti je 16 let stara Ana Martina pozabila svojega 2 leti starega brata Santo v goreči sebi. Gasilci so po končauem gašenju našli malega dečka mrtvega. Tudi v hiši št. 343 zapadua 58. ulica je iz nepoznanih uzrokov pričelo goreti. Pri tej priliki Be je 18 mesecev stari sin hišnika Oskar Obitza tako opekel, da je kmalu na to v R.osevelt bolnici umrl. Katoliška cerkev zgorela. Bayfield, Wis , 10. juuija. Danes zjutraj je zgorela stara katoliška cerkev v La Pointe, Madeline Island. Cerkev je daleč na okrog ■slovela kot 7namenit03t. Pater Bar-uage jo je 1. 1835. sezidal. V njej je bila stara zuamenita slika ,,Snetj^ % križa", ktero je po indijanekej pravljici Pater Marquette 1. 16^9 podaril misijonu v La Pointe. Hoteli tovarno zažgati. Newark, N. J., 8. juuija. Danes so zaprli tukajšnjega tovarnarja S. Friedlauder, njegovo ženo Carrie in klerka Daniel J. Bogert. Tovarnar je na sumu, da je v Reading, Pa., požgal neko tovarno, za kteri čin bi dobil del zavarovalnine, ktera znaša SG5 000. Jetniki so izročili sodišSu ^9000 varščine. Is iotih vzrokov zaprli bo minolo predo v Kausas City necega Leon Wert-beimer, kteri je baje z newarškimi požigalci v zvezi. Slednji je, ko bo gadovedli v Reading svojo udeležbo priznal. Zavarovalna družba še ni izplavala zavarovalnine, ker se je takoj po požaru dokazalo, da tovarna ni iz naravnih vzrokov pogorela. Požgali 15 indijanskih koč. Minneapolis, M:nu., 9. junija. Sirif Edward C. Laggett in njegovi pomagači so danes ob Mille Lacs jezeru požgali malo indijansko vas. Indijanci so namreč stanovali na zemljišču necega Kennedyja že več let- Slednji je dobil pri Bodišču dovoljenje Indijance iz svojega zemljišča pregnati in je vso zadevo izročil šerifu, kteri je takoj odšel na delo. Laggett je ukazal indijansko hišno opravo in orodje naložiti na voz, na kar bo borne stvari prepeljali na sosedno zemljišče — ktero tudi ni indijansko. Na to so suroveži jeduostavno zažgali indijanske koče, ktere so do tal zgorele. Indijanci bo hoteli požigalce napasti, vendar bo jih pa stareji člani rodu umirili. Nesrečneži so se zatekli k govemerju Van Landt, ki jim je svetoval naj se pritožijo pri sodišču. Nazadovanje v Alabami. Montgomery, A!a , 10. junija. Vedno jasneje dokazujejo alaham-ski ,,državniki", da ne nameravajo samo zamorcem edvzeti volilno pravico, temveč tudi vsem onim, ki bo rojeni izven države Alabama. Spočetka bo hoteli samo zamorcem odvzeti pravice, Bedaj bodo seveda tudi OBtalim državljanom, kteri niso presrečni Alabamci, odvzeli ustavno jamčene pravice. Naj-brže bode obveljal predlog, da smejo samo oni, ki so bili v vojski, njihovi potomci in sorodniki voliti. Nad 40 mrtvih. Razstrelba plina v rovu. West Newton, Pa., 10. junija. V rovih št. 1 in 2 ,,Pittsburg Coal Co.", v kterih je delalo kacih 350 premogarjev, pripetila Be je danes večer razstrelba plinov in je kacih 40 premogarjev usmrtenih. Ker je rov takoj pričel goreti tudi rešitev nesrečnežev ni tako hitro mogoča Z rešilnimi deli se je takoj pričelo, vendar je pa malo upanja na rešitev. Spočetka se je pogrešalo le 6 mož, kasneje se je pa podalo še 31 tovarišev v rov, kteri se niso več vrnili. Ko tudi slednjih ni bilo več na površje, podali bo se še štirje možje v rov, kteri so tudi najbrže ponesrečili, kajti tudi slednji niso prišli več na površje. Port Royal, Pa., ll.juaija. Natančno število ponesrečencev Be ne more določiti. Rov se je vnel. Par premogarjev je odšlo v rov, toda že slednji trenotek so se morali vrniti, ker je bila vročina in dim neznosen. Dosedaj so rešili le tri skoraj smrtuo raujene premogarje. Nesrečneži so bežali skozi goreči rov iu so strašno opaljeni; dva sta oslepila. __ Nesreča v panameriški razstavi. Buffalo, N. Y., 8. junija. Častnik vojne mornarice J. H. Buli podal seje danes na kupol) državne razstavne palače, da nadzoruje tu razstavljene hidrografične aparate. Vsled nepaznosti mu je spodletelo, in je padel 30 čevljev globoko na streho poleg Btoječega poBlopja. Ra-zun par prask na glavi Bi je tudi nogo zlomil. Ranjeni je 40 let star, rodom iz Pennsylvanije in se je kot poveljnik parnika ..Petrel" vdeležil špansko-ameriške vojske. Tri dekleta utonile. Philadelphia, Pa., 9. junija. Pri North Esaington na reki Delaware ae je danes popoludne prevrnil čoln, v kterem so. bile tri gospodične in trije mladeniči. Dekleta, 171etna Rosie Kcons, 191etna Mary Koons in 221etna Mamie Trainer so utonile. Mladeniče bo rešili z drugimi čolni. Razstrelba dinamita. Binghampton, N. Y., 9. junija. V minolej noči razstrelil se je na jednem vozov „Delaware, Lackawanna & Western" železnice zaboj dinamita. Razstrelba je bila tako jaka, da se je tovorni vlak, ki Be je ob voz zadel, popolnoma razletel. Sedem osob, vsi iz Elmire, je usmrtenih. Udje nesrečnikov leže daleč okrog razstreljenega vlaka. Nezgoda na železnici. Wichita, Kansas, 8. junija. Potniški vlak Frisco proge je danes dopoludne med Severy in Fredonia ponesrečil. Spalni in gostilniški voz sta zgorela, deset osob je ranjenih, dve bodeta najbrže umrli. Nesreča na morju. Victoria, B. C. 10. junija. Potniki japonskepa parnika ,,Kiushia Mara" naznanjajo, da se je dne 8. maja vsled viharja med Chu San in Ning Pe, potopil neki kitajski potniški parnik. Od 68 potnikov ae je Bamo 9 osob rešilo. Zdravniki priporočajo zopetno ustanovitev vojaških kantin. St. Paul, Minn , 7. junija. Tukaj zborujoči zdravniki so sprejeli da-nes resolucijo izreči vladi grajo, ker je odpravila vojaške gostilne. Razna ženBka društva in tempe-renčniki so sicer temu ugovarjali vendar je pa bila večina zdravnikov mnenja, da odprava vojaških go Btiln pijančevanje vojakov še bolj pospešuje. Iz delavskih krogov. Štrajk v delavnici vojne mornarice. Dne 7. t. m. pričeli bo delavci newyorške delavnice vojne mornarice štrajkati. Podjetnik F«. x jim namreč ni pravočasno izplačal zasluženi denar. Ko je obljubil, da jim izplača dolžno svoto v skupnem zneBku $1000, kakor hitro je dobi iz državne blagajne, bo be štrajkarji zopet podali na delo. 0 štrajku delavcev tovarn za stroje. Stanje štrajka je v obče še nespremenjeno. Nekteri tovarnarji so naročili štrajkarjem, naj pridejo v tovarne po svoje orodje, za kar se pa štrajkarji ne zmenijo. Dne 10. t. m. pričeli so tovarnarji v Gilsey House na Broadway v New Yorku zborovati. Tovarnar-sko društvo ,,National Metal Trades Association" šteje 163 članov, kteri premorejo 8150,000.000 in pri kterih je 60.000 delavcev vslu-žbnih. Društveni tajnik H>nry F. Devens je dijal, da konvencija n* bode z delavskimi unijami obravnavala, ker so tovarnarji Bklenili unije ne pripoznati. čuvaji skabov streljali na gasilce. Wilkesbarre, Pa., 9. junija. Danes popoludne ob priliki necega požara bo pinkertonci, ki stražijo skabe pred štrajkarji Lehigh Valley železnice, streljali na gasilce. K sreči niso nikogar zadeli. Ši le, ko so gasilci pinkertonce z brizgalni-cami dobro premočili, bo akabski junaki ostavili svoje meBto. Od 2500 mož se le 18 oglasilo. Reading, Pa., 10. junija. Vodstvo tukajšnje livarne, ki je last „Rea-ding Iron Co.*' pozvalo je daneB svoje štrajkujoče delavce naj pridejo na delo. Toda 2500 delavcev Be je le 18 mož, odzvalo pozivu, vsled česar ni bilo mogoče z delom pričeti. Delavski varstveni zakon. Nashville, Tenn., 10. junija. Po-stava, ktera prepoveduje otrokom pod 14. letem delati v tovarnah, je poBtala danes pravomočna. Skoro vsi tovarnarji in njihovi ravnatelji so t«j postavi proti v ni, Češ da ta zakon ubogim rodbinam odvzame zaslužek. Ljudstvo je pa v obče s zakonom zadovoljno, kajti na stotine otrok je naporno tovarniško« delo za vse življenje pohabilo. Delo v državni ladjedelnici počiva. Washington, D. C., 11. junija. Vsled štrajka delavcev za izdelovanje Btrojev počiva delo skoro v vseh državnih ladjedelnicah. Vsled tega je vlada skoraj vsem podjetnikom podaljšala pogodbeni čaB. V Union Iron Worka v San Francisco, Cal., štrajka 4700 delavcev. Zmaga predilcev. Oswego, N. Y., 11. junija. Danes se je končal štrajk tukajšnjih predilcev ,,Mohawk Manufacturing Company". Družba je štrajkarjem povečala plačo. Iz dežja pod kap. Honolulu, Hawaii, 5. junija Dne 27. maja vprizorili so štrajku-joči puertoriški delavci na otoku Kauai velike izgrede, hoteč prepoditi skabe, ki delajo v nasadih slad korja. Šerif in njegovi tovariši aretirali 16 štrajkarjev, ki so zahtevali povečanje plače. Is sladkornih nasadov v Spre-ckelaville je dne 1. maja ušlo 32 zamorcev, kteri so prišli v Honolulu. Tu so pripovedovali, da so jim japonski delavci s smrtjo pretili. Japonci so jeli s zamoroi sovražnosti, ker so slednji pri nekemu Japoncu izvršili tatvino. Zborovanje posestnikov tovarn za stroje. Tudi posestniki tovarn za stroje se trdno drže Pullmanovega izreka : „There is nothing to arbitrate Posestniki so oficijelno naznanili časniškim poročevalcem, da ostanejo zvesti svojim chicaškim principom" ali nasprotovanju svojim delavcem, da Be konvencije niBo udeležili zastopnniki delavcev, in da ni nič „to arbitrate". Nadalje so očitali unijam, da so slednje prelomile pogodbe, ter zatrjevali, da z delavskimi unijami ne bodo več sklepali pogodb. Konvencija posestnikov bode danes, 12. t. m., svoje delo nadaljevala in končala. Boston, Mass., 11. junija. Delavci ,,Goodyear Shoe Machinery Co.'4, sklenil zahtevati osemurno dnevno delo. Ansonia, Conn., 11. jun. Danes je prišlo s posebnim vlakom iz New Yorka muogo skabov, kt^ri bodo delali za tvrdko ,,Farrell Fonndry & Machine Co.". Štirideset depu-tijev je skabe sprejelo in odvedlo v tovarno, kjer bodo jutri z delom pričeli. Tožil unijo. Chicago, 11. junija. JameB B. Gavin iz South Chicago je toži) zidarsko unijo št. 21 v Chicsgi na plačilo odškodnine v znesku 825. 000. Unija, ktere član je bil James B. Gavin, ga je izključila, vsled česar sedaj nikjer ne more dobiti dela. Po njegovem zatrdilu ni dal uniji povoda za izključitev. Družba poulične železnice odslovila motormenn* Kingston, Out., 11. juuija „Kii g-cton Str., TrolUy Co." je danee odslovilo svoje motormene, ki bo zahtevali za 15 centov večjo dnevno plačo. Njihove mesca bo takoj skabje zasedli. 420.000 članov. Buffalo N. Y., 11. junija. Danes se je pričelo zborovanje 200 delegatov delavskega združenja „Ancient Orde- of United Workmen." De-legatje zastapajo 420 000društveni-fcov Zjed. držav in Kanade izvzemši države Ontario. Po izvolitvi odbe-ra so Bejo na 13. t. m. preložili. Stroj za snaženje čevljev. Albany, N. Y., 10. junija. Danes so inkorporirali najnovejšo družbo z imenom „ Automatic Boot Blacking Company" z glavnico $2000. Družba bede nabavila stroje, kteri bedo električno Čistili čevlje. In-korporatorji bo Ignacij Boskovič, Albert Ulmann in Edward MamelB-dorf iz New Yorka. Izvozna trgovina Zjed. držav v maju. Washington, D. C., 11. junija. Vlada je objavila podatke o našem izvozu tekem meseca maja t. 1. Iz teh izvestij je razvidno, da Be je v minolem mesecu v inozemstvo pro dalo za 825.723.185 moke in žita, dalje za 83,503.253 govedine in prešičev, za 816,168.064 druzih ži vil, za $17,139.836 bombaža in za 86,464 235 petroleja. Vrednost našega tekom minolih 11 mesecev v inozemBtvo prodanega blaga znaša $810,816.168 proti 8714,227.315 v istem času minole-ga leta. Streljanje proti toči. Washington, 10 junija. Ravna telj vremenskega u ada, Willis L. Moore, je v tukajšnjih časopisih objavil svoje in druzih učenjakov nazore, kteri ae vsi jednoglaBno iz rekajo, da je streljanje proti toči popolnoma brezvBpešno in ničdru sega kot »avstrijsko in italijansko samovaranje". Nekemu naših evro pejskih konzulov izreka direktno grajo, da je streljanje proti toči oelo v uradnem poročila omenil. Milijonarjev sin ropar. Napadel prenašalca denarja. Dne 11. t. m. hotel je Biu znanega milijonarja Hays, Louis Hays, prenašalca denarja „Bronx Borough banke" na 177. cesti in 3. Ave. v New Yorku oropati George Mellert imel je v času napada 82100 pri sebi, kterega je nesel v „12 Ward Banko" na 125. cesti in Lexington Ave. Na stranskih Btopnicah bančnega poslopja napadel ga je milijonarjev sin in ga z vso močjo zrašpo, ktero je namenoma seboj prineBel, udaril po glavi. Mellert se k sreči ui onesvetil, temveč pričel se je z roparjem bojevati, pri kterej priliki se mu je deuarna vreča raztrgala in je denar padal po stopnicah. Šum denarja privabil je hišnika, kteri je Mellertu pompgal, djčim so urad-uiki vrata takoj zaprli, da ne pridejo nepoklicane osobe pomagati pobirat i denar. Takoj na to so detektivi odvedli roparja na policijsko postajo, dočim je ranjeni MjlUrt odšel v Harlem bolnico. Kaj je mladega milijo :arja napotilo k činu je prava zagonetka, kajti denarja mu gotovo ni manjkalo. Hays je oŽ9njen in oče dveh otrok. Da se ni rašpa zlomila, bi se mu rop gotovo posrečil. Drzni roparji. Ithaka, N. Y., 8. junija. Danes rano zjutraj vlomili so roparji v stanovanje Erwin Coueya, omamili rodbi iio s kloroformom in odnesli 850. Ko se je rodbina zopet zavedla, bili ao lopovi že na varnem. Tornado v Oklahomi. E mid, O. T., 8. junija. Že dolgo vrsto let ni v Oklahomi razsajal ako močan tornado, kakor v mi-o ^lpj noči. Največ škode je pro-azročil vihar v Billings, Noble County. Sedem osob je bilo usmrtenih, mnogo ranjenih. Iz Blackwell se poroča, da je vihar usmrtil tri osobe. Strela je abila podjetnika I. H. Grawforda. V 12 milj oddaljemem Eddy je vihar podrl vse hiše, dve osobi sta uamrteni. V Toukawa podrl je tornado dve cerkvi in 30 hiš. Dvanajst hiš je jdnesel na prerijo. Slika v 20 sekundah za 5 centov. Chicago, 8. junija. Tukajšnji fotograf Stiffens iznašel je aparat s iterim se zamore v 20 sekundah zvršiti sliko. Aparat postavi auto-matičnim potom ploščo v kamero, :apravi Bliko, je umiie, in pozveni kedaj naj se gotova slika iz aparata /zame—vse za pet centov. Steffens ie več let delal novi aparat, kteri ga velja 818,000. Morganova svetovna banka, 1000 milijonov dolarjev glavnice. London, 8. junija. I. Pierpont Morgan namerava ustanoviti svetovno banko z ustanovno glavnico 81,000 000.000. Banka bode imela jvoje podružnice po vseh glavnih meBtih sveta in bode opravljala ves finančni posel med Zjed. in evro-pejskimi državami. Novi denarni zavod bode seveda največji na svetu. Tisoč milijonov dolarjev je celo &a banko ogromno premoženje. Skupna glavnica 64 newyorških nscijonalnih bank preseza jedva svoto 100 milijonov dolarjev. Samo Ive banki »National City" in ,»National Bank of Comerce" imati po 10 milijonov osnovne glavnice. BODI previden na potovanja! Kupi tvoj parobrodni listek pri FK. SAKSERJU, 109 G-eenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefona in nas pakli£e 3795 Cortland in slovensko se s nami tmmi. Pri 15 centih, ktere d* M te- meni, iri 15 centih, 1 irikraai dolarjel m. dltifesfc^^-i , iT Entered as second classmatterat the New York, N. Y. Post offica October 2. 1893 „6LAS NARODA". Liat slovenskih delavcev v Ameriki. <«dajat«lj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City fit a leto Tel j a list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............11-50, f.a Evrope st vse leto . . . gld. 7.—, ...... Pol leta----- 3.50, ( „ „ četrt leta . . . „ 1-75. tf Evropo pošiljamo list tkupno dre številki ,Gla» Naroda" in iihaja vsako »redu gO U'J to GLAS NARODA („Voick of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se pla?a 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon^y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo uasl Dvnika. Dopisom in pošiljatvam naredit« maslovom: fJGlas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt Strahopetnost ali ravnodusnost? Minolo je j» dva dobrih štirinajst dni, od kar je izdalo vrhovno državno sodišče famozno razsodbo o naših kolonijah, in že je vea stvar v Air jej javnosti pozabljena. Dasi-ravno tu pa tam kteri časopis me-mogrede imeuovauo razsodbo 6) omeni, vendar pa zamoremo dotič-no modrovanje vrhovnega sodišča nazvati kot senzacijo tronotka in nič druzega. Ameriško ljudstvo je zadevo kolikor le mogoče mirnc-dušno vzelo na znanje. In vendar je razsodba vrhovnega sodišča jedna najvažnejših pojav na vladinem polju naše republike, kajti baš ona naravnost in brez ovinkov potrjuje ameriški imperi-jalizem 1 Državno sodišče je podelilo kongresu pravico, po njegovih lastnih odredbah ali pa po predsedniku kot imperatorju danih pooblastilih, vladati kolonije in sicer v istem smislu, kakor vladajo »»veličanstva" presrečne kraljevine in cesarstva. Ako bode v praktič-nej stva izrekla proti imperijalizmu. Kako je potem mogoče, da označena višjeBodna razsodba v ljudstvu ni obudila nikacega zanimanja ? Velikokapitalistično časopisje je s tem dejstvom skrajno zadovoljno in pozdravlja ta pojav ljudske rav-nodušnosti kot ,,neomahljivo spoštovanje po ljudstvu samem izvoljene autoritete; spoštovanje, ktero se istočasuo zamore nazvati samospoštovanje." O tem spoštovanju, ktero je pred desetletji istinito še obstojalo, pa dandanašnji ne moremo mnogo opaziti, kajti različne okoliščine, oBobito pa vlada sama je to spoštovanje že neštetokrat temljito omajala. Kako naj 75 milijonov bro-ječe ljudstvo spoštuje „autoriteto" ali vrhovno državno Bodišče, ktero so pred 125 leti ustanovili zastopniki 3 milijone broječega ljudstva, in kteri zastopniki na bodočnoBt gotovo mislili niso 1 Osodo 75 mi lijonov ljudi izročiti devetim obo-bam slavnega državnega sodišča, nikakor ne zamoremo naznati samospoštovanje, temveč Bamozaniče-vauje. Ako tudi navedeno spoštovanje več ne obstoji, imamo vendar še ustavo in zgodovinske podatke, c kterih celo ono časništvo piše, ktero zastopa koristi onih, koji bi najraje videli, da bi sličnih Btvari nikoli le bilo. Da se pa sklicevaje se na ustavo in zgodovinske podatke proti impe rijalizmu kaj ukrene, v to so celo oni, kteri pri volilnih agitacijah propovedujejo o odpravi imperija-lizma, prestrahopetni. Kakor oni, tako je tudi ljudstvo strahop. tno in ravnodušno, Baj bo vendar v tem slučaju razpravlja o siobodi — Puertoričanov in Fili-pincev. ,,Kaj nas od i brigajo?" tako vprašujejo prvaki, tako ljudstvo, ne meneč as za blagor naro dov, kteri so po dolgotrajnej vojski za slob do prišli iz večstoletnega robstva ,,veličanstva" v robstvo ameriškega imperijalizma. ljudstvo popolnoma izumrlo. Kako Btrašno je razsajala lakota v ne-kterih pokrajinah, razvidimo iz tega, daje 17—18 odstotkov prebivalstva pomrlo. Vlada je razdelila med 50 miljonov stradajočega ljudstva kacih $12—14 milijonov državne podpore, dočim ee je $8,000.000 nabralo milodarov. Ker vlada v pokrajinah, v kterih je vladala lakota ni pobirala davkov, ima potem takem dvojno zgubo. Indijeka lakota 1. 1890—1900 bila je za londonske mogočneže dobra šola, toda zelo dvomljivo je, bode li vlada zamogla v bodoče bvo-je indijske posesti brez reforme sedanje tiranske uprave in davkov, obvarovati nadaljne nesreče. Homatije na Kitajskem. j>-» tudi več krnskih Ni*o«' nr»c^v. Pri P. t.us'uig so Boeici Angleže dobro n«klestili. General De Wet je na čelu 1000 Borcev prišel v Gilsrand gorovje. London, 10 junija Iz Haaga na Ni,ozem«kem se ptroča, da bodo evropejske države najbrž«* med Anglijo iu Trausvaalom posredoval**. Cape T'»wn, 10 junija. Saupna izguba Boerc°v meseca mrjnika znaša 2C40 mož. Cape Tcwn, 10. junija. Vojaške oblasti, kterih naloga je med boer-ako prebivalstvo severno cd De Aar deliti živila, se z? to edrtdbo le malo zmenijo. London, 11. junija. Kitchener poroča vojnemu uradu iz Pretorije: Boert»ki" vodja Van R.naburg se je s Bvojo četo pri Pietersburgu udal. Sto mož je oddalo orožje." Lakota v Indiji. Naj žalostneji del j zgodovine Človeštva zavzemajo brezdvomuo podatki o lakoti in Btrašni bedi prebivalstva iBtočne Indije, kterej se je pridružila še kolera, kugo in druge boleini, tako da je v tem pogledu indijsko ljudstvo v zadnjih letih pretrpelo več nadlog, nega li kteri koli drugi narod od pamtive-ka pa do Bedanje dobe. Sir Charles Elliott je v drugej ši. viiki letošnjega kalkutskcga ce-i rlielnika,Asiatic Quartely Review' objavil podatke o žrtvah, ktere je zalit' vala lakota v Indiji od 1. 1890 do 1900 in iz kterih je razvidna gmzna beda nesrečne Indije. L ta 18G5—18G6 bila je lakota v p krajini, kjer prebiva 48 miljo-vršitvi tacega vladanja prišlo j nov ljudi, 1. 1868—1869 trpelo je do konsekvenc, je popolnoma brez i 44 miljonov Indijcev lakoto, 1. pomena kakor tu 'i mnenje ljudstva,1 ls76_1S78, približno 58 miljonov, kot volilca kongresa, ne pride v po-' 1. 18f.)(>—97 že 70 miljonov in leta štev. Tako smo konečno vendar dočakali čas, v kterem je ameriška fraza ,,tudi celokupno ljudstvo nima pravice postati vladar druzega ljudstva1', prišla ob vso, nekdaj toli oboževano veljavo. Naše vrhovno državno sodišče je na ta način podelilo ameriškem ljudstvu nekako ,,pravico do imperijalizma". Ameriško ljudstvo je ravuokar imenovano ,,pravico" — saj na videz — sprejelo nekako apatično ravnodušno. Vsekako Be pa nam vsiljuje vprašanje, kako nam je to ravnedušnost razumeti in razlagati ter kaj se morda za njo skriva? V tem slučaju izraz ,,ameriško ljudstvo" nikakor ne zamoremo awatrati kot celokupnost — Ne gledč na one sloje celokupnega ljudstva, kteri imajo od imperialistično ekspanzivne politike direkt ne koristi, in ki morajo biti imperi jalisti, niti malo ne dvomimo, da se tudi širši sloji ostalega ljudBtva % delovanjem imperialistične politike popolnoma strinjajo in sicer ne meneč se za cilj, koristi in kon-sekvence, temveč zgolj iz ljubezni do stvari. Vzemimo slučsj, da bi se kljub izidu micolih volitev večina ljud- 1899 čez 81 miljonov. Štirideset oJst^tkov skupnega površja Indije in trinket odstotkov skupnega indijskega prebivalstva spada v okraje, kjer gospodari lakota in kuga. Celo v severozapadnih pokrajinah, kjer je bila lakota dose-daj takorekoč nepoznana, pričela je v novejšem času kruto razsajati; od Pendža^a pa vse do Hajdoraba-da umira ljudstvo lakote. Dočim ie dobivalo 1. 1896—97 „leM 4,250.-000 osob državno podporo, morala je država 1. 1900 6,350.000 osob z državnimi podporami pioživeti. Pet odstotkov vsega indijskega prebivalstva živi izključeno le ob državni podpori in sicer celo leto, in 33 odstotkov prebivalstva ne more shajati brez periodičnih podpor. Položaj indijskega ljudstva ša nikoli ni bil tako žalosten kakor Beda j. Koliko žrtev je zahtevala zadnja indijska lakota, se še natančno ne nore določiti, ker uradaa preiskava se še ni zaključila. Mogoče se pa indijska vlada boji objaviti istiuita poročila, na k tt reje sedanji indijski p dkralj Lord Curzon ponekoliko že pripravil širšo javnost. Kljub t^mu pa te danes lahko trdimo da ak--> razsaja lakota v dotičnih pokrajinah Indije le še par let, Cesarski dvor pride 1. septembra v Si Ngan Fu. Washington, 8. junija. Naša via da je na Kitajskem zaposlenim via stim ponovno stavila predlog, naj odškodninsko zadevo prepustehaag škemu mednarodnemu mirovnemu razsodišču, v kar pa poslaniki naj brže ne bodo dovolili. Peking, 8. junija Li Hung Chan gu naznanil je cesarski dvor, da namerava slednji dne 1. septembra priti v Si Ngan Fu. Augleški prevozui parniki so na potu na kitajsko obrežje. S parniki odpotovalo bode tukajšno angleško vojaštvo v domovino. Ker Kitajci s svojim vojaštvom niso zamogli boxerje v pokrajini Chili ukrotiti odšlo je tjekaj francosko vojaštvo Še 10 dni kitajskih homatij. Peking, 11. junija Večina ino zemskih poslanikov je zadovoljna da plača Kitajska $333,£70.000 od škodnine. Odškodninska zadeva bo de tekom 10 dni dognana. CeBarjevič Chung, brat cesarja Kwang Sii, odpotuje dne 13. junija v Evropo. Njega bode spremljal Chang Yen Moo, ravnatelj severnih železnic in general Yin Chang, kteri je bil svoj čas slušatelj dunajskega vseučilišča. CeBarjevič je star 19 let Anglo-indijsko vojaštvo odpotuje v soboto v Indijo. Iz pokrajine Chili prihajajo še vedno poročila o nemirih. V Ho-kienfu napadli bo boxerji kitajsko redno vojaštvo in ga pognali v beg Iz našit Mil Kolonij Slaba otoka Vojaa sttd Boerci in inglijo. Konečno mir? London, 8. junija. Londonski ,,Weekly Dispatch", kteri list je o jugoafriških zadevah vedno dobro poučen, javlja, da sta se v zadnjih dnevah pri Standertonu general Bjtha in Kitchener posvetovala glede sklenitve miru; posvetovanje se je baje miru ugodno zaključilo. Podrobnosti o tem posvetovanju niso znane; pač je pa angleška vlada pošiljatve konjev in živil v južno Afriko ustavila, kar je brezdvomuo znamenje o bližajočej Be sklenitvi miru. Soproga boerBkega generala Botha potuje v Evropo in je na svojem potu k obrežju obiskala angleški kob n:jalni urad. Cape Towu, 8. junija. V Kapskej koloniji napadli so Angleži minoli četrtek dva boerska tabora in vjeli 42 Boercev. Durban, 9. junija. Vesti, da bodo Boerci v kratkem odložili orožje, se potrjujejo. Cape Town, 9. junija. Dosedaj se je v tukajšnjem mestu pripetilo 700 slučajev kuge. Za kugo je umrlo 58 Evropejcev, 61 kolonistov in 207 zamorcev. ! ^ General Blood v iztočnem Trans-vaaln vspešno napreduje. Bothove boerske čete so zbrane južno od Delag. a železnice. Severno od De-lagoa je le še kacih 600 Boercev. General Bullock je v uovejšim-času mnogo Boercev vjel in zaplenil več vozov živil. Reuterjev biro poroča, da so general Wilsonove čete dne 5. t. m. usmrtile 37 Boercev in ukradle 8000 glav živine. Boerski v s p e h i. Cape Town, 10. junija. Pri D ^rd-reeht in Labushan'« Nek pojavilo ■e je mnogo Boercev, med kterimi uprava Kube. Havana, 7. junija. Dasiravno je uprava otoka Kube v ameriški oskrbi, so vendar nepravilnosti in nedostatki na dnevnem redu. Mastna uprava Havane je $400 C00 pc nepotrebnem potrošila in ravno toliko avoto davkov ni pobrala. Vsled tega je general Wood usta novil posebni davčni urad, kteri mora poslovanje mestnega davčnega urada nadzorovati. Havanska trgovska komora je svojemu ne\vyorškemu zastopniku naročila, naj deluje na to, da izpo-sluje pri washingtouskej vladi za kubanski uvoz razne carinske ugod nosti. Vodja F i 1 i p i n c e v, C a i 1-les, se bode udal s 1600 v s t a š i. Manila, 8. junija. Vstaški vodja Cailles je s svojimi 1600 vojak sklenil Američanom se udati, ak< slednji ustanove pokojninski zaklad za vdove in sirote usmrtenih vsta šev, in ako se ameriškim begunom, ki se vojujejo na strani Filipincev, ne bode nič zgodilo. General Mac Arthur baje namerava filipinsko pogoje sprejeti. Washington, 8. junija. V drugej polovici minolega leta prišlo je v Manilo 6302 inozemcev, od kterih je bilo že popreje 5560 na Filipinih Od naseljencev je bilo 4671 Kitajcev, 594 Američanov, 215 Španjol-cev, 143 Angležev in 82 Japoncev. Skupna vrednost uvoznega blaga tekom 32mesečnega ameriškega go spodstva na Filipinih znaša 14 milijonov 315 tisoč dolarjev, dočim doseza izvoz jedva $1,698.2C0. Poraz Američanov na Filipinih. Manila, 10. junija. V bojih pri Lipa v pokrajini Batangas bo Kili pinci Američane dobro namahali. Kacih 6 milj jugoiztočno od Lipe zadeli so vojaki 21. polka na četo Filipincev, kteri so navidezno bežali, toda takoj napad ob krilu po novili. Dva častnika sta usmrt-jna, dva smrtno ranjena. Aguinaldov naslednik. Washington, 11. junija. Iz Manile se poroča, da so vBtaši izvolili Emilija Zurbano iz Tabayas naslednikom vjetega Aguinalda iu prisegli do zadnje kaplje kri vojskovati se za slododo. Prevožni vladin parnik ,,Hancock" je prišel včeraj iz Manile v San Franisco. Ž njim se je vrnilo iz Filipinov 1040 mož 31. polka prostovoljcev. Dopisi. Leadville, Colo., 5. junija Rojakom in znancem po širni novi domovini imam naznaniti ža lostno vest o smrti našega rojaka Marka Zloga rja. Pokojnik je delal pri premogarski družbi v C al besen in namreč zuuaj, ne v jami, njegov posel je bil preminjati želez-nični tir; ker po enem tiru pridejo namreč polni vozi iz rova, a po drugem vozijo prasni v rov. Pri tem poslu je ponesrečil Žlogar, padel je namreč pod poln vos premoga, kolo mu je levo roko dvakrat •trlo, potem pa šlo čes polovico njegovega telesa ter mu skoraj VBa rebra potrlo. Voz se je na njem ustavil in morali nesrečnika na pol nezavestuega in skoraj mrtvega z veliko težavo ven zvleči. Čaz eno uro potem je s težkim glasom spregovoril in prosil, da naj ga pokopljejo v Leadvilfe in sicer društvo sv. Petra, kterega ud je bil. Živel je še eno uro in potem zdihnil avojo dušo ; to se je zgodilo dne 29. maja okolu 10. in 11. ure dopoludne. Pogreb se je vršil kakor si je pokojnik sam želol tukaj v Leadville dne 3. junija ob ^9. uri dopoludne s peto bv. mašo in requiem, ktero je služil Rev. John PerŠe. Društvo sv. Petra se je in corpore udeležilo pogreba in spremilo svojega brata na pokopališče. Ne morem pa zamol&ati, da so nekteri naši rojaki čudni, posebno v Coalbesfln ; tam je več naš,h rojakov in tudi bratov Hrvatov, ali Dihče Be ni potrudil, da bi pone-srečnega rojaka csnažil in v ujego vo stanovanje prenesel, marveč pustili so ga zunaj kakor nemo žival, kar v iBtini ni lepo. Ako ponesrečen ne bi bil član društva sv. Petra, ne vem kako bi bil pokopan, mogoče bi ga vrgli v mimo deročo vodo. Pokojnik je bil rojen v Bušinji vasi, fara Suhor na Dolenjskem, priženil- se je v Maline, fara Semič, ter zapušča žalujočo ženo in troje otrok, sina in dve hčeri v starosti od šest do štirnajst let. Njegovi žalujoči zaostali dobfc od društva sv. Petra .lepo svoto $500. Omeniti moram, da to društvo ni pri nobe-nej Jednoti in je samo zase, zato splača eamo lepo svoto. Zopet se nam nudi lep zgled kako velicega pomena so za naB pod porna društva; ako ne bi ponesrečeni rojak bil pri društvu sv.Pt-trp, potem ne vem kako bi bil pokopan. P«-zabiti pa ne smem pohvaliti rojaka John Sovorna in žene John Ivca, ki eta se potrudila in šla po njega ter ga pripeljala v Leadville. Pokojniku bodi zemlja lahka 1 Z delom grf* tukaj počasi, samo v dveh rudotopilnicah delajo, v dveh pa vse delo miruje; v rudokopih je ravno tako in delo Be težko dobi; ako ne bode s časom boljše ne svetujem nikomur sem priti. Vreme imamo bolj mrzlo kakor toplo; aprila meseca je bilo tukaj topleje kakor sedaj maja in juuija; po druži h krajih pada dež, a tu v našem gorskem mestu pa sneg Danes zjutraj smo dobili snfga 4 do 5 palcev na debelo, seveda ga solnce brzo pospravi, okolij pohri-bih pa vidimo vse leto sneg. K sklepu želim rojakom vse naj bolje, ,,Glas Narodu" pa obilo vspehal John Starilia Krajsko slov. katol. podp. društvo sy. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajuik ; Bartol Poverk, II. tajnik ; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Telban, Box 607, Forest City, Pa. GlaBilo „Glas Naroda". Italijaue. Marsikaj hi rad qmeuil, toda zamolčim še, ker nečem, da bi se preveč ne spodtikali nad mojim dopisom Nič mi ni povšači mlačnost rojakov, da nemoremo toliko vspe-vati, da bi ,,G!aa Naroda" izhajal po trikrat na tnden. Toliko je nas Slovencev v Ameriki, ali tako daleč nam ni mogoče priti, druge narodnosti imajo polno in velikih listov in to celo kopico dnevnikov ; apam pa zagotovo, da bode z letom 1902 „Glas Naroda ' izhajal po trikrat na teden. JoBip Geršič. (Malo smo črtali d< pis, da ne bi zadeli ua nejevoljo i.ekt^rih rojakov, tudi glede podpore v štrajku, ker to je zadeva strokovne unije. Uredn. Pozdrav.) Hotavlje v Poljanski dolini, 20. maja. Ameriškim rojakom imam naznaniti žalostno novico o nesreči, ktera je kruto zadela bližnjo nam Gorenjo vae Vulikunski požar je vpepelil 26 hiš z vsemi gopudnrski-mi poslopji in orodjtm. Tudi mnogo živine je poginilo, tako da je med našimi sosedi zavladala nepopisna beda in siromaštvo Škodo so uradoma cenili na 100.000 kron. Vsled t(iga apelu jem tim potom na blagohotnost in milosrčnost ameriških rojakov, da po možnosti do-pcšlejo nesrečnim pogorelcem, kteri so OBtali brez živeža in ra'potreb-ueje obleke, kako denarno podporo. Dosedanja podpora je le nedos^atna in uprav malenkostna, tako da človeka v srce boli, vid>>č toliko nesreče in pomanjkanja. V nadi, da bode moja iskrena prošnja vspela, prosim rojake naj izvolijo eventuelne prispevke do-poBlati uredništvu ,,GJas Naroda/4 ki bode v potrdilo dorov objavilo imenadarovalccv in doposlalo podporo na pristojno mesto. Iskrenim pozdravom ameriškim rojakom bilježim udani Martin Stalich, Hotavlje pošta Gorenja vas Kranjsko. Eveluth, Minn., 6. junija. Tukaj pri nas v Evelethu gr6 z delom zelo počasi naprej, toliko delamo, da se le še gibljemo. Vedno smo upati, da s 1. junijem dobro pričnemo, toda minol je že skoraj teden junija, a vedno še ni nič bolje. Rude je pri nas toliko nako pičeno na velikanskih kupih, da ako jo kmalu ne bodo pričeli odva žati, bodemo morali letošnjo zimo doma sedeti pri gorkih pečeh in prisiljeni bodemo počivati. To pač ni ona obečana zlata doba za vlado McKinleya, ko so vendar pred poslednjimi volitvami tako obečali zlate čase. Tudi ni prav, ako trdimo, da smo imeli za njegovo vlad štiri dobra leta, imeli smo le dve dobri leti; sedaj pa vse kaže, da je njegova prva skrb sebi napolniti mošnjiček, ker predobro vč, da tretjič ne bode več izvoljen. Nadalje bi še nekaj rad naznanil rojakom po Zjed. državah, vem, da mi bode marsikdo zameril in rekel, da je vsakdo gospodar svojega žepa in lahko napravi s svojimi zasluženimi novci kar hoče. Vse je prav kar je prav, in vsaka stvar ima svojo mero ; sam gotovo rad spijem kozarec ali dva piTe, nisem temperenčnik, ali kar pa nekteri žal rojaki počno to pa že davno ni več lepo. Ni do volj, da se do skrajnega opijejo, to naznanijo tudi javno, ker plešejo, vriskajo, rjovejo, zabavljajo in nastane tepež, potem pa kaj radi nastanejo veliki stroški xaradi nepremišljenosti. Vedenje nekterih, ki se opijejo je ▼ istini gnjneno in Američani nas sato selo obsojajo, v nekterih stvareh celo bolj nego 97' Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Campania" 8. junija iz Liverpoola potniki. ,,Trave" 9. junija iz Gtnove - 106S potniki. ,,La Lorraine" 9. junija iz Havre s 773 potniki. ,,Furnessia" 9. junija iz Glasgoiva z 243 potniki. ,,Maasdam" 10. junija iz Rotterdam! s 393 potniki. ,,South\vark" 10. junija iz Antwer|H?na s 77S potniki. osscr Rurfurst" it. junija it Bremena s 527 potniki. Dospeti imajo: ,,Lahn" iz Bremena. ,,Auguste Victoria*4 iz Hamburga. ,,Oceanic" iz Liverpoola. ,,Umbria" iz Liyer|*»ola. ,,St. Paul" iz Southaniptona. tterdam * 17 ■ Rotterda na. ,,L*Aquitaine" iz Havre. ,,Vaderland" iz Antwerpena. O d p I j n I i bo: ,,Kaiserin Maria Theresia" 11. junija v Bre-^" men. ,,Servia" 11. junija v Liverpool. ,,Friesland" 12. junija v Ant\vt-rpen. ,,Majestic" 12. junija v Liverpool. Odpljuli bodo: „ Fried rich der Grosse" 13. junija v Bremen ,,Deutschland" 13. junija v Hamburg. „La Lorraine" 13. junija v Havre. ,,Trave" 15, junija v Genovo. ,,Furnessia" 15. junija v Glasgow. „Graf Waldersee" 15. junija v Hamburg. ,.Campania" 15. junija v Liverpool. ,,Maasdam" 15. junija v Rotterdam. ,,Lahn" 18. iunija v Bremen. ,,Southwark" 19. junija y Antvverpen. ,,Oc«anic" 19. junija v Liverpool. ,,St. Paul" 19. junija v Southampton. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse" od-pljaje iz New Yorka v Bremen dne 25. janija ob 10. uri. Parniiki listki so dobiti po izvirnih enah pri FR. SAKSER & CO n§ Gmawteh Su, New York. m Jugoslovanska Katoliška Jednota. || | m Iukorporirana due 24. januvarija 1901 v državi Mini-agota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Miunesota; Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 Smth 13tb St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožef AgniC, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govts, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; Geokue Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. IMENA ZASTOPNIKOV. Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zbo rovanju Jugoslov. katol. Jed note: „ Za društvo sv. Cirila iD Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mihael Štrukelj. Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Slimalz. Za društvo bv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in Josip Gorišek. Za društvo sv. Barbare štev. 6, Soudan, Minn., Josip Videticb. Za društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn., Matija Aguitch, Josip Skala in Janez Loushin. Za društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri Koce. Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Mihael Žunich. Za društvo sv. Barbare štev. 3, La Salle, III., Daniel Badovinac. Za društvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nebr., in za društvo sv. Jožefa štev. 14, Crocket, CaL, Frank Vlahovich. Za društvo bv. Alojzija štev. IS, Rock Springs, Wyo., Frank Keržišnik. " Zi društvo bv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Janez Keržišnik. PRISTOPILI: K društvu bv. Cirila in Mitoda štev. 1, Ely, Minn., Janez Zobec Btar 30 let. Društvo št^je 2SC udov. K društvu sv. Alojzija štev. 13, Baggaley, Pa., Ignacij Kuhi star 32 let Društvo šteje :!2 udov. K društvu bv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo., Frank Turk star 20 let. Društvo šteje 43 udov. Suspendiran za nedoločen čas od društva sv. Jožefa štev. 17, Aldridge. Mont., Jakob Purkart. Društvo šteje 30 udov. Josip A g n i t c h, I. tajnik. Naznanilo. Vsem delegatom društev, kfc ra spadajo k Jugoaiov. Katol. Jed-noti, iu bo izvoljeni ista zastopati pri glavnem zborovanju v Calnmetu, Mich., naznaujam, da naj si vsak sam kupi vožnji listek za tja in nazaj, pri zborovanju se mu bode svota povrnila. Srčni pozdrav vsem udom Jugoslov. Katol. Jednote John Habjan, predsednik Jugoslov. Katol. Jednote. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajniki: J o e A g n i č. Box 2tk>, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: IvanGovže Box 105, i£ly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA11. Umori. Petnajstletni morilec. Dne 10 t. m. je v I. Hood Wright boluici umrl 201etni John Cleari vsled ran, ktere mu je minoli četrtek prizadejal 15letni Walter Le-strange. M ladega morilca so zaprli. Dva vojaka zastrupili. Columbia, S. C., 9. junija. Zamorci so zastrupili dva vojaka tu kajšnje topničarske poaadke. Vojak Wright je umrl, ko je popil neke želodčue kapljice, ktere je kupil pri zamorcih. Njegov tovariš Easterly ui hotel verovati, da so zamorci njegovega prijatelja zastrupili in je šel v dotično zamorsko gostilno piti Žganje. Že drugi dan na to je tudi on umrl. Umoril ženo in otroka. Newark, N. J., 12. jnnija. Henry Schaub, 451etni brivec je včeraj v pijanosti in bres vzroka* z britvijo prerezal vrat svoje 30 let stare žene. Ko je sledoja umrla, je na isti način umroril svoje jedva 6 tednov staro dete iu tudi sebe smrtno ranil. Morilca so pripeljali v nemško bolnico, njegove žrtve pa v Mulli-novo mrtvašnico. Sodišče na prostem. Galena, Mo., 9. juuija. Danes se je vršila v bližnjem gozdu predpre-iakava morilcev 16letne Alice Stallion, o kterej smo v i&dnjej številki poročali. Preiskavi, ki se vršila proti mat ri, muter.nem očetu in njegovim dvema sinoma, prisosto valo je 2000 ljudi, kteri so prišli iz daljnih krajev. Ker je bilo pričakovati linčanja, je sodišče vse potrebno v varstvo zločincev ukrenilo Umorjeno Alice bedo izkopali in sdravniiko preiskali. Našli žensko truplo brez glave. Lowell, Mass., 10. junija. To so nedavno v grmovju našli truplo mlade ženske, od kterega je bila glava s ostrim orodjem odrezana. Glave Ae dosedaj niso našli. Truplo je bilo oblečeno samo v perilo, ktero je bilo iz drazega blaga. Najbrže je bila ženska drugje umorjena in bo je zločinci semkaj pripeljali, Linčali konjskega tatu. Memphis, Tenn., 11. juuija. V Hamburg, Arkansas, zaprli so James L. Mc Laizda vsled konjske tatvine. Danes napadla je množica ječo, odpeljala tatu na prosto in ga jednoatavno obesila Po končanem liučanju so besni sodniki še parkrat v mrtvo truplo ustrelili. Zmrznil sredi poletja. Mahauoy City, Pa., Pa., 8. jun. Tesar David Elw«rt bi včeraj skoraj zmrznil. Delal je namreč v hladil niči tukajšnje pivovarne. Vsled mraza postali bo mu udje trdi in bo ga morali nezavestnega prenesti v toplo sobo, kjer so ga le počasi sopet obudili. Evropejske in druge vesti. Carigrad, 10. junija. Pri Parta v Malej Aziji vršili bo se boji med turškim vojaštvom, kteremu so Be pridružili Kurdi, in kristjani. Ko liko kristjanov je usmrtenih vlada ue omenja, pač pa pravi, da cd Mohamedancev ni nihče ranjen, in da so Kurdi vas požgali ter oplenili. Madrid, 11. junija. Špaujski kralj Alfonso bode v kratkem proglašeni polnoletnim. Vlada namerava iz sesti velike reforme, ktere r.dine zamorejo Španijo obvarovati prepada. London, 11. juuija. Dočim je do-s* daj vladala na Škotskem nenavadna vročina, postalo je nakrat mrzlo. Daues dopoludn6 je na mno-zih mestih pričelo snežiti. Bruxelles, 11. juuija. Vsled nameravane proglasitve države Kougc za belgijsko kolonio, se je prest* >1 belgijskega kralja dokaj omajal. Ljudstvo je zaradi tega ogorčeno Poslanci bo vložili protest, v kte-rem navajajo dejstvo, da se kralj ne sme vtikati v pravice parls meuta. Četi nje, Črnagora, 11. junija. Hči črnogorskega kneza Ni ko le, priuoe- z nja Ksen^'a se je zaročila s kne •om Ferdinandom bolgarskim. Princ Ferdinand bolgarski je od I 18^9. vdovec in ima dva sina. Ksenijo je snubil tudi kralj Ale ksander srbski, teda njegova pot v Cot.nje je bila zaman. Drobnosti. V Newarkn, N. J., poročil ae je dne 8. juuija rojak g. Anton Murn iz Čarmošnjic na Dolenjskem s Ro žalijo roj. Javoruik iz Kostanjevice. * • * Pogreb psa. Najvažnejši dogodek dne 11. juuija, je bil za iztočno 26 cesto v New Yorku gotovo pogreb psa ,,Beauty." Posestnioa „prera no umrlega Beauty," je svojemu ljubljencu kupila krsto sa $50; v tej krsti bede ,,Beauty" na pasjem pokopališču v White Plains Bpal spanje pravičnega. Dcčim vlada v hiši dotične gospe nepopisna ža-lost, se je posestnik pogrebnega zavoda čez mero veselil, kajti za prireditev pogreta bode dubil 9125. ,,Beautyju" bi Be aeveda Še ne bilo treba preseliti v boljšo bodočnost, da ni pred par dnevi pojedel nekoliko podganjega strupa. Zdravilo ga je šeBt najboljih živinozdravni? kov, toda bilo je vBe zaman. * * * V Grand M an an, North Beačh, N. Y. vjeli bo dne 12. t.m. 5 čevljev dolžena rasa, ki tehta 24 funtov. * . • Umrl je v Ljubljani 28. maja na-gloma umirovljeni dvorni svetnik g. J. Merk star 64 let. Pokojnik je bil kot okrajni glavar povBod jako priljubljen in Slovencem pravičeu tudi v narodnostih zadevah. Kot vl&dui svetnik je imel šolski referat v rokah, tu pa je bil preveč pristopen uplivom iz raznih strani, dasi je bil v srcu vnet 7a šalo in za neodvisno učiteljstvo. Pokojnik je Sel lansko leto v pokoj in dobil pri tisti priliki v pripoznanje svojega iolgoletnfga zaslužnega službova-ija, naslov dvornega svetnika. Dvorni svetnik Merk je bil vseskoz koncilijanten uradnik in blag človek. Bodi mu prijazen Bpomin I * » • Požiralec iz Dobrnnj je bil v Ljubljani po policiji prijet in seže nahaja pod ključem. Požigalec je Jakob Lovša iz Dobrunj. Podžgal ie bil na štirih meBtih, pa so po vsod ogenj pravočasno zapazili in pogasili. V Ljubljani ga je policija pri ber8č( nju zasačila in aretova-la. Dobrunjčani so bili vsled več kratnega zaž ga. v velikem strahu in so svoja poslopja stražili noč in dan. Pri požaru 26. maja je bil neki km^t smrtnonevarno poškodovan in so ga morali prepeljati v bolnico. Zaviški gasilci so pri gašenju hudo trpeli in so bili ne kteri ranjeni. Neki mož, po domače ,,stari Jereb", je dal nekemu fantu nekaj denarja, da ga izroči gasilcem, naj se pokrepčajo. „Vrli" fanfc pa je šel in z dobrunjskimi fanti ta denar zapil. * • * Za pogorelce v Gorenji vasi. Deželno predsedništvo je izdalo naslednji oklic: Dne 20. maja ob 2. uri popoludne je nastal v vasi Gorenja vas pri Poljanah, okraj Kranj, grozovit požar. Zaradi hudega vetra in z okoliščino pospeševan, da je bila večina hiš krita s slamo, je razsajal ogenj z besnečo hitrostjo, iu v eni četrti ure je bilo upepeljenih 27 hiš, 13 gospodarskih pošlo pij in 2 stoga. Razen tega je zgorela pogorelcem vsa njih hišua oprava, obleka, perilo in prtenina, zaloga hrane in klaje; v mnogih primerih sta zgorela tudi gotovi denar in živina. S to požarno katastrofo, ki je prouzročila okoli 120.000 K škode, ki je samo z eno četrtino pokrita s zavarovalnino, je okoli 30 rodbin s 130 do 140 osobami, brez hrane in brez strehe, pahnjenih v največjo bedo in nakazanih na dejansko pomoč svojega bližnjega. Z ozirom na obseg katastrofe in na okoliščino, da je požar zadel skoraj same posestnike, ki že brez tega žive v najubožuejših razmerah, se mi zdi potrebno v polajšanje bede med pogorelci razpisati javen sklad milih darov po vsej kronovini ter iznova apelirati La že tolikrat in tako sjajno izkazano dobrodelnost^ prebivalstva, ki bode gotovo poka zalo tudi v tem primeru, da je pripravljeno p i svojih močeh polajšati uboštvomed nesrečnimi sodeželani Dospele darove prejemajo deželno predsedstvo, ljubljanski mestni ma* g'trat in okrajna glavarsta; razgla sili se bodo ▼ deželnem časopisu ter oddali svojemu namenu. V Ljubljani, dne 24 maja 1001. C kr. deželni predsednik: Viktor baron Heina. r. * . * Za pogorelce v Gorenji vasi je cesar daroval iz svoje zasebne blagajne 2000 kron, vlada pa je za sedaj nakazala 10.000 kron. * » • Ogenj. Iz Leš pri Tržiču se piše Dne 23. maja ob 2. uri popoludne je nastal pri p jsestniku Franu Šva-bu ogenj. Nevarnost je bila velika, kajti pod jedno streho je hiša, ske-den in hlevi. Strah in groza sta bila nepopisna, zmešnjava velika. Soseda Bergant, ki je opazila ogenj, se je onesvestila, da so jo komaj oživeli. Sreča je bila da je hiša, kije pričela goreti krita s opeko, in da je bilo ozračje mirno. * * * * Požar. V Cirjah pri Raki je gorelo nedavno pri posestniku Matiji Dudi. Škode je 1600 K. * * • Otrok pod vlak je neki nameravala suniti na prelazu ob Poljanski cesti v Ljubljani delavka J. J., pa je to žena želeBniškega Čuvajapre-prečila. * . * Nezgoda na železnici. * Tovorni vlak št. 179, ki je peljal 27. maja ob 4. uri z utraj iz Logatca proti Borovnicam, se je pri kilometru St. 6 pretrgal, ko je ravno vozil navzdol. Odtrgalo se je 15 vagonov najbrže vsled tega, ker je bilo preveč zavrto. Ti vagoni bo mah zaostali nazaj, mej tem, ko je Btroj drugim vagoni drdral naprej, čuvaj, ki je to opazil je dal zname nje, da naj vlak ustavi, mesto, dt bi bil dal znamenje, da je vlak pretrgan. Vlak se je ustavil, in odtrgani vagoni so trčili s vso silo v vlak, vrgli zadnji prazen vagen it tTra in se prekucnili čez ta vagon. Razbitih je sedem vagonov. Zadnji vagon, na kterem je bil sprevodnik Sovine je menda nepoškodovan, iu tudi sprevodniku se ni ničesar zgodilo. Skoda je precej velika, ker je bilo v razbitih vagonih vse polno raznega blaga. Tudi železnica je močno pokvarjena in bo imeli pot niki na kraju, kjer se je zgcd.la nezgoda, prestopiti iz enega vlada v drug vlak, vsled česar bo imeli osobni vlaki zamude. — Z druge strani se nam piše o tej nezgodi: Dne 26. maja zjutral ob 3£ uri odtrgalo se je med Borovnico in Logatcem, to Btran takoimenovanega Stampetovega mosta od tovornega vlaka zadnjih 15 vagonov. Železniška proga od Logatca proti Borovnici ima močen padec; Ie blizu omenjenega mostu je nekaj "vodo ravne in tam je moral strojevodja vlak s trojem malo potegniti, in pri tej priliki Be je odtrgalo 15 vago nov. Strojevodja je vozil svojo pot naprej, ali odtrgani vagoni do hiteli so prednji del vlaka in trčil vanj s tako sslo, da se je 12 s petro lejem, rižem in milom obloženih voz popolnoma razbilo, drugi trije pa so več ali manj poškodovani Promet je bil popolnoma UBtavljen kajti vsi ti razbiti in poškodovani vozovi ležali so nakopičeni eden vrhu druzega ravno v neki zaseki kar je ostranitev teh razvalin jako otežilo. Škoda znaša baje 200.000 kron Na vseh 15 vozovih ni bilo izvsemši zadnjega, nobenega spre vodnika, zatiraj se ni mogla ne sreča preprečiti. Iz tega je tudi razvidno, daje prevelika štedljivest južne železnice največ kriva nesreče * • * Velikanski promet je imela ns binkoštno nedeljo pošta v Postojin ski jami. Oddanih je bilo v treh urah nad 10.000 razglednic. Pošta delovala je z veliko naglostjo in jako točno, kajti vse razglednice so bile ob istem čaBU sortirane, kar je jako pohvalno omeniti. * * * Novo sodno poslopje v Novem ■estn je popolnoma isgotovljeno, in so se sodni uradi pred nekaj dnevi vanj preselili. Velika požara. V vasi Mandok na Ogrskem je naBtal požar. Ker je pihal mo^an veter j* pogorelo 72 hiš in 125 stranskih floslopij. Šdo-da znaša 2C0 000 K — V Bialisto ku, gubernija Gradno, v ruski Poljski, je nastal požar, ki je vpe pelil 25 hiš. Ali o tem so zasačili 14 osob, ki so eami zažgali svoje hiše, ker so bili — zavarovani. * * * Velikanski vihar s točo so imeli 18. maja na Hrvatskem v občinah Slana, Glinska poljana in Gora. Toča je ležala na vrtovih. 15 cm. visoko. Njegovi posli. Preiskovalni sodnik: ,.Povejte toraj, ste li kradli ali niste?" — Toženi: „Nič vam ne povem — ako ste jurist, morate to Bami vedetiI" Razžaljen je časti Državni pravdnik: „Ulom ste izvršili skrajno nerodno iu nepremišljeno." — Toženi: „Tako ? I Potem pa vi poskusite kaj taoga, sem prav radoveden, ako bodete vi vso stvar bolje izvršili." Tudi odgovor. Učetelj (učencu, ki je moral vsled slabega obnašanja v šoli ostati): ..France, ali te je tvoj oče zopet nabil, ker Bi bil zaprt?" — Učenec: „Ne." — Uči telj: „Toda psoval te je, je li?1' — Učenec: ,,Seve^a, in vas, gospod učitelj, bode pošteno naklestil, akne bodete kmalu jenjali mene za pirati." Zahvala. Samo cigarete. Zdravuik ,Vaše pljuča so zelo slaba, vi gotr vo kadite preveč tobaka?" — Bol iik: „Ne, ampak — cigarete1." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj z $20.55 100 kron avstr. veljave, pr' iejati je še 20 centov za poštnin ler mora biti denarna pošiljate* registrirana. Posestvo na prodaj. John M. Vertin proda svoje POSESTVO V DOBLIČ AH na Dolenjskem. Poslopje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri l% stertina; gojzda bukovega m jelovega jc 5 johov 65 štirjaških sežnjev. Več o tem pove: Math. Grahek, 430 7th St., Calumet Mich. KJE JE P Josip Primc, doma iz Trnovega na Notranjskem, pred štirimi leti sva bila v Braziliji, pred dvema leti je bil v Clevelandu, Ohio, toda sedaj ne vem kam je prošel. Za njegov naslov bi rad zvedel: Jakob Vičič, Box 40, Nagley, Pa. Kje je ? Josip Skl'be, bival je v Ely, Minn., in se dne 26. febmvarija t. 1. podal v staro domovino, pa še sedaj ni doma. Ako kdo rojakov ve, naj blagovoli naznaniti: Jakob Skube, Wenona, 111. [izjn] KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku nikolaju Janezu Povšin u, kteri se je pred kakimi 68 leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je orošen to sporočiti uredništvu tega lista. [jI] T odpisani naznanjam in potrjujem, d* sem prejel dne 20. maja svoto 1710 kron od g. Ivan Govžeta, blagajnika Jugoslov. katol. Jednote na Ely, Minn., in se tem potom pre-srčno zahvalim vsem sobratom Jugosloy. kat. Jednote. Jelše pri Št. Jerneju dne 21. maja 1901. FRANC FRANKO. IZLET pri rodi slov.podp. društvo,Slovenija* štev. 44 S S B. P. J. v nedeljo dne 23. junija 1901 v Lake Side Grove (preje Casino Grove) na 96. in Ewing ulici V SOUTH CHICAGO. ILLS. Igrala bode slovenska godba in za veselo zabavo bode vse preskrb« ljeno. K obilni ndeležbi vabi ODBOR. VABILO "VESELICI, ktero priredi podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 na Calumetu, Mich., o priliki glavnega zborovanja Jugoslovanske Katol. Jednote dne 4. julija 1901 vltaljanBki dvorani na 7. nI. Začetek ob 2. uri popoludne. Igrala bode slovenska godba naj-aovejše skladbe. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Slovencem in Hrvatom naznanjam kot Slovan Ceh, da sem otvoril lastno NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. er bodem izdeloval pooklastila, proi>a-ialne listine, oporoke, tožbe, listine ;lede vojaških zadev in sploh vse zadeve .padajoče v to področje. I>aljt zavarujem iroti požaru, pošiljam denarje na vse kraje • veta in prodajam parobrodne liste. Ker sem leJoval pri g. Weitershausen nad šest let, sem •e seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVEKKA, notar, 15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, la od sedaj naprej sprejema člane stare od S. do 50. leta in je plačati vstopnino po sta-osti; plačati je vstopnine od 18. do 25. leta >5; od 25. do 35. leta $b; od 35. do 45. leta 57; od 45- do 50. leta $9. Kdor hoče čakati ci mesece, da je opravičen do podpore mora jlaČati od 18. do 25. leta $2; od 25. do 35. ieta S3; od 35. do 45. leta $4; od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni $1 1a dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana lednak asessment. Od meseca junija naprej i>odo sprejeti tudi žene in otroci V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da: J. TELBAN, tajnik, (I. jan.) Box 607, Forest City, Pa. ALOJZIJ VIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo gostilno, v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey in dobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijemov lzron, ktere obrestuje po 4 Odst. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni. zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. B SB li-U G3- Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111., Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bassease) in so vsakomu ' znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do* bro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z < spoštovanjem Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chicago, tU. Jemeljan Piljaj. (Spisal Maksim Gorki.) (Dalje.) Denarnica je Bicer padla na valove, toda Jemeljanov dar je bil premalenkoaten ter preumazan in morje ga je izplavilo zopet na kopno. ,,Kaj, ti tega ne maraš? Neumnost! Ga bodefi že vzelo l4' dejal je Jemeljan, pobral mokro denarnico, dejal vanjo kamenj in je vrgel daleč v morje. Pričel sem se glasno smejati. „Kaj se pa zopet režiS? To Bi mi človek 1 Ti čitaš razne knjige, jih nosiS še celo seboj, toda človeške nravi ne poznaš. Tičetverooki pač-Ijivec 1" To sem bil namreč jaz in ker mi je Jemeljan dejal ,,četverooki pačljivec", bil som prepričan, daje bil na m^ne jezen, kajti samo v jezi in kadar se je na ves svet togotil, tedaj je pričel tudi mene vdled mojih očal psovati. V ostalem me je pa baš vsled tega neprostovoljnega obraznega lišpa spoštoval, da mi je v prvih dneh našega poznanstva dejal vedno .,Vi", čeravno sva raztrgana, lačna in kakor vrag črna prenašala premog na rumuuskih ladijah. .laz sem ga prosil oproščenja, da ga umirim, jel s-^m pripovedovati o tujih deželah in sem mu skušal raztolmačiti, da je njegovo mišljenje o vladanju oblakov in solnca zajeto iz pravljic in neresnično. ,T«ko toraj 1.... Tako, tako 1. . No!.... Da, tako 144 Mrmral j«? med mojim govorom, toda kmalu sem uvidel, da njegovo zauimauje za inozemske dežele in kraljestva ni bilo veliko, kajti jedva da me je poslcšal in tu pa tam pogledal; zrl je vedno le pred s-boj v daljino. „Tu je vse 1^-po, dragi,'4 meje konečno prekinol in nekako nedoločno in prežimo zamahnil z roko. „Tods nekaj te moram vprašati: ,.Akc naju kedo Breča, ki ima mnogo denarja — in pri tem me je od strani, ali takorekoč pod očali pogledal — kaj, ua atoriš tvojej koži kolikor mcg^če velijo dobroto, ali hi ga . . ohladil?'4 Nehote sem se prestrašil. ,,Ne, nikakor,41 sem odgovoril. ,,Nihče ne sme Bvojo srečo s življenjem druzega človeka poskušati l44 „Oho ! Da, da ! Vse to je čitati dokaj lepo v knjigah, toda samo radi tega, da Be umirijo človeška čuvBtva. Toda dotičnik, kteri se je ta posel zmislil, bi gotovo, da reši sebe, kacega umoril... . Pravice 1 To je pravica!44 in pred seboj sem ugludal velike Jemeljanove pesti. saki človek se dA vladati s tem pravom, sedaj tako, sedaj tako 1... . Lepe pravice I4' •Temeljanovo obličje se je zmračilo, njegove oči so skoraj zginole p d gcstimi obrvi. Zopet sem obmolknil, kajti iz lastno skušnje mi je bilo znano, da moji ugovori nič ne koristijo. Vrgel je kos lesa, kterega je pobral na bregu, v morje, globoko vzdihnil iu dpja!: ,,Ako bi bilo Be daj kaj zaropati I44 Ozrl sem bq na desno proti stepi in ugledal dva pastirja, ki sta le-žala iu nama sledila s pogledom. , D .bro jutro, gospoda!" zaklical jim je .1 m^ljan, „imate li kaj to baka?44 Jeden pastirjev seje okrenil proti svojem tovarišu, pljunil daleč cd sebe prežvečeni tobak in leno rekel: t,Hej, Mihajlo, ljudje žele tobaka.44 Mihajl pogledal je v nebo, kakor da bi hotoda DE. G. IVANA POSESA. Jufcj'-.ilij S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikd » več ne more pomagati, naj obišče aH se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA ITJHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljulto pomagali svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. 0. Ivan Pobtk m je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. -VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je t>olezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemtrtlrugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. SpoStcyani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sera vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, Mont. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdraynik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hyaležen za dobro ozdravljenje. «1 Ben. Henderson, Kansas City. SpoStoyani gosp. zdraynik:—Alaogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ 1 i*® Ne pozabite priložit znamko za 2 cU za odgovor. Vsa pisma naslovite na : DR. 6. IVAN POHEK, Po.t Office Boxes s53 & 363 KANSAS CITY, MO., U. S. -..... • ■ ■ j ., . Razprodaja* Ker bodem oatavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo pod ceno in sicer: Carniolia Beauty tiBoč..........§18 __ »» 1» u ......... $13 Vržmke z slamo „ ......... §is Heralda Havana „ ..........$25 Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite podati g. Fr. S a k ser ju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F, A. DUSGHEK. Compagnie Generale Transatlantic Francoska parobrodna družba. " 1------- .. • . —^.r vi. y -t---- DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA POŠTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka....................................12.000 ton, ,, La Savoie", „ ,, ,, ______________________12.000 ,, „La Touraine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, ,, L'Aquitaine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, ,,La Bretagne",.....................................................8.000 ,, ,,La Champagne",.........................................8.000 ,, ,, La Gascogne",..............................................................8.000 ,, tfC Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street 25.000 konjskih moči. 25 000 ,, ,, 12 000 „ ,, 16.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, 9.000 ,, ,, La Lorraine L'Aquitaine La Bretagne 13. juu. 1901. 20. jun. 1901. 27. jun. 1901. La Champagne La Gascogne La Normandie 4. julija 1901. 11. julija 1901. 18. julija 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK. RED STA.R JLIJS^B (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: (,VADEBLAND", na dva vijaka, 12000 ton. „ZEELANB"............ ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ,rSOUTH"WARK' , na dva vijaka, 8607 ton. ,,FRIESLAND"......7116 ton. „WESTERNLAND"..... 573^ ton. ..NOORDLAND'-......5712100. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : u* Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YOEK. — Oor. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRA.NCISC0 — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. M&r Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mefl New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, ____12500 ton. STATENSAK, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. BOTTEBDAX, parnik x dvoinira vijakom, * 8300 ton . Farniki: XAASLAH, SPAABNDA* io WERSENDAtf. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. ^ Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is ROTTERDAMA vsak četrtek in is NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. ZMto—ifc to dražb* frtwli FR. SAKSER, 109 wioh St, Nsw York. • -