OBRAVNAVA V CHARLOTTE, N. L SE BLIŽA KONC POLICISTI, KI SO NAPADDLI STAVKARSKO TABORIŠČE, SO BILI BAJE PIJANI DELAVSTVO BO NOVA STAVKA Vi SERIF PRAVI, ZAŠČITILO TRAJNI MIR ELISABETHTONUi DA NI STRELJAL Senzacijonalno pričevanje Mrs. Irene Corley, ki je nastopila kot prva pr ča obrambe. — Vsi policisti, ki so se udeležili napada na štrajkarsk: glavni sten, so bili pijani. — Organizator Beal ni imel ščuvajcčih gcvcrov. CHARLOTTE, N. C, M. oktobra. — Prrces proti strajkarjem n unijskim uradnikom, katere co ži državno pravdrvstvo, da imajo na vest umor policijskega načelnika O. F. Aderholta, ,e bliža r.vojemu koncu. P Značilna izjava predsed-sednika Ameriške De lavske Federacije. - : Green ie branil priseljeniško politiko Združenih držav. Delavci Bemberg naprav Adkins vztrajno zatrjuje, so se s pretežno večino! da je svojim pomočni- izrekli za novo stavko, kcm naročil, naj se ne Kompanija je kršila do-; poslužujejo orožja, govor. -..................—-----------—— MARION. N. C.. 10. oktobra. - ELISABETHTON, Tenn.. 9 okt. ! ° F- Adkins iz MacDoweil Dclavei. ki so zaposkn1 pri Ameri- ZNAČILNA ODREDBA | DE RIVERE Španski diktator je mnenja, da Španska preveč je in da dela premalo. Izdelal je novo formulo. : NIAGARA FALLS, Ont.. 10. ok: William Green, predsednik Am _ri- ; škc Delavske Federacije, je izjavil ' na banketu, ki s-'- j«-' priredila pro-vtncijalna vlada d;it'g.:tk^n- , vencije, da se ni treba nikomur ba- ■ ti konflikta med Združcnin i di •» ' žavami in Kanado, ker bodo dc-lavci obeh dežel p:iz:li na ta. da s: . ne bo konflikt nikdar zavr.il. ri prvem procesu, ki se je pa brezr iodno kon- tal, c je zagovarjalo zastran umora o .iroma uboja; štirinajst oseb, med njimi tudi par b nsk. Glavni govorniki f bili Mr. Green, dr Pri (Jiugem procesu je državno pravdništvo ne-• vmcijaini msm.-ie. katere razbremenilo vsake krivda, in tako jih stoji; zdravje in Frank Morr pred sodiščem samo sedem, ki so deloma tekstilni kakll*, ^ ,0 ,,s.b št raj kar j i. deloma pa unijski uradniki. j Gre en je izi-iv.i. i jp nroporeč- , .„ . „ . .'na pravica vsake vlade, c'.a lahko Državno pravdništvo je včeraj Zaključilo svoj regulira imigrarijo. to je predmet slučaj, danes so bile pa zaslišane prve priče obram- ki je dovedel do do.-u s^.n-ov m i be. na oanuetu so Godfrey, pro- j za delo in son. tajnik Banketa .-e v udeležilo' Najbolj senzacijonalna je bila izpoved Mrs. Irene Corley, ki je izjavila, da so bili vsi policisti, ki so navalili dne 7. junija na štrajkarsko taborišče —- pijani. Kot znano, je bil pri oni priliki ustreljen Ader- i inozemskimi prebivalci obmejnih niesv iz katerih prihajajo delavci v Detroit Buffalo in druse kraje. Zanimivo za nas vse je rekel, — da lahko pristni Kanaci-ci prihajajo preko dozdevne meje da , brez vsakih zaprek in du pravim ' Amerikancem nihče ne brani vsto- Kol! I pa v Kanado. Mi v Združenih državah .smo l!je je izjavila priča, Nad 'Tanizator r red Er wm Beal na predvečer strelj nikakega ščuvalnega govora. Policist Tom Gilbert je večkrat zakričal: — da ni imel obtoženi or- 5^rcjeli »mejiicv priseljevanja, kri- je našega ta omejitev v interesu an J a narocia. če bi ne bili za omejeval- , no zakonodajo, bi se na parnikih, j prihajajočih v Ameriko, kar trlr j SO priseljencev V Ameriko bi vrelo i V lo štrajkarsko bando (dostavil je tudi par besed, ki vse- in bi bil° kraalu t^ko . • i \ • , i ljudi, da bi ne vedeli, kam ž njimi pa niso za tisk ) je treba pomoriti! cnn Bemberg & Glanzstoff Corporation. so se izrekli z veliko večino za nov štrnjk. kakorhitro kompanija ne popravi krivic, ki jih jim je storila kmalu zatem, ku ko .se vrnili na delo. Prvi štrajk je bil končan v obojestransko zadovoljstvo. Delavci so bili zadovoljni z izvojevano zi.ia-go in zadovoljna je bila tuai druž-b;. toda le navidezno. Kakorhitro so se delavci vrnili na delo. so jih silili delati po šestdeset ali še vrv; ur na teden. Da bi jim kaj več plačali. jim niti na misel ne pri prišlo. Včeraj se je vršilo zborovanje, ki se ga je udeležilo 1500 delavcev. Zoper štrajk je biio oddanih samo 04 glasov, doc i m so vsi drugi glasovali za stavko Predsednik državne Delavske Federacije je pa navzlic temu izrazil upanje, da bo mogoče vse diference mirnim potom uravnati. MACD0NALD JE ODPOTOVAL IZ WASHINGT0NA Angleški ministrski predsednik je izjavil, da je dosegel več kot je upal doseči.— Namen skupnega ugotovila. 1 a svoj namen je večkrat ponovil. IZDELOVANJE ZLATA IZ SVINCA Nemec je baje proizvedel zlato pri sintetični pre- Pozneje je bilo izdano oficijelno ugotovilo, v katerem se je glasilo: — Po dvcurnem eksperimentiranju, je Tausend proizvedel zrno najbolj čistega zlata, ki je tehtalo eno desetinko grama, katerega je stalil iz 1.167 grama svinca. Izvedenci opisujejo rezultat kot skiaj-no ugoden in da nasprotuje -znanstveni vednosti. Ravnatelj novčamc pa misli še iskušnji. - Zanikal je,! vedno, da je moral Tausend vtiho- Giedc dualnih unij je rekel William Green: okraja je pričal včeraj, da ni oc- ; dal nobenega strela, ko je bilo v : Marion usmrcenih pel tekstilnih ? uni.iskih delavcev. Ta izjava je v rekordih sodnika Hardinga. Serif Adkins je podal svoje ugo- J tovilo včeraj pred sodnikom Hard- \ ingoin, ki vodi preiskavo glede vzroka streljanja Price zadržavno pravdništvo so izjavile, da so najprej začeli stre- ! ijat' pomožni šerifi ter ubili štraj-I karje Štirinajst pomožnih šerifov je: bilo nato aretiranih in obdolžcnlli umora Pričevanje šerifa je tvorilo glavno točko včerajšnjega zaslišanja. i Adkins je rekel, da je svojim ljudem naročil, naj ne streljajo, razen v skrajni sili. Unijski delav i so baje pričeli pomožne šerife izzivati, kar je ualo povod streljanju Preiskavo vodi sodnik Ilardin:; na temelju posebnih naročil gover-nerja Gardnerja. Državno pravdništvo je včeraj zaključilo svoj slučaj, kakorhitro sta bila zaslišana šerif Adkins in neki pomožni šerif. Pomožni šerif Stepe je pričal, da ga je zadelo nekaj na glavo, potem ko so njegovi tovariši vrgli bombo. Izjavil je. da ni ustrelil niti enkrat tekom celega spopada. Držal se je baje navodil, katera je dobil z drugimi pomožnimi šerifi vred od Adkinsa namreč, da naj strelja le v silobranu. Nato je bil proces odgoden do današnjega dne. WASHINGTON. D. C., 10. okt. — Angleški ministrski predsednik MacDonald se je danes poslovil od-- Vprašanje lojalnosti ne pride j tukaj. On in predsednik Hoover vpoštev. Človek je lahko metodist. sta prepričana, da bi ne bilo u-a vendar je lojalen Kanadec. Isto-j mestno pripovedovati vsemu svetu togo je lahko metodist in je zvest j 0 zgodovinskih pogovorih, ki sta Združenim državam. Slično je lah- j jih imela, čeprav bi oba rada to ko človek tudi član Ameriške De- \ storila. 1 lavske Federacije, a je vendar lo- j jz skupnega ugotovila so izpu-! jaden Kanadec. Na ameriškem kon tinentu ni prostora za dvoje de NOVO JEZERO V TEXASU lavskih gibanj. V Texasu se je pogrezn:-lo desetih akrov in s tem je bilo ustvarjeno jezero. — Geologom je bila stavljena uganka. da je osleparil Luden-dorffa in druge. MONAKOVO, Bavarska, 10. okt. Prejšnji ključavničar, Franc Tausend, ki je bil aretiran zadnjega januarja pod obdolžbo. da je osleparil vec oseb. med njimi tudi slav- j nega nemškega prtnapeteža. generala Ludcndorffa, za več kot 100 tisoč mark, ker je trdil, da je zmožen izdelovati zlato iz navadnega 1 $ svinca na sintetičen način, je debli nazaj nekaj svojega izgubljenega slovesa in njegova trditev je sedaj podvržena resni preizkušnji. Teko-n vsega svojega zarx>ra je trdil Tausend vatrajno, da je njegovo razkritje temeljito na znanstvenih principljlh in da bo lahko dokazal to, če mu bodo nudili priliko za poskus. Pred par dnevi so ugodili njegovi prošnji in skrbno Je bil preiskan, da se prepreči vsako sleparijo. Tausend je pričel eksperimentirati v državni novčarni v navzočnosti ravnatelja, njegovega, pomočnika, dveh detektivov državnega prav-dnika in sodnika. Materija! in in-inštrumente katerih se je posluževal Tausend. so dobavili državni uradniki in so bili skrbno preiskali. tapiti to zlato v novčarno. vsem varnostnim odredbam. | Naročite se na "Glas Naroda" — kljub največji slovenski dnevnik v Zdru- j ' ženih državah. BEAUMONT. Texas. 10. oktobra. ANGLO-SAKSI IZGINJAJO LONDON, Anglija, 9. oktobra. — Dean Inge je govoril včeraj pred neko unijo o predmetu: — Angleško pleme v Združenih državah. Rekel je, da bo v dvesto letih izginila Amerika kcit angleško-saška } dežela. Staro pleme izumira. — je rekel, — kljub ameriškim naporom, da ga rešijo potom omejitve priseljevanja. Zakonodaja pa ni dovolj. da se od pomore nujni potrebi. pač pa je treba višje rojstne lestvice. ne Je v Združenih državah, temveč predvsem v Angliji sami. Dekan je bil prav tako pesimističen glede bodočnosti Anglije ter rekel, da je morejo Angleži oveko- veeiti svoje pleme le potom Am- rike. TEMELJNI KAMEN ZA PALAČO LIGE NARODOV SIDAR NEPOŠKODOVAN GUAYAQUIL, Ecuador, 10. okt. Polkovnik Pablo Sidar, mehiški armadni avijatik, je padel včeraj popoldne na zemljo, a je ostal povsem nepoškodovan. Njegov stroj je bil popolnoma razbit. | stili odstavek glede anglosaške j ' mobilizacije za mir. ker v nekate- j rih drugih deželah lahko napačno razlagali te besede, češ. da pome- ! njajo tajno zvezo. Mr. Hoover in Mr. MacDcnald pa i nista hotela riskirati prilike, da bi ( Vsled nepojasnjenega pogreznenja kdo napačno razlagal njune po- desetih akrov v Sour Lake petro-govore. lejskem polju, pet in dvajset milj ____________ zapadno od tukaj, je bilo ogrože- : nih na deset tisoč akrov zemlje. ' Nikdo ne ve za enkrat, kaj je bil vzrok tega. Ustvarjeno je bilo vsled tega globoko jezero, kjer se je še včeraj nahajala visoka trava, pomešana z grmičevjem, j Derike in storage tanke so od-I stranili od roba velike luknje, ki je globoka od 50 do 150 čevljev. Tri-njast petrolejskih vrelcev so zapustili in zapuščene derike požre enostavno zemlja. Izvedenci še ne vedo. kaj je vzrok tega, vendar pa se domneva, da je bil osušen velik reservoar petroleja pod tenko plastjo zemlje, ki se je pričela nato udirati ter polniti nastalo praznino. MADRID. Španska. 10. oktobra. Don Miguel Primo de Rivera, span-ski diktator, je prepričan, da bi morali jesti Španci dosti manj. de-Lui več ter hoditi spat dosti preje. V danes objavljenem upgotovilu je pozval španski diktator ljudi, naj podpirajo domačo industrijo — Čeprav se je splošni ekonomski položaj na Španskem zelo izboljšal pod diktaturo. — je rekel. jemo še vedno preveč, delamo premalo t?r hodimo prepozno spat. Mi moramo izpremeniti te navade. Diktatorstvo. neustrašeno vsled opozicije vstaških duhov, bo izdelalo formulo, da se doseže to velikansko nalogo, ki pomenja rešitev španskega ekomnornskega življenja in razvoja. Diktator je rekel da bi bilo pel ure dovolj za lunč. Obsodil je sedanjo navado, da se porabi večino popoldneva za kesilo, večerja ob desetih ter gre v gledišče ob enajstih. Omenil je tudi, da bi se z izpre-membami lahko prihranilo dosti eneržije. Rekel je tudi, da bi bili Spanci lahko manj debeli in da bi delali lahko več kol pa sedaj, k j cvete požeruštvo. Kraljica je pred 4cratkim dala dober vzgled španskim damam, ko je kupila svoje nove klobuke v Barceloni, mesto da bi se peljala v inozemstvo. S tem je baje podprla domačo industrijo. CULTBERTSON ODLETEL V LIM0.PERU SANTIAGO. Chile. 10. oktobra. Poslanik William Culbertson je od-letel danes zjutraj v spremstvu svoje hčerke v Limo ter se prvikrat p:>služil avijatike kot transportnega sredstva v chilenski diplomatič- DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih ze odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY Bra©!«! T^r: istiv ITALIJA PREPOVEDALA KNJIGE JACK LONDONA RIM. Italija. 10. oktobra I rce! par meseci je italijanska vi.iti:-, prepovedala prodajo cenenih ljudskih izdaj nekaterih zadnjih del Jack Londona, Tolstoja in par drugih "revolucijanarnih" pisateljev. Trditev italijanske vlade je bila. d . so nakupili te knjige v množinah proti-fašistovski interesi v inozemstvu ter jih prodajali v Italiji z.i smešno nizke cene. kot del kampanje za strmoglavljenje fantovskega režima. Dekret se tiče le nekaterih zadnjih del Jack Londona, ne pa vseh njegovih knjig. Slično se tiče odredba le skrajno cenenih izdaj njegovih knjig, ne pa navadnih izdaj, ki najdejo pot v knjižnice ali v ro-ke bolj izobraženih slojev ni zgodovini. V Limi bo zastopat predsednika Hooverja pri zopetni inavguraciji predsednika Le:;u..' Po izpolnitvi službe v Limi. bo Mr Culbertson potoval naprej v Washington. da nastopi svoje počitnice. 30HB50£ MF-JBBBMre »i h H ' k DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; v Jugoslavijo v Italijo 1MB. 600 ........ 9 ».SO Lir 109 ........... 9 171 1,000 ........ $ 18.40 44 »00 ........... $11.30 1,800 ........ $ 46.75 H 800 ........... $16.80 6,000 ........ $ 00.50 " 600 ........... $27.40 M 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $64.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op&-tarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zve tam v starsm kraju v stanu mižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na S Jb. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ra $50 —- $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Zi isplsčilo večjih meakov kot gor«} navedeno, bodisi ▼ dinar JU lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljAo pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da m poprej m nam rpormmnet« glede natisa ukuOa. ivlaCila po poŠti eo redno izvrIkna v ovtfi do tuši« tidni! &UJNA NAKAZILA 1ZYBSUJXMO PO QA3LM LMTTEB PBIBTOJVINO 759. SAKSER STATE BANK n OOBTLANDT STREET, NBW JOBK, H. X ( T*Uphon$t Ztoratof 0380 NADIR KAN JE ZAVZE KABUL Te dni so položili v Ženevi. Švica, temeljni kamen za palačo Lige narodov. Palača bo stala v Ariana parku. Temeljni kamen je položil poslanik republike Salva dor. ki je predsedoval deseti skupščini Lige. i PEŠAVAR. Indija, 10. oktobra, j Takozvani banditski kralj Basa Sakao se ni mogel več ustavljati naglo prodiraj očim četam Nadir j Kana. Sem so dospela poročila, da . je šah Vali-, brat Nadir Kana, zav-j zal glavno mesto Kobul. Nadir Kan : hoče zopet postaviti na prestol 1 odstavljenega kralja Amanulaha. » ! Največji »lovenski dnevni^n J^I W A T^L^T" Mi M ^' ^^ A F^lic largest Slovenian Daily inTl v Združenih državah | ■ ■ ^^^ I / % ■ ■ ■ ■ / % I th« United State.. Lto-rr'^ : : : liT, VjT"SfflHoXtunday' Za New York celo leto - $7.00 ^^ ^^ . ^^ H ^ ^ »^ay*. | Za inotem.tvo celo leto $7.00 W T . . . , , , A - • W 75,000 Readers. Pi jjjL^^ __^ ^ ia£Jj Last slovenskih delavcev v Ameriki. ........... ...... | f TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Clasi Matter, September 21. 1903, at the Pogt Office at New York, K. Y.t nnder Act of CongrK of March 3, 1879__TELEFON: CHELSEA 3878 XŠTlTv. 239 ^* NEW YORK. FRIDAY. OCTOBER 11. 1929. — PETEK. 11. OKTOBRA 1929. VOLUME XXX\TL — LETNIK XXXVIL -GLAS K A K O D A" NEW YORK. FRIDAY. OCTOBER 11, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in O. 8. A. ^»..■weafc«* Jiiisa&jrses!!' Grozen čin vojaka. ■iW——II lil—■—HHii ■I'HIWII II III li I III! 11 . .... '^^L:. ,- it Lu V Jja h.d. 2a Ameriko Za New York za celo leto ........J7.00 .. ' i^nndu ..................., . $8jO 2a pol leta ....................................$3.00 " - ........... $3.00 z.a inozemstvo za celo leto ......XI.Oo i ..............$1-50 Za pol teta ..................................4350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Gl-.s Naroda" izhaja v.aki dan izvzemši nedelj In pra2nlkov. i brez . ipha in osebnost: ->t ne priobčujejo. Denar naj se bla-< r - ! ati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, lv«'. čd nam 'ud) prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "C: AS NARODA", 216 U\ 18th Street. New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 RAZOROŽEVANJE nzl ja je povabila Francijo, Italijo, Japonsko in alu vžive' v nov poklic obdeloval je vrt. zjufraj k prinašal podpolko"n:ku in niegov' ' soprogi mleko in oba sta g1* irr.el"> , rada. Podpolkovnik ■ •■:■; ' i neke ned^lie na Čeko in Bplebr. « ostal z njorT0"0 soprogo sim sredo 7j :trai -r je oocln Ik^vniko- i va soproga oblačila, ko •> k p | trka7 na vrata Dal" : • 1" no ! in odšel je v kuhinjo kuhat nil k _>. Gospa je prišla za njim, umila se, vrnila se je v spalnico, kjer se ^e oblekla, potem je pa odšla v mesto. Na predsednikovo vprašanje, kaj se , je sicer godilo, je obtoženec odgo-j voril, da ga je bilo močno sram. Bajno bogastvo indijskih princev. Po umoru je odšel v vojaško barako, kjer je izročil svojemu svaku denarnico z malenkostno svoto, ki mu jo je bil poslal oče iz Amerike Potem se je klatil po taborišču, u-' kradel je nekemu tovarišu puško in pobegnil iz taborišča. Ustrelil je' petkrat, da bi alarmiral vojake, ni hotel nikogar zadeti. Končno je pobegnil v gozd in zaspal. Ponoči ga je zbudil dež in takoj se je zavedel svojega položaj a.'Šele ! zvečer se je vrnil v taborišče, hoteč se javiti. Toda povsod je videl o-borožene patrulje. ka'erh se e tako ustrašil, da je znova pobegnil. Prespal je v bližnji kopici sena in ponoči S3 je neopaženo splazil v stanovanje poročnika Hoška, ki je bil na dopunu Tu se e dobro najedel in na< pal., Nepr ič -k v. r. prišla v poro- rik v. gospodinja, ki pn n: » :«.I • --pred seboj mor.l a. Od do! en sa se ie v nee'e o pre birV el v ■>* ročnikovo i ivi-no obleko. k , * pa poročnikov sluga nenadon a v nil in zagedal Beiebo s puško v r ki, jc pekevn i V: e< . . .. je znova pobe-nil -- or«.- . v senu. Naslednje noči se je vrni v vojaško taborišče, kjer so ga aretirali. Dejal je. da je stopila gospa k njemu in da se je ustrašil, ko ga ;e I pobožala po obrazu. Na predsedni-: kovo vpršanje, zakaj se je ustrašil. ; je ponovno izjavil, da ga je bilo j sram. Predsednik ga je še vprašal, j če ni imel nikoli opraviti z dekle-J ti. Obtoženec je nekaj časa molčal, potem je pa priznal, da se ,ie že ukarjal z dekleti. PRIPRAVE ZA NOVO EKSPE-DICIJO NA SEVERNI TEČAJ To vabilo je treba smatrati kot prvo posledieo nseb-,ii. dogovorov med angleških ministrskim predsednikom MarDoiialriotii in ameriškim predsednikom Hooverjem. ki stn se sestala v Washington!!. V vabilu, ki je bilo po>lano velesilam; je izrecno reec-no, da so pogajanja, vrstna se med Anglijo in Združenimi drŽavami glede razoreževanja na morju, dosegla stadij, o katerem se lahko reče, da ni zaenkrat ničesar, kar bi bilo napoti popolnemu sporazumu. V t -h besedah je izraženo upanje angleške in ameriške vlade, da bo konferenca, ki se ho vršila meseca januarja, brezdvoina a.spešna. Navzlic temu se pa ne sme zreti na nameravano konferenco s prevelikimi mulami, kajti Francija jc z nekako nevoljo .zasledovala dogovore med Hooverjem in MacDo" ualdom. Francija jc bila nadalje ona, ki je s svojim nastopom povzročila, da se je svoje časno razoroži t ven a konferenca v Žnevi brez uspeha razšla. Francosko časopisje je precej skeptično glede dogo-rov, vršečih se v Washingtonu, in isto razpoloženje je opažati tudi v Italiji. MacDonald je rekel ob svojem prihodu v Združene iržave: — Mi ne iščemo nobenih zvez, kajti zveze pripadajo tcklosti. Mi hočemo ugladiti pot k miru. Mi hočemo o napravile v Franciji in Italiji zaželjenega f'l-aiicozi in Lahi korakajo še vedno po istih potih t nakali pred vojno ter smatrajo vsak pogovor di_ I»I ■ ■ ■ i ia t sivih zastopnikov tujih dežel za zaroto, ki je naper~ na proti njihovi deželi. V vabilu, ki je bilo poslano velesilam za udeležbo na : mionski konferenci, je izraženo upanje, da bo mogoče doseči sledeče cilje: zmanjšati število bojnih ladij s tem, da ne bodo gradili novih drednotov; zmanjšati število kri" zark malih narodov v razmerju z močjo tega orožja, kakor bosta predvideli za bodočnost Anglija in Amerika; znižati število podmorskih čolnov oziroma jih popolnoma odpraviti. S to zadnjo točko posebno Francija in Italija nista zadovoljni, dasi je v vabilu izrecno rečeno, da se bo o vsem tem razpravljalo izključno le na konferenci. Ta cilj bo mogočee doseči edinole v slučaju, če se bodo vse sile, ki so odobrile Kelloggovo proti vojno pogodbo, držale določb, da se v svojih medsebojnih odnošajih ne bodo posluževal*, vojne kot orodja narodne politike. Kelloggov pakt je tudi proglašen kot izhodišče vseh bodočih konferenc. Ce se bodo tega pakta držale vse države, bo rešeno tudi vprašanje glede 4 * varnosti ob katerem so sc razbile vse dosedanje konference. V tem slučaju bodo londonska pogajanja uspešna. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! Ker je bilo jasno, da bi obtoženec rad nekaj povedal, pa se sramuje pred občinstvom, je predsednik na zagovornikov predlog odredil tajno obravnavo. Popoldne se je obravnava nadaljevala in obtoženec je preklical vse prvotne izjave glede umora. Podpolkovnikove soproge ni hotel umoriti. Predsednik je potem prečital protokol, sestavljen z obtožencem na vojaški prokuraturi. Slednjič je začel, obtoženec pripovedovati, kako je prišlo do umora. Polkovnikovo soprogo je ustrelil v sredo 22. maja. Zgodaj zjutraj ie prinesel s trga mleko in gospa mu je odprla. Takoj nato ga ie poklicala in mu naročila, naj obriše okna. Odgovoril je, da ne bo več delal in začel je obuvati čevlle. da odide z doma. Gospa je stopila Iz spalnire in mu zagrozi'a, da pove kapitanu in možu. da noče delat', ^ospa re ie vrn la v spaln;co ;n ga •?nova poklicala. Ko ie stop'1 v -palni^o. je sedela baje v nočni srajci na postelji in mu je ponovno zagrozila, da bo ustreljen, če ne bo hot°l delati Boječ se posledic, ie potecn'1 vojsk iz žepa revolver in ustrelil polkovnikovo soprogo v prša. Nesrečnica se je zgrudila na posteljo in ker ni bila smrtno rani ena. je začela klicati na nomoč V strahu, da bi ne slišali njenih klicev sosedje, je planil vojak na posteljo :n začel obdelavati svoio žrtev z rokami in nogami. Gospa se je branila, zagrabila je vojaka sil vrat in tako sta se zatrkljala s postelje. Vojak ie pograbil kuhinjski nož in začel ^ospo obdelovati z njim. Zabodel jo je dvakrat v prsa in večkrat tudi v vrat. Tako jo ;e končno umoril. Priprave za pelet "Graf Zepp' lina" na severni tečaj hitro na;:c dujejo. Predsednik družbe Aero-Arktik je s Fridjofom Nansenom ž deleči! pegram ekspedieije. Število udeležencev bo strogo omejeno. Zato bo moral opravljati vsak clan ekspedieije po voč funkcij. Ekspedieije se udeležita samo dva novinarja in sicer zastopnik ameriškega tiskovnega konccma. ki je na ekspediciji finančno udelež2n. in pa zastopnik nemškega tiska. Ek-".pediciju se bo vršila v etapah. Izhodišče bo norveško mesto Tromii, kjer tc skladišče živil in p^sonsk'h snovi. Iz Troms«; krene zrakoplov j po ameriški strani polarnega o-zemlja v Fairbainks na Alaski, kjer bo druga baza. V Fairbansku fco i obenem glavna operacijska baza j ekspedieije. Tu ostane ekespedicija nekaj dni, potem pa krene daljo. Bhzu severnega tečaja namerava pristati, da prouči ta del zemlje. V Trcmii se povrne ob azijski strani Ark.Mrie. "Graf Zeppelin" bo moral prcle-teti približno 18,000 km. Za to progo bo rabil zrakoplov 20 do 25 dni. Vrteti so pa tudi dnevi počitk? Zrakoplov vzame s seboj poleg c-bičajne navigacijske in radioopre-tr.e za vse t lane ekspedieije pola no opremo. kakor sani. pok' • p^c živila za 30 dni. orožje, strelivo in prenosne radic-postai aprilu je vreme za polarne ekspedieije najugodnejše. "Zarpel'no ~ polarna ekspedicija je sarro r etapa v delovanju družbe v - tik. ki je sklenila t nvli .ta f " ti polarne kraje To ie va£ii« v: *> -dore pole+e rtar! pola. in:, ki \ kajti zrakoplovi morajo ^ prvi ! sti računat- z viru | veiu vodja .-k.~peo.ii ij> bo Frid; -i | Nan^en. njegova ;.C'v.ciniku «n; 1 crof. Ver sen in tloktor Eruns. Dr. Ejk^ner 1-e prepriča:?, da bj | zrakoplov v uoodnem vremenu lahko pristal na polarem ledu Če se posreči prva. bo organizirana ta-' koj druga polarna eks^dicija. Težko je oceniti bogastvo indijskega princa, kajti njegovo najdražje imetje so draprulji. katerih vrednosti navadno niti sam ne pozna. Drazavne'dragulje stražijo u-radniki, ki jih pokažejo vladajočemu princu samo enkrat in sicer ob nastopu prestola. Kot vladar lahko nosi nekaj draguljev, pa tudi ti i-majo neizmgrno vrednost. Maharadža :z Kapurthale. ki pogosto poseča Anelijo. ima četrt milijona funtov šterlingov letnih dohodkov. Dragulji, s katerimi je o-krašena njegova obleka so najmanj en mili jen funtov šterlingov »angleški funt šterling ;e vred r S4.85 v ameriškem denarju • Po mantični maharadža iz Indore r je pred leti odrekel prestolu D' 7nesk~ 50.0 l0 fun ov "t rline ' Pozne'e se ^e o'enil r A^".' Nan v Mrier>evn in or!:- c-r T sot 'Iso^ nt'->" steriir.'* v dohodkov. Mož i:, a na *e tri indi; ske ž^n'3 'n vsa1''* doblvr le ;io«. "»bil -o tov in pojedi- na '""1 No'-'rsti ■ ..-,'!.. ' .: aharadr? za "lOO/OO funtov šterlingov dragul'ev. Preproga iz bLse^ov. na kameri sta žen n in nevesta sedela, je vereflna en milijon funtov šterlingov. Topovi, s katerimi so strel'ali na čast novo f poročencema, so bili okovani z zlatom in srebrom. Siromakom so razdelili na dan poroke 20.000 funtov šterlingov. Maharadža je dal nedavno renovirati svojo palačo in samo renoviranje kopalnic jc stalo 200 funtov šterlingov. narejena iz tlijamantcv. Za vrt o-krog ene svojih, razkožnlh pu.!ač ie plačal pol milijona funtov šterlingov. Ko se je poročil, je dobivalo vseh 600.000 prebivalcev njegove prestolice Hajderabada brezplačno hrano ce! mesec. Nikomur ni bilo dovoljeno kuhati doma. vsi ->o dobivali hrano iz njegovih kuhinj. Peter Zeaea SSC.U- LATINICA V RUSU! Že 1. 1922 so začeli uvajati med turškimi in tatarskimi plemeni Sovjetske Rus je lat nsko abecedo. Na čelu je bil Azerbe džan. ki so mu sledili Uzbekistan. Dagestan. Krim in druge zvezne dežele. Ker pa t nastopila vsaka država s sv r.acrt. in si. te. i, se je osnoval pr^d'ar.slum "Vseruski odbor za no~o abecedo v Sovjetski Rusiji" s sedežem v Baku ju Ta oc'bor e prirejal po razn'h kraiih propagandne kongres ki so v t t.-, o v ir.not. .«--•:" Do 'e:-'n . i- sor^- lo že kakšn h 30 milijo-n v !iudi tatarskega, iranskega in mongolskega plemena enotno latinsko abecedo. Zanimanje zanje je zelo veliko. Azerbeidžan je sedij tudi oficijelno sprejel novo pisave. GASILEC - POZICALFC Ko je prispel maharadža in Pa-tiale pred leti v London, ie naje tri nadstropja v hotelu "Savoy" n plačeval visoko najemnino celo leto. Spremljalo ga je nad 200 tajnikov. Tudi njegovo bogastvo je bajno. Letnih dohodkov ima pol milijona funtov šterlingov. Njegove palače so polne dragocenosti. Samo na obleki nosi za 200.000 fun tov šterlingov draguljev. Maharadža iz Kašmira ima dva in pol milijona funtov šterlingov letnih dohodekv. Pri kronanju je i-mel na sebi dragoceno oblačilo, vredno nad en milijon. Njegova kočija je bila posuta z dijamanti, njegov priljubljeni konjiček se ie ka^ lesketal v smaragdih. Največji smaragd je vreden 30.000 funtov šterlingov. Po kronanju se je vršila velika pojedina, na katero je bilo povabljenih 50.000 gostov, med njimi 200 indijskih princev. Jedli sj samo iz zlatih in srebrnih posod. Ogromno je tudi bogastvo maha-raža iz Barode, ki ima 5 milijonov funtov šterlingov letnih dohodkov. Eden največjih dijamantov. Zvezda juga, je shranjen v njegovi palači. Tu je tudi znameniti ovratnik, zložen iz 500 dijamantov in smaragdov. pokrit z b:seri in " elikimi bini. Hoover in MacDc-nai..... ' razumela. Vsaka vojna med Združenimi dr-žavi-mi in Anglijo je baje izključena. Pa tudi drugod po svetu re no bodo vojne več vršile. Hoover in MacDcnald sta poštena človeka in imata baje kristalno čiste misli in namene. Toda pomisliti je ti:-ba. da na svetu še dosti kajzerskih n-dc tudi Pr.n ip. . ... . Prvi. ki gleda washingtonsl: razum postrani, je Muslim Iz enostavnega vz. bil navzo in ne besecie. Druga je Fran . misli, du ana .j nje glede vojne Pa ni tako. i Vei^a Mt: bila sklenjena n,. mislili mora. du sikdo kesa. ki je versan. .-. . bo podpisal. Navzlic temu bodo pa .n nili časi. ko bodo diplomati čevali o miru in vojni Odločevali bedo narccL in . odločevali za mir. -Y- Kako je kaj v okolici Fly Creeka. Cooperstowna. Worcestra itd ° Ali so farmer j i že pozabili na Ncwyorcane? Baje bo par slamnikurskih bo-sov mufalo tja gori. da bo farmer-jem njihova < riginalna indust:. bolj pri rokah. V tem slučaju bodo seveda hodili v New York na poletne počitnice. Iz Ljubljane so ciosp?le B.arni-kove Pratike. Blaznikova Pratika je ja!:o priporočljiva. Majhne svetnike kaž v črni barvi, velike pa v rc!«-či. p: * - - ..»K-kenih svetnikov pa niti ne ome::ia Saj tudi ni potreba. Mi S! v :iL'i * iru> navdušeni ie za velike . . -nikc D'i .MLS. 1 • Pust in v. vi :: : i pravem n.< "i. • . • sieve lloi-:?. flUSJ. Pratika kaže tudi sneg. dež. 1: . -vo in jasno vreme. ne vi.i;, po katerih noda - Tor'? \fč rojakov mi ie rovsem resno in odkritosrčno zatrdilo, da pyogodi vreme bolj natančno kot < : , o vr Taka i b 1 rb rrjen na n"tn?jst let ječe. teš. da se je pajdašil z Madžari. sodba ne bila mogo a ga lahko iskal, pa bi ne dobil Madžara, ki bi s Čehoslovaki potegnil. * Prijatelj Jože mi poro-:-a pri Ljubljani, da je prejšnji obtrgal svoj mali vino-, r • Zavidanja je vreden. To mora biti prijetno delo. O, koliko je naših ljudi, ki še nikdar videli vinograda, dv so z grozdnim sokom prav vsi v precej ozkem sorodstvu. * Značilen je odgovor rojaka, katerega je bolezen vrgla na bolniško posteljo. Poklicali so zdravnika, in zdravnik ga je vprašal o tem in onem. Na zdravnikova vprašanja, kak apetit Ima, je odkritosrčno odvrnil: — Z mojim apetitom je pa tako. gospod dohtar: — Jem že še. jem. toda pijača, pijača se mi pa nik dar ne ustavi. * — Oh. Zgaga, včasi si pa naza-iensko pust! — mi očita lepa neznana prijateljica. Vsaka neznana prijateljica je namreč lepa. Človek vsaj misli, da Je. Jaz sem prepričan, da je lepa. To je menda zadosten poklon. Zahvale Jie potrebujem nobene. Le. kadar bo zopet pisarila, naj piše: — Oh. Zgaga, saj si olrajt. Saj beseda ni konj, in lepa beseda lepo mesto najde. Tako naj piše. pa bo potroštano moje srce. Sicer pa: I don't care. . SBBRgscaagBSKir.^- ;Tr" • K " ■* ar -a V Johann sthalu pri Berl'nu je kila v zadnjih mesecih celo vrsta požarov, za katere irso mogli dognati pravih vzrokov. Prebivalstvo je bilo zbegano. Slednjič so postavili ponočne straže in pazili na vseh mufalo tja gori. da bo farmei-koncih in krajih, da bi zalegli po-žigalca. Pred nekaj dnevi so videli mladega gasilca, obrtnika Fritza Kaufmana. kako je tekel z nekega hleva, v katerem se je kmalu nato pojavil ogenj. Prijeli so ga in mladi gasilec je priznal, da ie on zažgal hlev in da ima tudi on n? vesti zadnjih petnajst požarov v Johannisthaiu. Kaufman je bil najbolj vnet gasilec, prvi povsod na najnevarnejših mestih požara, bil je pogumen in požrtvovalen do skrajnosti. Obvladal^ ga je pa strast da kaže svoje bravurc pri pož~r;h in ker je gorelo le poredkonia. . » ie s poiigi .sam ustvarjal priliko, da se je pozneje pokazal junaka. ALJEHIN - BOGOLJUBOV Naloga ej"4 je pa maharadža' Niz:, a 'v Hajderabada. Njegovi o-' xiriieTni letni dohodki zna'a o nad rni'ijonov 'intov šterlineov. v icini i so na >e večji. Njegovi dri- : eu'ji so neprecenljivi. Mož ir.:a na- j mesto gumbov velike dijamante ; kaoa iz katere p:;e lekarstVa. ie tu- Znani ruski šahist Evgen Znos-l:o-Borovski priobčuje v pariških "Poslednjih Novostih zrn. . • • k. kate? i ; ■ • • v:-df t,- /:■;< M: ' ' med šahovsk tovno p. ven- vo Opazovati slavna sah'sta pri igri zeio zanimivo, pravi D ; Aljehin sedi v nasloni? ' ' in. : / . - igro. Včasih se nasloni nazaj zadovolir.o * ti • li• nni : ...eni: . i-• • ■ - • • • -< tezi > .*sT.ai * !". • ■ -'i.", po S" bi vt t si'.. , • - -r n i:a>protr.ik..m kak -bi hot? 1 ug .v::, .ije ■ ^ presledkih med poiedinio. ;• rad govori, večkrat se pa namenoma izogiblje vsakemu pogovoru N okroglem zadovoljnem obrazu m -stra Bogoljubova ni videti sledo" 'ekih misli. Samo če se mu zdi položaj zelo ugoden, ne more skrit' veselja in zadovoljstva. Vstane redko, sedi nepremično v visokem naslonjaču, naslonjen na mizo in podoben kipu, ki nima živcev. u-! je po s- bi v< t s i . p -•r m nasprotnik or bi hotel ug.uuti .: v. presledkih med pojedinin ;■ ._ ^ — - =lrad govori, večkrat se pa namenoma izogiblje vsakemu pogovoru N BELEBA OBSOJEN NA SMRT rSTT™ --------tekih misli. Samo če se mu zdi položaj zelo ugoden, ne more skrit veselja in zadovoljstva. Vstane redko, sedi nepremično v visokem naslonjaču, naslonjen na mizo in podoben kipu, ki nima živcev. Pred kratkim je bilo poročano o senzacijonalni porotni obravnavi roti vojaku Belebi v Užhorodu v Podkarpatski Rusiji, ki je umoril soprogo polpolkovnika Paclika. Pod težo dokazov se je obtožsnec skesal in priznal svoj zločin. Podpol-kevnikovo soprogo je umoril zato, ker mu jč velela, naj pred odhodom ž doma 'tretjič obriše okna. Ko mu je branila oditi, Jo je ustrelil v prše. potem jo je pa udaril še po glavi in ko ae ni več ganila, ji je zasadil kuhinjski nož v srce. Po-neje se jc javil svojemu poveljni-! ku. pred katerim je pokleknil in svečano izjavil, da ni hotel podpolkovnikove soproge posiliti. Te dr^j je bila obravnava zaključena. Posvetovanje porotnikov je trajalo skoro dve uri. Glavno vprašanje glpde z a vrat ne ga umora sc potniki soglasno potrdili in Bele-ba je bil obsojen na smrt na veša-lih. Ko je predsednik senata čital smrtno obsodbo, je Beleba mirno stal, ker obsodbe ni razumel. Ko so mu jo pa prečita li v rusinščini, se je zgrnudil na tla. Pomiril se je šele, ko je zvedel, da vloži zagovornik ničnostno pritožbo. Svojim znancem je izjavil, da smrtne obsodbe nI pričakoval POTREBUJEMO 30 MOZ za delati 42" francoske doge. Imamo pogodbo za 3 milijone dog in jamčimo delo za 3 leta. — Vprašajte pri: Beechwood Band Mill Co., Cordele, Ga., ali Joe Herlevich, c o Beechwood Band Mill Company, Rhine, Ga. <3x 10,11.12) POTREBUJEM 30 MOŽ za delati drva, plača S2.20 od klaf-tre, lep stoječ gozd. delo za celo leto pri Clawson Chemical Co. — F»nk Knaus, Barnes, Pa., Warren, Co. <2x 11&12) BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki ?e žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od lf. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek In sredo ob 3. do 5., soba 413. H) Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je pole*, učnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti mesečno res i po m Ijj^/obrestovanje. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ■ i. .. .......i i,. T. I, A S NARODA** NEW YORK. FRIDAY. OCTOBER 11. 1523 The LARGEST SLOVENE DAILY In €. 8 A. Iz Jugoslavije. KATOLIŠKA STOLETNICA Naravi a nje števila samomorov v Zagrebu. Na medicin&ko higijenični razstavi na zagrebškem sejmu je med drugim tudi statistika o samomorih v Zagrebu. Iz statistike je posneti, da število samomorov v Zagrebu stalno narašča. Leta 1927 Je bilo v Zagrebu zabeleženih 65 samomorov, lani je število poskočilo na 94, letos pa bo tudi najbrl to število prekoračeno Večino samomorilcev tvorijo moški. Značilno je. da je največ samomorov jeseni in da se 70 odstotkov samomorilcev zastrupi z oetovo kislino, po kateri najraje segajo ženske, Največ samomorilcev je med 20. in 30. letom. Na samomorilce najbolj učinkuje slabo, deževno ali megleno vreme, kar je iz statistike točno razvidno. Čudodelna lilija v Sremski Mitro-vici. Iz Sremske Mitrovice poročajo o "čudodelni liliji" sv Alojzija. V ta-mošnji ccrkvi sv. Demetrija >e kip sv Alozija. zaščitnika miadine. Na dan sv Alojzija, t, j. 21. julija, je eerkovnikova žena odstranila pločevinasto lilijo iz svetnikovih rok in mu stisnila v roko naravno lilijo Ko je nedavno brisala v cerkvi prah, je presenečena opazila, da se je sicer lilija posušila, da pa poganja nove popke. Razvilo se je 21 lepih popkov. Zanimivo je. da je bila lilija v leseni svetnikovi roki in da ni imela potrebne .lage. Lilija je brez korenin in gre samo za stebelce s posušenim cvetom brez listov. Seveda se je vest o "čudežu" naglo raznesla po Sremski Mitrovici in verniki so začeli kar trumoma drveti v cerkev. Za slučaj se zani- j niajo tudi cerkveni krogi in učenjaki. Slučaj proučujeta tudi znana biologa Matija Krm potic in Fedor Biljčevič, ki sta vzela več popkov s seboj in bosta skušala nenavadni pojav pojasniti z znanstvenega stališča. Tamošnji župnik dr. Fr. Rački je prepovedal lilijo odstraniti. dokler učenjaka ne pojasnita zagonetnega pojava. Podgane v zagrebškem Zoo. V prostorih zagrebškega Zoo so se zadnje čase silno razoasle podgane, ki delajo veliko škoao in so zlasti nevarne manjšim živalim. Uprava zagrebškega Zoo na vse načine preganja podgane, pa jih ne more zatreti. Strupov si uprava namreč ne upa nastavljati, bojei se. da bi se ne zastrupile živali. Nastavila je pasti, pa so se ujele tudi druge živali. iz osvete. Nasprotno pa so priče iz-: povedale, da je Stojanac zalezoval mlado kretničarjevo ž^no in da ga j je Magoč zato pretepel. Sodišče je morilca obsodilo na 20 j let ječe. Smrtni kazni je ušel le za- ' | to, ker je še premlad. Morilec je sprejel kazen s cir.ič- ! i nim smehljajem. j Tragična smrt poporočnika Vasilj-ka Marica. I j Žrtev prometne nesreče je poslal 26 septembra zvečer v Zagrebu ko- | njeniški podporočnik Vasiljko Ma- ; rič. znan tudi Ljubljančanom kot eden najboljših jahačev v jug. dr- i žavi. Letos v maju se je udeležil skakalne tekme v Ljubljani in s svojim konjem "Zmaj od Bosne' je ! odnesel prvo nagrado. 26. septembra zvečer se je peljali Marič z motornim kolesom in na križišču Gajeve ulice in ulice Kraljice Valerije se je pripetila usod- ; na nesreča. Marič se je zaletel z j motornim kolesom v avtomobil, v katerem se je vozil sin nekega za-grebškega veletrgovca. Nesrečnež je odlet.cl s tako silo v blatnik av- ! tomobila, da si je prebil lobanjo j in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa zjutraj i težkim poškodbam podlegel. Koga zadene krivda, na nesreči, še ni; znano. Zadnja noč ruske carske rodbine. Zvečer 16. julija 1917 se je vrnil zala sveje dostojanstvo. Jurovski car Nikolaj II. kakor običajno z se je czrl na njo in na carja, po- ! I izprehocia po vrtu v uru^u nad- tem je pa potegnil iz žepa polo pa- ; stropje hiše trgovca Ipatjeva v Je- pirja. rekoč: FAKIRŠČINA, KI SE JE KONČALA S SMRTJO katerinburgu. kjer je bila carska! rodbina internirana. Nič hudega sluteč je šel mimo velike sobe v , v pritličju, polne rdečih gardistov. Tu je bila strojna puška, pri kateri je stal vojak. Pozno ponoči ie j stopil v sobo, kjer je spala carjeva hčerka, komisar Jurovski in jo zbudil, če!, naj se pripravi. Dejal je. da bo noč zelo nemima in da — Nikolaj Aleksandrovič je napenjal s svojimi pristaši vse sile. da vas osvobodi, pa se mu ni posrečilo. Zdaj smo prisiljeni ustreliti vas. I vit rCoiiC* ekstravasante produkcije zanimajo današnji svet, o tem priča posebno početje raznih Ta-kirjev. ki se dajejo zakopavati in vstanejo po gotovem številu ur ali dni "od mrtvih" ne da bi biii za-vžill mrvico hrane in kapljico pija- Šele po teh besedah so člani car- če in da bi bi vdihovali zrak. Cu- ske rodbine spoznali, da so izgubljeni. Samo car Je še vedno upal, da ga bodo njegovi pristaši osvobodili. Vsi so se ozrli na puške in re-naj zbudi svoje roditelje, ker bodo ( volverje Latišev, stoječih za Jurov-po ulicah streljali in ker ne more . skim. Samo car je začudeno vpra-jamčiti za njihovo življenje, če r.e i šal komisarja, kaj misli. — Tole mislim! je zakričal Ju- | rovski in oči so se mu divje zasvetile. Pomeril je in ustrelil. V na- odidejo v klet. Velika kneginja Tat- ; jana ie zbudila svojega brata, ca- ■ rito in carja. Carica je prvi hip | prestrašeno gledala hčerko, potem slednjem hipu je zadonela salva in I se je pa nasmehnila, češ, da pri- pred hišo stoječi rdeči gardisti so | hajajo. Na vprašanje velika knegi- slišali samo še bolestno stokanje in i i nie, kdo prihaja, je carica odgo- hropenje. Stene kleti so bile o- vcrila, da prihaja Kolčak z arma- skropljene s krvjo. Na tleh je bila Pred kratkim so praznovali v Londona stoletnico katoliške emancipacije. Na desni vidite kardin a!a Bourna. ki vodi procesijo iz Westminstrske katedrale. Proslave se je udeležilo nad 50.000 oseb. Osveta zaljubljenega Armenca, Te dni je izginila z vrta viie ro- ; hodom je pisal vladnemu svetni- J do pravičnosti. Tatjana je molčala in obhajale so jo zle slutnje. Carica pa ni slutila, da so ji ure štete. Ko se je carska rodbina oblekla, je odšla za komisarjem Jurovskim in njegovim pomočnikom Niku'i-nom v klet. Car je nesel v naročja prestolonoslednika, ki je bil tako bolan, da ni mogel hoditi. Za carjevo rodbino je stopala komornica Demidova. oddelek rdečih gardistov, sluga in kuhar Karinov. Car | se je presenečen oziral na pomno- Prijcl defravdant. munskega vladnega svetnika Ma-triscua blizu Bukarešte njegova štiriletna hčerka. Oče je tnkoj obvestil policijo, toda vse njeno pri-V Vršcu je policija prijela trgov- , zadevunje najti deklico je bilo za_ ca z žitom Alfreda Kleina. ki je man žele čez ao6 nekaj dni je dr>_ ponovcril večje zneske. Pri zaslišanju je mož poneverbe priznal, iz- , ^ hcertuno govarjal se je pa, da se je zašpeku- ! liral. Izročili so ga državnemu pravdništvu v Beli cerkvi. Najbolj je oškodovan trgovec z žitom Bern-j "Milostiva, gotovo sc spominja-hard Klein v Vršču, ki trpi 157.000 te konflikta, ki sem ga ime! z va-dinarjev škode. šim možem v Bukarešti. Takrat sem vam prisegel, da dosežem na vaši hčerki ono, kar ste mi vi odkloni-! li. Osveta je sladka". Obdukcija trupla nesrečnega o-i tročnčo je pokazala, da je zločinec Politični odsek zagrebške polici- j deklico pred umorom oskrunil. jiisuuu. ,..... i ženo stražo in ves prestrašen ie za ku. da se mu bo kruto osvetlL Za- , gl?dai ob komisarju in rdečem ga__ konca Matriscu sta pa kmalu poza- man. Keie cez aoč nekaj dni je i bil oče po pošti zavoj v katerem je truplo. V slehernih ročicah js držala mrtva deklica listek. na katerem je biio zapisano: Vsega je Alfred Klein poneveril 200.000 Din. Dr. Kuičar izročen sodišču. bila na ta incident in šele ko sta se spomnila na vsiljivega Armenca. Policia je napela vse sil:;, da izsledi zločinca, toda mož je izginil brez sledu. Ugotovila je. samo. da se je 12. avgusta mudil v Sofiji. 14. in 15. avgusta pa v Bukarešti. Zasledovanje je te težje, ker je nastopal Armenec pod izmišljenim imenom in ker ni iz Skadra, kakor je zatrjeval. distu Medvedjevu skoro same tuje obraze. Niti sanjalo se mu ni. da ga spremljajo Latiši. ki so bili poleg Madžarov 5n Kitajcev, na glasu kot najkrvoločnejši krvniki. Komisar Jurovski jc- poklical La-tiše prejšnji dan iz mestne čezvi-čajke, da usmrte carja in člane njegove rodbine. ČRNOGORSKI ZOBJE. j Mirno so stopili nesrečneži v klet. j kjer so brlele luči tako slabo, da so ' se videle samo mračne stene. Car j je stopil naprej in posadil presto-j lonaslednika kraj sebe na stol. 1 Dvorni zdravnik Botkin je stopil k prestolonasledniku, bil je miren in velika mlaka krvi, v kateri so se valjali v zadnjih zdihljajih člani carske robdine. Počilo je še nekaj strelov in tragedija je bila končana. Jurovski je hitel na stražnico in pozval deset mož z nosiInicami. Privlekli so več sani in improviziranih nosilnic. Pred hišo se je u-stavil tovorni avtomobil in trupla so naložili nanj. Avtomobil je izginil v temo. Trupla so odpeljali v 20 km oddaljeno vas Kopta ki.. Iz vasi je krenil avtomobil v bližnji gozd, kjer so sežgali trupla na grmadi. Samo kup kosti je kazal kraj, kjer je našel zadnji ruski car s svojo rodbino večni mir. Ko so prišli na ta kraj Kolčako-vt vojaki, so našli med drevjem listek na katerem je bilo napisano: Drogcriji "Ruske družbe" v Je-katerinburg. Dajte vojaku ki prinese ta listek. 80 kg žveplene kisline. — Komisar Vojkov. Predlanskim je bil Vojkov kot zastopnik sovjetske vlade v Varšavi ustreljen. je je končal preiskavo proti dr. Kulčarju, ki je mnoge po krivem osumil komunistične propagande. Zbrani materijal proti odvetniku je bil izročen sodišču, v sodne zapore pa je moral s svojim pisarjem Jurčecem tudi dr Kuičar. Zagovarjal ga bo dr. Pavlovič. Samomor pod vlakom. Letos v februarju se je seznani? vladni svetnik Matriscu v neki re- Po južnih krajih Jugcriavije po ! tuje zadnje čase berlinski zdravnik za zobe dr. Hans Siegfried Svr- bled. Zdelo se mu je sumljivo, da ha njegovega potovanja je prouče- • so rdeči gardisti tako svečano mir-vanje stanja zob pri raznih naro- ni. Carici in ostalim članom rodbi- stavraciji v Bukarešti z Armencem dih. Doslej je C:. Si^cfried prepo-j ne je Jurovski zapovedal. naj sto- Na 20 let obsojen morilec. Med postajama Darda in Osije-kom je skočil pod vlak neznan moški. Vlak mu je odtrgal glavo. Komisija je ugotovila, da je samomo-■ rilec identičen s 44-letnim Ivanom Horvatom iz Belega Manastirja. j 1'boj radi dekleta. V mostarskem selu Dragomano- Ramaido. Vročekrvni Armenec se je na prvi pogled zaljubil v njegovo lepo ženo. Neprestano jo je nadlegoval, čeprav ga je dosledno odklanjala. Nekcč se je celo zgodilo. da jo ie v hotelu javno poljubil. Mož ga je oklofutal in vrgel iz lokala. Drugi dan je Armenec brez sledu izginil iz Bukarešte. Pred od- Maroko, Palestino, j pijo za to skupino. Tedaj je po-Turčijo ter dve se- stala pozorna tudi carica. Opazila je. aa je Jurovski nekam čudno razburjen. Zaslišala je nagle korake pomnožene straže pred hišo in bila prepričana, da prihajajo belo- toval Alžir. Egipt, Sirijo, verni evropski.državi. Norveško in Finsko. V Jugoslaviji je doslej obiskal Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Kolikor jc mogel do.sednj pre- • gardisti. V duhu je že videla Kol-soditi, izjavlja, da je našel najzdra- ! čakovo vojsko. Kakor vedno, je tu-vejše zobe pri Črnogorcih. ; di tik pred tFagično smrtjo poka- KOBILICE V INDIJI. Iz Krahija javljajo, da so pokrile indijsko provinco Sindh, ki je bila nedavno žrtev velike povodnji, trumoma kobilice. V Thar-Pakar-ju je naval te živali baje tolik, da bo uničil vse, kar je ostalo od povodnji. Najela je sicer letala in naročila strup, da bi z njim uničila zalege, a dozdaj se ne more reči, da je dosegla kakšen uspeh. Kobilice se pojavljajo v tako gostih rojih, da zatemnujejo podnevi solnce. Deželi grozi neusmiljena lakota. Pred okrožnim sodiščem v Srem- ! viči ie bila te dni cerkvena prosla- j ski Mitrovici se jc te dni vršila raz- , na kateri sta se sprla seljaka prava proti 18-letnemu Lazarju Ivan Solde in Ante Cigič radi de-Stojancu. ki je bil obtožen, da je v kleta. Oba sta namreč zalezovala noči od 4 na 5. julija na železniški čuvajnici s sekiro ubil spečega kretničarja Stevana Magoča. Za razpravo je vladalo v mestu splošno zanimanje. Začetek procesa je bil najavljen za 3. uro, toda eno dekle, ki pa je bilo bolj naklo- , njeno Cigiču. Solda je bil na tekmeca zelo ljubosumen in na cer- ! kveni proslavi je nenadoma izzval j prepir. Med prepirom je nenadoma ^ potegnil nož in sunil nasprotnika i v prsa. Nasrečni Cigič je kmalu i ob 2 je bilo pred sodiščem toliko poškodbi podlegel. Soldo pa so o- radovednežev, da so maj vzdrževali red. stražniki ko- rožniki aretirali. Stojanac je pri razpravi izpovedal, da je ubil Magoda zato, ker mu je bil dolžan 100 dinarjev in mu jih ni hotel vrniti. Tudi je nahujskal svojo ženo proti njemu in ga je nekoč pretepel. Dejanje je izvršil Grozdje RAZPOŠILJA po nizkih cenah in osebno nadzoruje nakl ada-njc vsake pošiljat ve. Kakor kaže bo letos pridelek prvovrsten In cene se bodo sukale od $40. do $75. za tono newyorškega grozdja, odvisno Je kakšne vrste kdo naroči. Razred A je najboljši, razred B srednji In "unclassified" Je pa vse od kraja zmešano. — Za obila naročila se priporoča — M. KRAINZ Gov* an da. N. Y. Strašna smrt. r V Velikem Bečkereku se je pripetila strašna nesreča. 18-letni trgovski uslužbenec Lazar Budimir iz Srbskega Intebeja se je na obrežju Princese Jelene s kolesom v polnem diru zaletel v nasproti vozečega izvoščka. Nesrečnež se je nabodel na oje, ki se mu je zari-nilo med rebra, mu več reber zlomilo in ga tako poškodovalo, da je bil takoj mrtev. Naročite se na ''Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- ženih državah. !_____ NAZNANILO ODPRL SEM OBRT ZA PLESKANJE IN POPRAVILA i AVTOMOBILOV in se vam priporočam. H. DERGANC Jerome Auto Painting Co. 120-15 — 101st Ave., < Jerome Ave.) RICHMOND HILL. L. IsL. N. Y. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eitA liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da j«- potrebno znanje zemljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljbm. Na zemljevidu ■o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti V3em potrebam. CENA SAMO VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. Rrflnole veliki zemljevidi zadoSčmjo dnevnim potrebam. £e • »osloievatl atlasa, morate listati po njem In predno najdete, kar lite-lt\ mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM m pa lahko zbere cela družina fn lahko razpravljajo o dnevnih vpraSa-njih. Na ZEMELJEYIDU lahko natančno oeotove, kje se Je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Na* STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov, iest strani, ki vsebujejo približno 0000 kvadratnih tatev. Dol« jo M, širok pa 25 Inter. Dostikrat ste ie iltalf v Časopisih ali knjlcah o krajflt. U vam niso bili znani. Va£e zanimanje bi bilo dosti ve*j«, te M vedeli, kje ao nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiakan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem ao vse železniee in ceste. :_..-■r..'.__2 msm Nov zemljevid Združenih drŽavah. Zemljevidi PariftfiMK lastnine. Opij dežel, meat, otokov, rek itd. paketno poito in Vodnik po otočja in ameriika 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. te ie imate zemljevid »li atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo ta vas velike važnosti, teden imeli, ca ne hoote dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: Ko ca C PUBLISHING COMPANY 216We*18th Street, New York dodelniki se hvalijo, da jim na povelje možganov otrpne U-lo in o-stane v tem stanju, dokler ne pride čas. ki so ga določili sami Mnoge fakir je so pri takem početju razkrinkali za sleparje in jih n -i gnali v ječo. Zdaj pa se je našel eden, ki je plačal svoje fakirske u-metnije z življenje. V Gordovi na argentinskfn oz< ir-lju je zadnje čase nastopal fukir pod imenom Backaman, prav prav Pietro de Castro, n dom Italijan. Leta in leta e hodil po svetu. gostoval v ciikusih in razkazoval strmečim množicam gledalcev svoje fakirščine. Uganjal je reči. da se se ljudem ježili lasje. Posebno slovita je bila njegova navi-' dežna smrt. ki je trajala pet. šest. časih deset ur. Mož se Je dal položiti v krsto in zatrpati z zemljo. Ko so ga čez toliko in toliko ur od-grebli, se je zbudil zdrav in čvrst v življenje. 1 S to produkcijo je Castro lani zbujal senzacijo v Parizu. Za vsak večer svojega razkazovanja je prejel 10,000 frankov. Bil je zelo marljiv in si je v zadnjih letih na ta način pridobil milijonsko premože-ne. Zato je že sklenil, da se v kratkem odtegne glumški barijeri in začne živeti redno življenje renti-jerja. To pa mu žal ni bilo usojena. Te dni se je dal v Cordovi zabiti v krsto, ki so jo nato spustili v zemljo in pokrili. Tri ure Je trajala mučna produkcija in publika je zadrževala dih od napetosti. Med tem so izpolnile čas druge t^čke sporeda. Na koncu je imela vseskup kronati senzacija. In bila je res senzacija. ko je klovn odgrnil zemljo ter privzdignil pokrov krste in s šibkim glasom naznanil občinstvu da je fakir zares mrtev. "Umrl je!" je dejal in zaplakal. Prihitel je zdravnik, ki je pre-iskal fakirja in potrdil klovnove besede. Občinstva pa se je polastilo panično razpoloženje. Vse \e hitelo na oder. da vidi mrliča. Fa-kir je ležal n? trebuhu, medtem ko je bil takrat, ko so zabili krsto i-i jo pokrili z zemljo, na hrbtu. Iz lege nog in rok je bilo razvidno, da se je trudil privzdigniti les. pa tc-! ga ni zmogel. Zaradi pomanjkanja zraka se je zadušil. Ameriški zdravniKi se čudijo, kako je mogel Castro predvajati t j i točko leta in leta z uspehom. Najbolj pa je zadela smrt Castrove sorodnike v Kalabriji, ki se jim še sanjalo ni. s kako opasnimi produkci-: jami rine njihov Peter skozi življenje, da si kaj prihrani za stara leta. SVINJA 1ZGRIZLA OTROKA V hiši Mare Mendina, seljaka v Gabajevi gredi pri Koprivnici. ,o ostali otroci sami doma. Najmlajši otrok. 5-mesečna Jovanka. je ležala na podu. V sobo je prišla svinja in je otoku izgrizla obraz. Odgriznila je otroku zgornjo ustnico in ga težko poškodovala. Malo Jo-vanko so prepeljali v bolnico. ADVERTISE in "GLAS NARODA' ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE IN SENENE MRZLICE Brezplačna poskusna metoda, ki »r da postufiti udobno, brez izgube čx»a. Mi imamo metolačno poskušnjo hai:na dokazati na nait- stroAke, da je na-] 5a metoda dnW^na, da •■-. Ta brezplačna ponudba je preveč vaZ- Ir.a. Pošljite denarja, pač pa sanio spodnji Kui-on. £e dan«'««. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIEH ASTHMA CO.. W2J Fraki tier I-ldff . .Niagara St llufi-Jtl .. X. T. PoAlJIte tirapW-M poskušnjo svoje metod« na; ........................ - ... ' • 'Jr. — ■ ■ The LARUfcSt SLOVENE DAILY in U. S. A. "G LAS NAROD A** NEW YORK. FRIDAY. OCTOBER 11, The LARUfcS^ I i"po u c n e"kn ji g e - KNTIGARNX GLAS NARODA , ■ igre , , |1 * MOLITVENIKl j SLOVENIC PUBLISHING COMPANY • | ^^MA^V J I ------------- - 216 West 18th Street, New York — -------- ( MOLITVENIKl: « .Marija YarltinJa: v plnlno zvt zano.................M) v Tiuw i4atuu ............................1.0U s v usuii' vezano ........................1.50 ^ v finu usujv vezano.........l.TU Rajnki glasovi*. j, v platno vezano ............ 1.— v ruto platno rezano........ 1.10 j v usnj«* M-uino ............ 1 •<> v fiuo UMjje vezano ........ 1.70 ( Skriti za juh«: > v p'Mn<» «*'uibo.............SO ^ v fino platno vezano........ 1.20 v UMijc vrtxno....................l.fiT« y v fin o u«nje vezano ........ 1.S0 ^ 2 Siila In (j drbrlimi črkami) : > r i''af m> vezam............./ v fiuo platno veaano...... 1.5h ▼ fiuo UMije vezano ........ l.CM > I Nebesa Na« dmi : v usuje vrisUKt ............ I.d0 'J v fiuo usnje rezano ........ lxi Kvišku srca maia: ^ v i>l:itno rezano.............80 v ivhM vaza no ............ 1 2<» ▼ fia« usnje vez...........1.94) i Hrvatski molitveniki: J a Ctjrha Marostt. fina vez. ........1.— p, najfinejša Tez ..............1.C0 j Sliva Hoc" 9 mir ljudem, fina rez 1.50 J najflnej* „vez ..............l.f.« | ZvoiW-ee nebeški, v platno.......80 [ fina v»>j .....................1.— ' Vlenac. najfinejša vez ..........1.C0 J Angleški molitveniki: n le ve/a no ............. 70 ^ \ najfuiej'-t- nsujc ti-uuo ....1.20 (/.a odrasle) Kry of Ilravrn: v fino usnje vezano ........ 1.50 ^ CaOiolir Pocket Manual: } v f!'! « u^nje vezano ........ 1.30 Ave Maria: < t fiuo u*n!c vezami .t...... 1.40 ( POUČNE KNJIGE: ALi-mlniL slovenski .............25 I \imU--ko si >v tusko berilu........*— . (I>r. Kern) Amerika in Amerikanci (Trunk). .3.— , Angt-ljsha služba ali nauk kako se naj kirrie k iv. ma*i...........10 j AiielnKu-olov. In slov, angL slovar .HO ( ISoj nalezljivim boleznim .......75 j < Vrknisko jezero ...................1.20 IMnari živinufdravnik, trd. vez. ..1.60 j IVtmači iivinevdravnik, bros.....1.13 j Donarj zdravnik po Knnipa: broširano ....................1.23 j' Govodorrja ......................1.50 Gospodinjstvo....................1.— j Hitri ra uua. ...................75 Jugoslav ija, Melik 1. zvezek ....l.50 1 2. zrezek. 1—2 snopič ......1.80 Kubična rarunira, — po m rte rs ki meri ....................... -75 I Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 1 Kratka sritska gramatika....... «50 < Knjicz o lepras vedenja: «< t rilo vvurw ................L— * ( Kratka zgodovina Slovencev. Drva- i tov In Srbov .30 ] Kako m postane državljan Z. D. .25 j Kako se postane ameriški državljan .15 ] Knjiga o dostojnem vedenja.....50 j Kat. Katekizem .................00 | Liberalizem .................... .50 j Materija in eneržija ............1-25? ] Mati: Materinstvo ..............L—j Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 1 Mlekarstvo ......................1 — Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica. 668 str. lopo vez. t Kalin nek) ..........5.— Nasveti za hišo in dam. trd. vez. L— Nato k«be, a slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih Kob ..........................140 Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... .20 2. del ...................... -30 Nemško slovensko slovar-........1—j Največji sphio%nik ljubavnih in Umitih pisem..................75 j Slovensko nemški slovar.........M OJafan beton .................. -r»0 Obrtno knjicovodstvo ............2.50 Petrotnurarstvo, trd. vez.........1^0 Perotninarstva, broS. ............1.50 Prva čitanka, ves............... .73 Prva pomot, Dr. M. Bus ........1.— Pravila sa oliko .............. .65 Prikrojevanja perila po ilvotni meri s vzorci..................1.— Psihično motnje na alkoholaki pod-l&|i ......».««..•••••»•••••• .75 Prakfičnl račanar .............. .75 Prava £n revolucija (Pltamic) .. Predhodniki in idejni utemelji rn- hkejta idejaHzma ..............L5G. Ročni slov.-nemski in neansko-slov. slovar ...................... B^ansni pojmi iz Radio teh-^ ^.i F* >-"■ l IT&&0 ••••Owoovo«« • o o o • • • *X« Sl»\enska narodna mladina. I Ottsega 4.~>J .strani .............1.50 I Slov. italijannk iin italijanski slov. 1 slovar ........................ .90 1 Srbska žaret ni e* ................41 I Spretna kuharica, trdo vezana____1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lej>o trdo rezana ..............3.— Sadno vino .................... .40 . Itn a knjiga in berilo laškega jezika ..........................00 I vod v Filozofijo (Wl*»rrj ...... 1.50 j Veliki \sevedež ................ .80' Veliki slovenski spisovitik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 r Vokčilna knjižica ............... .50 i Zdrav ihta zelišča ...............40 I Zel in plevel, slovar naravnega zdrsu i 1st va ....................1 -"»0 j Zbirka domačih zdravil .........CO i Zgodovina 1 motnosti pri Sloveu- «ili. llr\-atih in Srbih..........1.90 Zdrav jo m!adine ................1.23!' /.dra\ je in bolezen v domači hiši. •J zv.......................1.20 - Zuauost in *era ( \VU-r) ........1.50 • ! _ i ^ BAZNE POVESTI in ROMANI: \\ Amerika, povsod dobro, doma j 3 najbolje .......................65 j Agitator {Kersnik) broS. .......80 ? Andrej Ilofer....................50 Arsene Lupin ...................60 i Itrneška vedeievalka „.......... ^5 . Ilelgrajski biser .................35 \ Beli inereseu ....................40 i ICele noti. mali juuak ...........<>0 ^ Italkansko-Turska vojska .......80 ^ Kalkanska vojslta, s slikami.....55 j Berai » sttipnjle pri sv. Roku .. .50 Kis?ajna Velikega vojvode.......C0 Itoy, roman .....................G5 , I turška vojska...................10 j ItiUie (Marija Kmetova) .......25 , I tea lin dnevnik .................60 Irožilni darovi...................5T» ! Ito/ja pot na Am irno goro ...... .20 ! Itožja pot na ISledu .............2C I lioj in zmaga, povest ...........SO ' Cankar: 1 (■rešnik l^enard. liroS... .70 *, Mimn življenja .......80 ; Ki mailt i en t' »Ium-......60 i Cvetke ..........................2.» t esar .loief II..................- t Mlina Iforograjska ............ jO t aroi nira .....................*.>5 Cm i panter, trd. v«>z............80 bro^ .............60 t čebelica .........................25 J {V t ire iz življenja na kmetih ...- -35 j l/V« ji/, in razne ptnesli spisal Miičinski ...............60 | Darovana, zgodovinska i«ovest .. .50 | l»«4ile Eliza .....................40 , Dalmatinske povesti .............35 . Dolga roka .................... .50 . Do Ohrida in Bitolja ...........;o Deteljica ........................60 1 { Doli z orožjem ................ .50 1 Don Kišot iz La Manhe...........40 Dve sliki. — Njiva. Starka — 1 (MeSko) .....................60 I j Devica Orleanska .............. .50 j Duhovni boj ................... .50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki ........................40 ' Elizabeta .......................35 Eabijola ali cerkev v Katakombah .45 Faro\ška kuharica...............80 Fran I »aron Trenk ..............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavclo .................... .50 Gozdovnik <2 zvezka) .........;.1.20 Oodčevski katekizem...........*. .25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 J Grška Mitologija .............. 1.—' (iusarji .........................75 Hadžj Mnrat (Tolstoj) ........ .60j Rektorjev meč .................75 Hubad pripovedke ...............50 i ' Hudi časi. Blage duše, veseloigra .751 1 Hedvika........................ J5 1 Helena (Kmetova) .............40 ' Hudo Brezdno (II. zv.) ........ .35, ■J Humoreske, Groteske in Satire, 1 vezano ..................... .80 broširano .................. .60 Hči papeža vez.................. L— broiinuio ...................75 ■ Iz dežele potresov ...............75 Izlet g. Brončka ................1.20 Izbrani spis! dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirodc.............. J»0 . Iz modernega sveta, trdo vez. 1.60 Igračke- broširano ............. -SO i Igralec ........................ .75 i ' j Jagnje ........................ | .'Janko in Metka (za otnAe) .... .30 J.Jemač Zmagovač, Med plazovi.. 30 i Jutri (Strug) trd. v..............75j | broS. « ••••••SSftSSSSStSStflSS l Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh lO zrezkov, - * lepo vezanih..................It.—- r Sosedov sin, broi .............. .45 ' 6. zveaek: Dr. Zober — Tagomer broširano ...............6.. .75 " Juan Miserija (Povesti Iz Spnnskega j življenja .................... .60 3 Kako sem se jaz likal fr (Alešovec) I. zvezek _........ .01 Kako sem se jaz likal 0 (AleSovec) II. sv............. M Kako sem se jaz likal • j (AleJSovec) IIL zvezek........ M Korejska brata,, povest lz misi Jonov v Koreji .............. 31 1 Krtih, trdo vezano ..............L— »asstsosAwssf. vssssOst« o^^ j* s Kazaki .........................80 S Križe v pot, roman (Bar) trd. vez. L10 S Križev pot patra Ktipljenika .70 S Kaj se je izmislil dr. Oks.......45'S Levstikovi zbrani sipsi ......... .PO; S 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — js Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 S 2. zv. Otročje igre ▼ pesencah — s Različne poezije — Zabavijlce in pošiee - - Jeza na Parnas, — I. jati ski Gnls — Kraljedvorskl ro- ® kopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo rezano..........1.— i® i S 5. zv. Slika Levstika in njegove ! „ kritike in polemike.............70 * Ljubljanske slike, Illšnl lastnik. S Trjrovec, Kuj»čljski stražnik. U- „ ra.Jnik. Jezični doktor, Uostilni-čar. Klepetulje. Natakarca. Du. a tlOVIlilC. 1M..................60 Lov na ženo ....................1.— jjy Marjetica ...................... ^0;' Morski ra/.bojnik.................1.— i Mladi gozdar. broS..............50 ;0 Moje življenje .................. .75 j S Mali Lord .................... .80 ! Miljottar brez denarja ...........75 * Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje .................65 š Maron, krščanski deček is Libanona ...................... .25 i Mladih zanikernežov lastni živo- i £ fopis ....................k... .75 j Mlinarje1 Janez ................ .50 s Musnlinn ...................... .40 ! Mrtvi Goslač ...................35 „ Mali Klatež „...................70 ® Mesija ......................... .50; Malenkosti (Ivan Albreeht).....25', Mladim srcem. Zbirka povesti za j S slovenska mladino .............Z5 ; MLsteriia, roman ............................1.25 j Na valovih Južnega morja...... .30 Na različnih potili .............40.^ Notarjv nos, humoreska ...35! Narod, ki izuiira ...............40 _ Naša vas. II. del. D |K>vesti.....00 | ^ Nova Erotika, trdo vez..........70; $ Naša leta. trd. vez. .............801' liro«i rano .................. .60 i Na Indijskih otokih .............50 Naši ljudje .....................40 Š Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist ........................40 Na krvavih poljanah. Trpljenje In htraliote /. lK»jnlb pohodov blvi5e- pi flormsfepga polka ........1.50 Novo življenje ................. -J»0 . Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25; a Onkraj pragozda ............... .SO. Odkritje Amerike ...............60' Pasti in zanki .................25 j Pater Kajetan ..................1.—; Pingvinski otok .................60 Povest o sedmih obešenih.......50 Pravica kladiva .............. .50 Pahirlii iz Roža (Albreeht).....25 Parfcki zlatar .................. .35 Prihaja č. tjovest ...............60 Povesti, Berač s stopnji e pri sv. ^ Roku ........................ 30 i Požigalec ...................... .25 t Povesti (Kuhar) .................60. Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire* I. trdo vezano.................. 1.— Plat zvona ....................., Po straui klobuk ............... .35' Pri strica ...................... .60 Prst božji .................... .30 Patria, povest is irske junaške do- dobe ........................ ^0 j ; < Po gorah In dolinah ............ .80 Pod kriva jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem...... J50 Pol litra vipavca .............. .60 ^ Poslednji Mehikanec .......... .30 Pravljice U. Majar ............ -36 Predtržanl. Prešern In dragi svet. ; niki v gramofonu ............ .23 Prigodbe čebelice Maje, trda vez...L— Ptice selivke, trda ves.......... 75 i Pikova dama (Pufikin) ........ JM Pred nevihto .................. .35 j Pravljice in pripovedke (Konutnik) 1. ZVČZ^k •••ooo*ooooo*ooooao« «40 j 2. zvezek .................. .40 K OpOtlllki o»oo*o««o**o*ooooooooa »60 ; Poznal Bogft .................» J5M * Pirfcl o« o o o o • o • o • • • a o o m m m m o a o o « s «39 Po*odcnj «30 Praški judek .................. JS5| Prisega Huronskega glavarja . ...30; Prvič med Indljand ............ ^0 'Preganjanje Indijanskih mlsjonar- 1 Jev .......................... J3*\ Rinaldo Rlnahtinl .............. Robinzon .......____.V/........ .il i Robinson ke, hoaorcake, trda ven .... JI I voljra 1*14.18...............L2SJ l fk^MllMl l ■! Ml___ I štiri smrti, 4. zv ............... 35 i smrt pred hišo .................65 i stanlev v Afriki .............. J»0 strop iz Judeje .................73 t spomin znanega potovalen .... 1.50 Stritarjeva Anihologija .trda vez .90 t bros. .......................80 | 5isto Šesto, povest la Abrucev .. .30 5 Mil medvedjega lovca. Potopisni roman ...... .................. .30 I »trie Tomova koča..............50; student naj bo. V. zv............35' Sveta Notbnrga ................ .35 spisje, male t»ovestl ............ .35 Svitanje (Govekar) ............L— Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarke .................35 f Sveta noč ......................30 U vet lobe in sence .............. 1.20! 1IAKESPEAREVA DELA: L klachoet. trdo vez. .............90 J l>raširano ....................70 ^ Jthelo ..........................'0 1 Sen Kresne noči ...............70 ] ' 1 SPLOŠNA KNJIŽICA: ' Št-1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, ivzima povest, 104 Btr^ broširano .....................35 št. 'J. (Rado Mernik) Na Bledu, \ izvirna povest. 181 str.. broS— .50 } st. (Ivan It';£inan) Testament, 1 ljudska dratna v 4 dej., bros. 105 strani ....................3' 1 §t. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane lastni, 1P4 str., . 1 broširano..................... .50 1 sf. 5. (Fran MilOnski)- Gospod ' Fridolin Žolna in njegova družina veselonimlre Crliee I., T L' strani. broširano .................25 1 št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko nilndltio priredila I1 1'tva, 111 str. lir oš............35 Šter. S. Akt. štev. 113.......... .75 ^ Št. (1'nir. prt»f. dr. Franc We- 1 her.) Problemi sodobne filozofije, li 17 strani, l»roš..........70 1 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej ^ Ternoue. rllljefna karikatura in minulosti, 55 str., hroš. .........25 ( 5t. 11. (Puvel Golla ► Peterčkove j1 poslednje sanje, liužlčna povest J v 4 .slikali. S4 str.. t?roš....... J>5 I t' St. J2. »Fran Milčiuski) Mogočni j; prstan. TiarotJna pmvljica v 4. dejanjih, 1)1 sir., bro5...........30 ; St. 13. (V. 31. (Jar.šin) Nadežda Niitolajevna. roman, poslovenil L". Žun. 112 t sr.. broš..........30 ; Št. II. < I>r. Kari Kugliš) Denar, narotlno.-^ospodarski spis. 1 poslovenil dr. Albin Ogris, 2'.iG str., brt»5...........................80 št. 15. Edmond in Jules de Gon- i; court, ltenee Mauperin. .........40 ; Št. 16. (.Tanka Samec) Življenje, Ji posuti, 112 str., broš..........45 Št. 17. (Prosiier Marimee) Verne ! duše v vicah, povest, pre vel Mir. j ko Pretnar. 80 str..............30 . Št. IS. (Jarosl. Yrchlicky) Oporoka lukovikega erajščaka, vese- i loigra v enem dejanju, poslovenil j dr. Fr. Bradač. 47 str„ broš. .. .25 Št. 19. (Cerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš. ...... .50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in KomurasakI, japonski roman, iz češčine pre vel dr. Fran Bradač. 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žoma) Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II., 73 str. broš. .........................25 St. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata ........................60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 00 str., broširano .................... .30 ŠL 24. (E. L. Bulwer) Poslednji i dnevi Pampejev, I. del, 355 str., broš. ..........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... .80 Št. 26. (L. Andrejev) trne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. : broš......................... .33 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-I selnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš-....... .35 1 št. 3L Raka roko.............. .25 |Št. 32. Živeti .............. ... .25 30. (Gaj Snlnstij Krt»P) Voj-«-1 na z Jngurto, poslov. An t. Dok- | ler, 123 strani, broš........... .50 Št. 36. (Ksaver Meško) Listki. j 144 strani .................. .83 št. 37. Domače živali...........30 'Štev. 39. Im Bofeeme .......... JO Št. 46. Magda M ,št 47. B0sterU duše ............1.— •štev. 48. Tarzanove »vali ____ 30 Štev. 49. Tarlsin sin ........ JI šr. 50. Slika Da Graje..........1J8 ŠL 5L Slov. balade in romance M Št 54. V metežn................L— št 55. Namišljen ibo!nik ...... J>0 ,št 56. To ta onkraj Sotfe .... Jt# j Št 57. Twnwm .... JO j Štev. 58. Glad (Hamann) .... JO LŽt TO. (Boatnjevskl) ZapMd la 1 ssrtvera dsflBa% L del št. 02. Idijot, I. del. (Dostojevski > JO I Št. 6.3. ldijot, II. del...........90 51 04. ldijot. 111. del...........90 1 5tev. 65. ldijot, IV. del .......90 ' Vsi 4 deli ..............3.25 št. 66. Kamela, skozi uho šivan- 1] ke, veseloigra .................45,' slovenski pisatelji, I. zv. — Fr. Masel Podlimbarski, Slike 1 in črtice. Gorski potoki, Tova- '.. riš Damjan .................................2.50 ; 1 Slovenski pisatelji II. zv. ' ] Pet resna povest, Moravske sli-ke. Vojvoda Pero i Perica, (*r- j' tiče ........................ 2.5C 1 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: 1 ] Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni j bog, Pomlad .. -............2.50 rik za fronto ...................70 ratič. t Bevki. trd- vez..........75 . rri Indijanske povesti ...........30' runel, rontan ................1..0 1 Irenutki oddiha ................ J>0 Furki pred Dunajem .......... .30 rigrovi zobje ................ 1.—' Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 ^ Tisoč in ena noč < Kape ) ! vez. mala izdaja ............51.— ' Tb»oč iu ena noe................' velika izdaja, ti ve knjigi ----2.50 ' L'ra z angeli ....................1.20 1 V robstvu (Matičič) ..............1.25 1 V gorskem zakotju .............35 ■ V oklopujaku okrog sveta, 1. del .90 ] 2. del .......................90 Večerna pisma, .Marija Kmetova . .75 1 Vojska na Turškem .............60, Veliki inkvizitor ................1.— ; Vera (Waldeva), broš..........35 ; Višnjega repatica, roinau. 2 kujigi 1J>0 • Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 j V pusti v je šla, III. z v ...... j Vrtnar. (llahindranath Ta gore). trdo vezano .................75 ] broširano ...................60 j Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezan»» ..................1.25 Valefin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu .........25 Voduikova pratika I. 1927.......50 Vodnikova pratika L 1928 .......50 Vodniki in preporoki ...........60 Viadka in Metka ...............50 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 j Za kruhom, povest .............33, Zadnja kmečka vojska...........75: Zadnja pravda, broš. .......... -50; Zgodba Napoleonovega lfuzarja ..1.— Zgodovina o nevidnem človeku .. J5 Zmaj iz Bosne .................70 Zlata rjevo zlato .................90. Za miljoni .....................90 Za miljoni .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani sph>i Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest .............. .2." Zlat okopi .........................20 Ženini naše Koprnele ...........45; Zmote in konec gdč. Pavle.......45 ( Zlata vas .......................50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 ( Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ....... .50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska zgodba Iz 15. stoletja ........................3.— .Zgodbe zdravnika Mnznika...... .70 Zvestoba do grabn ..............1.60 Z naših gora ...................1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L z v. Vojnomir ali poganstvo .... .35 zv. Undo brezdno .......... -55 3. zv. Vesele poveotl.........................35 4. v z. Povesti ln slike .....................35 5. zv. Študent naj bo. Na* vsakdanji kruh...................................-35 SPISI ZA MLADINO : T.ANGL) 12. zv. trdo vezana Pripovedke ln pesmi ........................ JO 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ....................................JO 4. XT. trdo vezano. Vsebuje S. po- •«•000*00 o « 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. JO 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... JO Umetniške knjige s slikami za mladino; Pepelka; pravljica a slikami ----1-60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— Sneguljčica; pravljica a slikami L— Mlada greda ....................L— TrnoljQca. pravljica s slikami . .1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ................... .'3 Slike iz pravljic .............. .75 Knjige za sHkanje dopisnic, popol. im k barvami ta muraiilems Mladi umetnik .................. 1J20 Otroški vrtec ...................L20 Zaklad za otroka ................1.20 IGBB: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dajanj .80 Cfran de Bntftc. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ••..-••.••••••••••»•••»•••L74 Fdeta. drama v 4. dej........... Ji Marta. Semenj v Richmond«. 4 d^ttffr • a a a a a a a • a a a a • • • • * • n JMQ IgL.m.n r- -.■mi lbi soni« n w . .. K. L* .K. drama v 3 dejanjih s predigro, (čaj»ek>. vez............45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ljetnik earerine, veseloigra v 2. dejanjih .....................30 Veronika Deseniška. trda vez____1.50 Za križ in svobodo. Igrokaž v 5. dejanjih .......................35 Ljudski oder: t. z v. Tihotapec. 5. dejanj.....M 3. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .6(1 Zbirka ljudskih iger: C naših gora ..................1.— i. snopič. Mlin po«] zemljo, Sv. ..Neža. Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije devire. Marijin otrok ........ .30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov.....30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ............. 20. snopič-. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZUE: Akropelis in Piramide .........80 broširano....................so Azazel. trdo vez.................1,_' Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob. trda vez.....10 Gregorčičeve poezije .............50 Godec: Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. (A. Fun tek) — Trdo vezano ................73 : Ketejevo poezije .trda vez........1.10j Kraguljrki n"tva> .............fi5 j trdo vezano .................ho j Moje obzorje. (Gau«lj ...........1.251 Narodna pesmarica .............40 i Narics (Gruden«, broš............30[ Primorske pesmi, (Grudeu), vez. .35, Slutnc (Albreht) broš............301 Pohorske poti (Glaser) broš......30 Pesmi Ivana Zorni a na: Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................1.25 Prešernove poezije ..............€0 i Oton Zupančič: I Cieiban, trd. vez............. .50 Sto ugank ....................50 ! V zarje Vidove, trd. vez........90 VijoIIra. Pesmi za mladost.....60 "Zvončki. Zbirka i>e3nlj zn sloven- j sko mladino. Trdo vezano.....90 Zlatorog, pravljice, trda ve/......60 i PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grain) ----1.10. Slovenski akordi (Adamič) : ..T. zvezek ....................."•"»• IL zvezek ...................73 Pomladanski odmevi. I. in II. zv., vsak ........../.............45 1 Ameriška slovenska lira (ilolntar) 1.—, Orlovske himne (Vodopivec) ... .1.20 j 10 moških in mešanih zborov — (Adamiči ...................45. MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) — Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobni ca (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .15 i j SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................45 Naši hniini ......................50 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) .............46 Izdala Glasbena Matica Gorsko cvetlico (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....43 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvoepev ...................... -20 V pepetnični noči (Sattner); kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški I zbor ln bariton solo............ JO Knpleti (Grurn). Učeni Mihec.— I . Kranjske šege in navade, Ne-I zadevijstvo. 3 zvezki skupaj .. L— Knpleta Kuza Muca (Parma) .....40 i PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršlč) L, 2., in 3. z v. skupaj ...................L— MALK PESMARICE: 1 , Šr. 1. Srbske narodne himne .. U 1 Št la. Sto čutiš, Srbine tožili .. .15 r j Št 2. Zrinjski Frankopan ........15 (št 10. Na planine ................15 ^t. IX« ZT6{(f «•••#•«•*«#•••*••• «1 r) i št 12. Vasovalec ...............13 Narodne pesmi za mladino (Zt-I rovnik) 3 zvezki skupaj......... JC 1 Slavček, zbirka šolskih pesmi — I (Medved) ....................j, Jts » Vojafte narodne pesmi (Kosi) . . Jf E PRAV VSAKDO — j E kdor kaj imccj kdoi j I kaj ponuja; kdor bi 1 f kupuje; kdor kaj pro* j I daja; prav vmkd* | ■ priznava* J : .\'a dan: ldvna noč.........40 15. zvezek: Job; V mraku: l>neva nam pri|ielji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......40 6. zvezek: UiHtmin k veM-lju; Svc-: ta uoč: Stražniki: Hvalite I 7. zvezek: Slavček; Zno*ta!I jitič; I>omorvdna i^krh-a : Pri svsdbl; I Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .10 ' 8. zvezek: TI osrečiti jo lioii Ime. win zbor* ; Prijatelji hi wn-' cn < mešan zbon : Stoji. s<»luči«-e stoj; Kmctskl hiši.............40 cerkvene pesmi: i. Domači gla<4. Cerkvene listni za mešan zbor ....................L— 12. Tantniil Krgo. (Pn mrh ____ JO Masne pe>fi)i /a me>an zbor. — i (Sattn«-ri ................... JO 12 Pance I.insua Tautum Ergo (ie-» • nitorL < Fovrster > ............ AO 12 Panje Lincua Tanlum Ea'o Ge- i nitnri (t;erbič> .............. JO ' Hvalite Gospoda v njegovih svet-I nikih. i-.-snti ua čast s* etni- ki»u.. (Premrli .................40 • 10 obhajiluih ii»~-2 i fa-t presv. Srcu Jezusovemu. (Grumi .......35 ' ."Missa in honorem St. Josrpbi — (Pogiubnlk) ...................40 " K> rie .......................... JO J'K '-vetemu Rešnjemu telesu — J ( Foerjiter» ....................40 Sv. Nikolaj......................H j j note za citre: i j Buri pridejo, koračnica...........23 ) ; ] note za tamburice: ji .t Slovenske narodne pesmi za tamhu-jj| ra^ki ?bor in pelje. (Ilnjuk) ..1.30 j! B»»m šel na planince. Potlpurl slov. tiar. ( Ra.iuk • ..........l^—. N* (Gorenjskem je rictno..........L— razglednice: D1 Nevvjorške. JtazliCnc. dota t.....40 I Velikonočne, božične ln novoletne [) d il« ji t ...........................40 q I/ raznih slovenskih krajev, ti tu at .40 Narodn» noša. tlu--Bl.............40 0 posamezno ;H> .................OS 0 PROROKOVALNE KARTE _ fl^ 0 "zemljevidi: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1.S0 ' Stenski zemljevid Slovenije i« močnim papirju s pLilnenelmi pregl- o! 1,1 ............................ Zemljevid Jugoslavije .......... JO •" Zemljevid: Slovenske dežele In—. 3 Istra .........................» _1 Pregledna Karta Slovenija.......40 5 ' Pokrajni ročni zemljevidi: ~ i Gorenjska .................... JO Slovenske Gorice, dravsko ptuj- [ skopolje ..................... JO 5 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 ; Pohorje, Kozjak .............. Jt Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................30 0 Prekmurje in Medumurje.....30 Kamniške planine. Gorenjska 5 ravnina in ljubljansko polje .. .30 Canada .........................40 .- Združenih držav, veliki .........40 Moli ..........................13 3 Nova Evropa .................. -30 >° Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma, Indiana. 1,7 Montana, Mississippi. Washing- '».ton, Wyoming, vsaki po ...... JS 15 j Zmljevldi: I. .Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West I Virginia, Ohio, New York — vsa- 16; ki po ........................ J* Velika stenska mana Evropa ----2.— 15 - Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. čs 15 pošljete gotovino, rekomandirajt^ m pismo. I Ne naročajte knjig, katerih ni • ceniku. 10 j Knjige pošiljamo poštnine prosto | "GLAS NARODA" 50 216 W. 18. 8t., New York _i •flLAS NARODA' NEW YORK, FRTlAT. OCTOBER 11, 192«) The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. £L It i Starokrajska porota. KRATKA DNEVNA ZGODBA RUDOLF BAUMANN ZGODBA IZ DZLNGLE Nekaljen nočni mir jo . ..plo; a< n odlikoval pri Xrasovih dostojno in prikupno življenje. Kadar je soln-ce zatcnilo in je noč v črni naglici padala na šumo, je rodovni poglavar z zamolklim renčanjem zbri! svojo razkropljeno družino na prikladno drevo k skupnemu spanju. V skupinah In gručah so se Kra-sovci stisnili v klopko na visokih prostih vejah, povesili dolgo repe naravnost nizdol nalik vetromerom se objeli, da jim bo topleje, nasrši-Jo dlako zoper mušice in se pogrez-nlli v sanje. I .... , ...,.»• /s , •i '. « poyij.var 1 c VUCvailJ a»,-i u» iPbs.ci. Irnenada jc me^ec zdrknu nr i enem črnem krilu nazaj v svoj« ; zvezdnato strutjo, in Tj okra je, :>poznal čudovitem stvoru neznanskega kalonga ki je molče v drznem loku jadral proti mangov-cu. Navzlic neizmerni olajšavi ie! Tjckra otožno mi^li na svojo dalj- j no obitelj in se želel perothic. de bi mogel urno in žurno do nje. Kei i se pa ta želja ni uresničila, se je Tj okra storil skoraj tako tnajčken !:o m^rTov sad Nato pa .®e je takoj zopet čim tanje in tesneje zleknil po sivem deblu, da pač ne bi nali-koval man go vem u plodu, saj kalon-gi so prihajali sem vprav zaradi :eh sadov Polagoma jih je pribrnelo še več. ^ezdalje več kalongov od iste toč-*re na obzorju, toda mesec se jim :e bil odmaknil In lil le še trohico -•rebra po njih. V kratkem jih je plulo gotovo trideset, štirideset, ti-io okrog drevesne krošnje v kateri jo Tjokra strahema bedel, vfčonjen med odrastke. Njih kolobar i i so se vedno bolj ožili, lepe-tanje s kreljutmi je postajalo venomer okomej&e, dokler se ni prav največji obrsnil ob vejo ter se jc oprijel z upognjenem krempeljcem. Drug za drugim se jc obesil za vejo. Mukoma so plezali z navzdol visečo glavo, napol ograjeni v na-potna kožnata krila, gori in doli po vejah, da bi grizli sladke mange. Pravkar so v svobodni zračni progi nudili se prizor pravljične ! krasote. zdaj pa so bili neokretna. | grda razbojniška drhal. Ob sreča-; nju mi vreščali, se med seboj pre- >n«- • s*- jo Tjokra -pu t.I nizdol. zagrabi s p.'slednjo rnocjo nagr-bančen rob, se smelo zagnal v ze-v a jot o odprtino, telebnil na voljno jKjsteljo iz perja in preden je ja-drno zaspal, še bas utegnil strniti z zadnjo nogo. da je brcnil v nočni zrak nekoliko mladih ptičkov, ki so se osajali. KDO JE IZUMIL GILJOTINO Splošno prevladuje prepričanje da je izumil giljot!no pariški zdrav nik Guillotin. To pa ni res. kaj* Guillotin je to morilno orodje samo ~' karpriča, da je storilec s topim priporočil. Giljotina je bila znana Maribor. 'O. se p t. Tajinslvrni reparski morile j v Halozah. Dane.^ je . \r ;:reri ljudskimi sod-ni V:: 2'J letni '< i tr J os. p GL»S iz Prc-'.rrac!«-- na Hrvatakem, ki je obdolžei. da 13. ca 1S29. izvršil ropar,-tki una:r nari Jakobom Širnovni-br-ri ni minoritskem tiavnika v Zakulju pri Podlehniku. Obtožnica ga obtožuie obenem tudi goljufije in poneverbe. Z"očin jc bil izvršen na tale na- V noči od 19. na 20. marca je bil na omenjenem travniku umorjen piekupčevaleč živine Jakob Širov-n?k iz Lancove vasi na najbestijal-nejši način. Najtežja rana. ki jo je Širovniku zadala zločinska roka. je bla dolga 20 cm in v območju nosa široka kakih 6 cm. Zdrobljene «o bile vse nosne kosti in notranja stena d osne očesne dupline. Okrog žrtve so ležali drobci kosti in zob re sa.mo patrjujejo njegovo l:rivčo. Zlaati oblažilnu lr zr OI. su. da ie Tir- d umore;;. :lno zud«'I<«.n in jt. is.el na vr:i!u oeio tožbe radi ctoigov. drugi dan »v > umeru pa n-pr.nestl žr-ni 3000 Din. da plačal... nek .aolg. Ugotovljeno pu te. da ie imel Sircvnik s reboj okron 10.000 Din in ua ie ta denar im 6. ure zvečer. Sakser State Bank t 82 Cortlandt Street New \ or k. Tjokra se je zakasnil. Mina sladke mangovce. je rac-'a mu bo tako lahko kljubo-£pan?u kakor uiti skupnemu pomivalnemu klobčiču. Še nikoli ni čutil pristnih, godni h mankovcev v svojih ustnih mošnjicah, ker je leteča in tekajoča gozdna živad o-brala te ljubke sadeže pred končno zrelostjo, boječ se, da bo prišla prjkasno. «e zehaj e zaostal, utonil v so*nr-'ku in celo zaspana mati ga je pozabila. NVkaj časa je skakljal kot brezumna prikazen po mangovem dre-ve.su. pregnal vse drevehne podgane •n pogoltnil v diru obilo svirajočili škržatov, ki so se udeleževali klasičnega nočnega koncerta, dokler ni sam samcat kraljeval liki zma-galec in zapadel zaspanemu dolgočasju 7. dregtanjem v plen. V spominu na gorke hrbte in trebuhe sorodstva se je skušal sam vsestransko in varno objeti, pri tem pa se čedalje bolj manjšal in okrc>gUl... že v 15. stoletju v Italiji in na Škotskem in tudi Ludvik xm je dajal zločince obglavljati na giljo-tna v Toulousu. Tudi na mnoglh starih slikan vidimo prizor? muee- šel 18. t. m. v Krapino kupovat vo- predmetom še mlatil po žrtvi, ko jc že ležala na tleh. Smrt je nastopila vsled izkrvavitve. Umorjen Jakob Širovnik je od- PADEC LUNAČARSKEGA Zakonski možje se puntajo. I nja svetnikov z giljotino. ! Pred nastopom zdravnika Guil-lotina v Franciji ni bilo enotnega načina usmrtitve. Krvniki so poslovali z mečem in sekiro, lomili so obsojencem kosti ali pa so jih privezovali konjem na repe in jih raztrgali. Usmrtitev z mečem ali s sekiro Je bila privilegij višjih slojev Šele borba za enakopravnost je načela tudi vprašanje enakopravnosti na morišču. In tedaj jc Guillot n opozoril na orodje, v katerem je rečeno, da mora biti vsakemu n? smrt obsojenemu odsekana erlavr Guillotin je trdil, da bi to orodje najbolje nadomestilo nerodneea 'n nervoznega krvnika. .Sekira giljotine je obtežena 60 kg in ker pada z višine 30 ni. odseka glavo v treh retrtinkah rekunde tako. da ob^o-^noc "n muke sploh nima časa. le na tamkajšnji žvinsk sejem. 19. marca pa se je vračal domov brez žvine. Med potjo se mu je pridru-ž'l obdolženec in mu ponujal voic, ki jih je baje neke deček gonil za njim. V Smiljanovi grapi sta &i-rovnik in neznanec popila precej vina, ki ga je plačal obdolženec. Ou pc-tih popoldne sta nadaljevala pot proti Ptuju. Od takrat ju ljudje niso vec videli, pač pa so okrog: 22. ur2 srečali Josipa Gla.sa. ko r.e je vračal sam. Ljudje takrat .še niso vedeli, kdo je neznani tujec. -• vsem pa sc je zdelo njegovo ob-r.aranje sumljivo. Pozneje so neznanca razne price, ko so ga do-tično noč srečale, spoznale v Glasu, današnjem obtožencu. I "uAski ^ias je takej instinktivno obsodil ne-rnanea ko* morile:.. Ol.v- se ^e 29. marca sam i u v i l pri '"o;! v Ptu- \y v ili. d.t Me;;tt» Dunaj ie stdez sve- tvnr zveze za pravice mož ood imenom " Aenultas". katera na.:itr. jc beriti za pravice zakc mož in paralizirati uspehe žen^k zmancipattije. Zveza \c sklical;«, n -nega komisarja Lunačarskega inj,^ kongres. jP b.l pa prtl'J J. E. Šrom, moskovski dopisnik "Prager Presse". pc^ilja svojemu listu perečilo. v katerem razmotri-va pndec bivšega ruskega piosvet- raz^ralja vzroke, ki so bili .iomero-dujni. da je Lunačarski izročil svoj jrjrtfclj možu. Ki je doslej oskrbo- v -osvCvire zadeve v rdeči armadi. Lunačarski. veli Šrom. je eden najboljših mež boljseviške str?nkc in komunistične revolucije. Njrgo-va naobrazba je velikanska, njegov umetniški talent je nesporen, tudi njegova govorniška erudiciju ie brez primere. Toda ker je površen bt.htn in nesistematičen ttr pIitD'\. jc izgubil precej svo^ vclia-vo ter med stebri režima. žt n. k . "cižtntf-i. nac.?Lc. l :e ni pri?: K-i v a j v- Avstri io devalj ur?-baje Jjoliticm U ilerc . ' Med»rm je vzšel gorostasen. žolt me:- -e, na čigar obilici je plesalo jrf.š' •( muMO. pojoč enolične perm1. Tj okru .v je ako zazdelo, kalit. r bi vs^ t v r.v.M'T hotele živeti cb nit'n in e po končanem plesu na lu* • il.iiii za večerjo. Zalo je ytrmo b«^ijil van »e dokler mu n Z3v '. i iv.i .«>*ali pi 'i i« mi, svo-1o rol; }n. }f č* luni in je/il. da bi „e n. ne « ' 11 bolje zaščiUl. C« mu tka. mordanjih bog in rodni gla-Ta 7iu bržkone pošteno pi- "e-'a'. rc je " rodni sla. u v 'no n vedno večal. Tjokra se je ugriznil v konec repa. da bi čutil, ali še bedi. Močno ga je .zaskelelo, vendar pa je rodni glavar music bolj in bolj rastel. Črno, še bolj črno se je -♦ril po rlati obli ter otepal r. dolini vražjimi krili pod seboj. Se-daj te že segal skoro preko velike 'une in se še zmeraj razprezal Tjokra »je z grozo bolščal proti čudo-lšču In mističen trepet ga je prekinjal. Takrat mušični poglavar celo nt imel več dovolj prostora na mesecu in Je kljub temu še nadalje rastel. Tjokru Je rep ukrepertel v topo poličko, vse štiri noHce so bile sklenjene v vozel in tbrazček ie obstajal malone zgolj iz oči. s pirali :n hlastali strupenimi pa: - nmi smreki. Vč a si .v p usti li, razpr- - .'tri i svoje r.ametno metke kož: n v kr >m :r. p >letu postali :-p"t lep?-Jj.p : leti i;ii je bilo sto ali še vr--rriM;\r.Ji okf,Ii črevesa i!, -k;^-■11 raz-. ^ ti roreči --a iež. "e hr--čiv ravsali in ubceegu TJokrico ne^i arLsl *» i»ki-i'i Sic r i<> d. i i ? Milj cve* ;n s id, nikdar me -a. T la astri zobci zlobnih žival 'j m ■•-•.li pri napadu in obrambi ■ trašno rani'i. ve" ii>: al.Ksti *c i>oirtislii na io::t obupa ya je prevzela in po-kušai jc. kako bi počasi, skoraj negibno, spoižel niz žleb. ki ^a je delila skorja mta očnega debla. 2e e imel na temni, odsoini strani ne-*-aj opičjih dolžin za seboj, ko je žleb mahoma prešel v gladino o-gromnega debla. Nemogoče, da bi se niže doli oprijel ter oklenil. Dru--oea ni kazalo kakor brez hrupa zdrsniti ali pasti v neznano globino, polno strahotnih ponečnih zveri. V poslednjem časku pred izvršitvijo nevadne nujnosti je Tjokrov tipajoči konec repa začutil praznino v drevesnem trupu, ki je mogla pomeniti le duplo ali šupljino. Zaničujoč preteče drevesne kače ali Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca (j "Glas Naroda" jj prepričani smo, da boste potem H štabi naročnik. PEKINŠKI ČLOVEK V d . lini Cav-Ku-T>n, kakšnih -19 km ! i .i- »zapadno > Pekinga, o ; alrteli na okamf.^.el^ r.-tzr.ke člo- ' veških ckcvtij fti vzbudili v u-j eeniašKih krogih pravo senzacijo. Po do-.edaniih ugotovitvah ne • . a n: n. mi i-^go z.', dni"" skani v:r.o ni či n" med ;'ov"koni in o-l ico. . *. i»r.. vek: ki -e bolj ne^o v-,i -Is ; k? .t: pribil Kit opijam ;"o odk.lijc je plr i devetletnega dela, ia ga ;.e bii započel švedski rariskovaleee dr. Anderson. Najpr-vo je našel v debeli apneni plasti dvxi očitno pračioveška zoba. Ker mu je manjkalo potrebnih priprav, ni mcgel nadaljevati svojih raziskovanj na licu mesta. Tako je izročil zoba paleontologu dr. Zdan-skemu. ki ju je vzel s sabo v Upsa-lo in ju tam temeljito preiskal. U-gotovil je, da gre za zob odraslega človeka in zob otroka. Potem so natančneje raziskovali dotično mesto v dr.lini Cav-Ku-Tien. Teh raziskovanj so se udeleževali kitajski učenjak dr. Li, švedski učenjak dr. Birger Bohlin in Kanadec dr. Davidson Black. Kmalu so odkopali kočnik devetletnega otroka iri ni minilo dolgo, pa so našli čeljusti dele lobanje in nožnih kosti. Vse te najdbe so potrdile domnevo, da gre za najstarejšega pračloveka. kar so jih bili našli doslej. Seveda pa je naletela tudi ta trditev kakor vsaka druga v zgodovini znanosti na odločne ugovore. Najbolj hud je angleški profesoh Elliotsmith, ki mu noče v glavo, da bi utegnila biti Azija zibelka človeštva. je takej instinktivno obsodil ne-rnanea ko* morilca. Ol.v- se ;e 23. marca sam javil pri '"o:l J v Ptuju. t iv', da mu ie brat p- v .-i-;, d.i ■ .. orožniki i '\o. Sev c •. e j-.a r-C.-!očuj TOtiil-'a1- da ! 1 cu n f.*U-?c Širo*. n»ka. Zt;:;o.-ari1 'e. se :* umorjenim sprla, ar T.. se r. hi in d" "" ftirvvn.:-- te. i-ril trikra* s palm.' kar rnu ob i? -žene:- r.i oslul do'vi .n da pa '-e pobegnil. ko je . -:ri (•anje: "Ki! *us. ■ da■ 1 s : Kij se je kasneje -odilo z umor'-rnim. pravi, da ne ve. Tre'11 p.- ie d:: -a v noci srečal nobenega človeka. Pri zasliševanju je ponovno zašel v protislovja, ki po trditvi obtožni- ŠTORKLJA LJUBEZENSKI SEL V dunajskem Sehlossparku jc nedavno spustila* na tla štorklja. Bila je navidez zelo upehana in trudna, ker je dihala z veliko težavo. Okoli živali so je nabralo mnogo ljudi, ki so živahno razmo-trivali njen položaj — kar opazi nekdo, da ima štorklja na nogi privezan zavojček. Pristopil je stražnik in je od vedel štorkljo na stražnico. Tam so zavoj odprl in našli v njem ljubavno pismo, polno i strastnih čuvstev. Pismo je pisal neki mladenič iz Versaillesa ir. ga je poslal svoji izvoljeriki na Dunaj. Na zalepki je bil natančen naslov adresantke. Strokovnjaki so ugotovili, da ;e štorklja dresirana žival, ki je prenašanja pošte že navajena. Zaradi tega so jo obdržali v dunajskem živalskem vrtu, — dokler se ne javi njen lastnik, ki menda ni pričakoval, da bo končal njegov ljubezenski sel na policijski stražnici in v javnem vrtu zvedavega Dunaja. Priporočamo nakup delnice Jogosla venska Banka, D. D. (Dinarska izdaja) — Zadnja plačana di viden da 8 Te delnice smatramo za dobičkanosno naložitev. OKROŽNICE in CENE POŠLJEMO NA ZAHTEVO POŠILJAMO DENAR POTOM KABLA ALI POSTE V VSE DELE JUGOSLAVIJE ZIMMERMANN & F0RSHAY Ustanovljeno 1872 111 BROADWAY NEW YORK, N. V. Bilo bi pa napačne rcai. cia je me: padel zaradi politike. Maj ši ! Bii if: vedno dober kta.nuni d' a-ipli-i.iran In n:>ebno z.»n»iiiaLi. Plav ^ jc s .širokim tokom i.fic i »finega-komunizma in bil vedno . tranki na i: ilu tj o kamer t jc postavila v služb . v v p - c p-jasr.juje>> p; -rt •-V.'-oc''- eh'-re h.- •/ -a itsn-r.ir: Luna čar--ki ie nan::.-!- velik acc ževalec lepejja spola Prip'. va-da^e e. dr n prej '1 w fcoa Kalinin od r.ckc vaške uciieljice pismo, v t: a t ert rz :;iu je dama izjavila svojo ljubezen. Zapihal je na zalepko: V rešitev Lunačarskemu! Ta prigoda, če je res ni cm a ali ne. dovclj ka-rakterizira bivšega rd.-čega prosvetnega šefa in njegovo razmerje do ženske Lunačarski .se je torej zaljubil in je prišel pod vpliv mlade, a pov- J lažja, prečne igralke Malega teatra v Moskvi. gospe Rosenellove. ki pa ni samo mlada, ampak tudi lepa in ne pogreša še diuorili mikavnih prilastkov lepega spola. 3aš to pa je postalo usodno 7a prosvetnega komisarja, ki so ga ljudje Stalinovega ali Jaroslavskega kova motrili s čisto drugih vidikov. Kadar j : Lunačarski po nalogu komunistične stranke potoval v inozemstvo, ga je vedno spremljala njegova žena. Njena zunanjost, obleka in nakitt pa je bodla komuniste v oči. Nemški komunistični listi, posebno berlinska "Die rote Fanne"* je zaradi tega ponovno napadla Lunatarske- ga. Slednjič mu je moskovska vlada zafcranila. da bi jemal s se bo, ženo. ki je bila vedno kamen sped-tikc. Istočasno pa jc izšel v "Prav- ; di" grmeč članek zoper luksurijoz- j no življenje dam visokostojecih ko- ! munistev. Letos spomladi je Luna- j J čarski dal ustaviti in zadržati br- j * zbvlak — zaradi svoje leep žene. Kc so mogotci v Kremi ju izvedeli, da ta postopek ni bil utemeljen s službeno nujnostjo, je dobil Lunačarski ukor. Take reči oo ce ponavljale in končno povzročile padec pros ve t- | nega komisarja. Seveda pa ni mož s tem zakrivil-nobenega služben?-ga političnega prestopka. Baš to vzbuja nado, da bi ime Lunačar-skega kmalu zablcstelp med — sovjetskimi diplomati. Poslaniško mesto v Londonu je nezasedeno. Po cspešnih pogajanjih bo najbrže j ] premeščen v London Dovgalevskij. { li v pariškem peslaništvu pa se bode j f? cdnrla vrata Lunačarskemu. In te- ' f inozcm.^ki clari organiracije u-tra h. Koliko 'e ua tem resnaa i ni znano. Najbrž je bil- prijav prv-raaio zat: . ker sr- atc-iil^ boljše polovice svejini možem r.y prst? In jim prepovedale udel3žiti sc kongresa na Dunaju, i:jcr m holeliza-, konski možje javno odrekati ae-^ nam težka pribor jene pravie.^. Svetovna zveza za pravic? moi hoče s pomočjo lepakov, slik in aa -takov izzvati boj >:a enak. ^av j i o-i mož z ženami. "Aequita;" ; t' -i na stališči;, da favorizirajo za-I krmi žene na sk. a>- aicž m za- hteva reformo rodbin: kca s bi t -nega pr.ua. Po mncn.t; u- . i. itacije je postala ial aa' v:> i r .'ain zašat.i žer. ....P; ni/--n; «'. na ima baje adaj iste politične pravica, kakor mcž. Vsi piki -i ro ji dostopni, in pogosto celo lažje dobi službo neac moški. V takih .azn. -rah me u i zakon za žcr.?. ki se •\c zrn« ni ci :;ti za meraio. 3mo •tlir.i .-.li.t. .j.-kc kat?ri je i čen mta na milost in nemilost \ takih razr^rrali pomeni ženitev /v. možkcua naravnost sumomor. S tem j< t«id< povedane. za»::;i a. moški vedno b ij iz: ;ifcii< zakonskega življenja in živ? rr. " v div-jrm rak', nu. Žen-ka. » man .penija :^re baje s nv »jimi zahtevami pr — daleč. Mnoge zenc vidijo v :ož.i i:i zakonskem življenju :a i" .±xkit-iajijc. Jasno je. da mora naleteti akciji i -» organ:za i.t n >. en rgičen raoor /' n^kih or.aniZHclj Zanin.ivo j" j. *, da. p: .1 p.i'a arga:na: v a a-do* .Imih au ž ur::.miaa' a. .-.« a. ra pravu :■ :. KI iza ' . :- • k*»t rem pravi. f ?m manj, kar p<. pretežni ve.ini niso o.li * iir.„ -.ui.i ut iO. Vajeni raz-kn'-nega in brezskrbne, a življenja sc se mcivii! sprijazniti .. svojo u-sodo in prijeti za vsakp delo. :amo da bi s" mogli preživljati. Seveda je me d r.-nr.i tudi mnogo takih, ki jim ni treba delati, i. r r-z :>e pravočasno preskrbeli z denarjem. Najslabše st- goji rodbini b.vše-{?a turškega sultana. Noben princ . ni padel iii-:o glcbcko^ kakor sin Abdula Ilamida Abdul Kadir. La-: ni se je o njem mnogo govorilo v j zvezi z družabnimi škandali » Bu-| dimpešti. Pczn^je je padal vedno ' glcbljc in zdaj se preživlja kot ka-pelnik cigan.skega orkestra v nekem nočnem lokalu v Szsrvu na Madžarskem. V siremainem kapel-mku bi pac nihče ne spoznal sul-j tanevega sina. ADVERTISE in GLAS ZARODA ■f! Mali Oglasi imaj o velik uspeh H / - - - A ^ Prepričajte se! H H te daj bo prišla na svoj račun pač tudi guspa Rosenellova fc JW0SEE2S8S3LF• "SESESBB«^ KCvi " ~ -nu IMX II , .1 1- .J.1I im.jij IL. JJLI., i __________ ESS 3 irJ i • x--— --------—--;,-:-------- —- "fi LAS NAROD A** NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 11, 1D23 The LARGEST SLOVENE DAILY hi C. B- A Skrivnost sestre Marlen. KOMW IZ ŽIVLJENJA. —t-.-.. . Za Glas Naroda priredil G. P. i (Nadaljevanje.* D:v kar največ bučne. Jaz bi raj to cM->l dosti večerov do ' m,.i ah pa lih prrkrarrlja! par dcbiimi prijatelji, a Katja nima za i tO ''' ^ * silita V t-ni «7«ru m«.a obveljali r.joia volja. J^z j | - "v. V v m a rs i "j m o.--tat« e<a 7 V rm. da mu napravi vpelje, kaj t: zapa/:!: t'a ji ( turi • r. ?ku>al naplaviti veselje. U-» lo t:- lal.i'o 7ti ) ;xj! B| Ali imaS cbleko za vcselico? M.trl« n- re jr nasuvhnila. /'. . k.ii we *ie skrbiš. Ha raid Nr, slavnostne obleke. katero bij lahko m^siln na t veji ves, lici. nimam. Dcseciaj sem, še vedno izhijala * svoj<; črno. vorerm- ■ bitko in belimi pralnimi oblekami. Če pa vstra- I ja.i pri trm. da s- udeležim te veselice, si bom morala naro-.iti slav-' liostnc obleko. Jaz vztrajam pri t^j zahtevi! Kdaj re bo vršila ta veselica? \:< iv m zdi. t :> k< nccm prihodnjega trdna. O tem morava še ! grvii. iii t K. t o. Naroči pa šc sedaj dotieno obleko. Ne smeš p.nabiti.! da si moja *en?ra Sn da moraš reprezentirati mojo hišo. Jaz ne maram sli ali. da bi moja sestra zaostala za mojo ženo. Ti izgledal v pri-j.rosti ob3- ki šc dovolj odlično. — vendar pa, — saj me razumeš? Povsem br«i- -k; bi si lahko. Harald. jaz vem. kaj sem U dolžna. Pomolil ji ie roko. Tako ie prav. Marion Pol« žila jr vojo roko v njegovo in /anjo je biio čudovit občut-k. da se ic njegova n ka tako trdno in porko oprijela njene. Kak.-no barvo si si izbrala za svojo obleko? — jo je vprašal balo. Na lahno se jc za: mejala. Ah. ti i r» ganljivo .skrbrn v svojem trudu. Celo za to se za-nima Jaz ne v« ni, kakšno barvo naj si izberem. Ogledal si jo jc z dolgim pogledom. Ves kaj. Maricn. Jaz mislim, da li bo dobro pristojala mrka. bela svila, ki se nekthl.o izprcmlnja v biserno barvo. Bela barva pristo-ja nabolje tvojim lasem in celi tvoji zunanjosti. ^Globoko je zardela ped njegovimi pogledi ter tresoče se vzdihni-la. Kijub temu pa se je prisilila k smehljaju. No. debro. izbrala si bom belo. Za trtnutek je postalo vse tiho med njima. Harald si je ir.„likal v duhu prikazen Maricn, kako bo vzbujala splo no pozornost med vsemi mlajšimi damami. S ." ilo • ; je od;t ual od slike ter priče l hitro in brez zveze prlpcve-c' vati o Kuta P.aci ' Maricn ga je poslušala s pere;im zanimanjem. To mora biti čudovita dežela — jc rekla, kot v sanjah. Motreče se ie e-zrl vanjo. j Ali bi ne hotela priti z nama, Marlen, na Sumatro, ko se vrne va, vsaj za par let? Preplašena se je ozrla vanj. Tega vendar ne rnislif. resno? Vendar. Zcidler mi jč rekel, da si prav teko usposobljeni pro j l.uriM ket cn sam. Pravzaprav bi bi!a tvoja dolžnost ogledati si naše delovanje v Kota Raci. To bi napravilo marsikatero kupčijo bolj eno- ! stavno, če bi bil kdo tam spodaj debro informiran. Z.'idler je prestar j za to Knj pa ti? Ka vztrajaš pri tt m. da posvetiš vse svoje sile tvrd- ' Ki bi lahko storila to tudi na ta način. Naj pivo je podala popolnoma rdeča v obraz, nato pa je prav tako hitn prebledela. Lotila se je je Jku/njava, da ga zagrabi za bese-cu. Nato nc bo treba tako kmalu ločiti se od njesa. Ostala bo lahko še ; apr. r \ njegovi bližini. Sevcua. - tudi v bližini Katje. Ta bo seveda i ati.ilu valil tudi v Kota Raci s svojimi m učit vami ter bo najbrž postala :i b< 't r.c-nora. To pa jr ni prestrašilo. Bala se jr le. da ne bo Imela več dovol> mori. e!a prikrije svojo ljubr2cn. No. Marlen? j t- silil v njo. Fkc.ro boječe .-o je obrnila \>.lron od njega. N'e. '^fea lit- nc-rem Tc-a ne sir.cm, — je nahitro izbleknila. - Zakaj nr0 Bkcio proste-e je je ozrl vanj. To ne gre, n>* vprašuj več tem' A!' s« braniš radi K-.ttje? Ali misliš, da fci imela kaj proti temu? I«.' ver'via. kaj np odgovori. Z p azil pa je, da sc bori z naravnost tmrtno zadrego. Mcgoče tudi radi Katje, Harald. Boljše je, če ostanem tukaj. — Ali se bojiš Sumatre? Ne, prav gotovo ne. — Torej nečesa drugega? Marlen ni mogla odgovoriti, pač pa je vstala, da obrne svoj obraz od njega. Hoee\'a govoriti o nečem drugem. Harald. To je prišlo preve* presenetljivo zame. Pusti, da razmišljam o tem V tem trentku je nekdo potrkal. Kot oproščena je zaklicala Marlen, naj vstopi. Vstopila je gespa Darlag. Gospodična Maricn. prcslm vas. — ali mi hočete za trenutek pomagali. — jas bi rada pogrnila mizo za danes zvečer ter ne priden nikamor naprej. Vi pa ste tako spretna! Marlen je bila rade volje pripravljena, kajti pri tej priliki bi s U lahko vrnil duševni mir. ki jo je hotel ravno popolnoma zapustiti. — Jaz pridem takoj z vami, gospa Darlag. Ali greš z nama nav-*dcl, Harald? Ne. jaz čakam tukaj nate. Marlen. če smem! JSamoposcbi umevno. Takoj zom zopet tukaj. S temi besedami jehušknila Marlen iz sobe ln gc^spa Darlag ji j« takoj sledila. Harald je prisluškoval njenim odhajajočim korakom in mislil c tem. zakaj je postala Marlen tako nemirna pri vprašanju, če lioči edlU nekega dne Sumatro. Bal se je dneva ko se bo moral ločiti od nje, čeprav si je vedno ponavljal. da mu ne sme nikdar biti kaj drugega kot sestra Marlen. Za unj ni torej hotela priti ž njim? Naenkrat pa mu je prišla misel. Ona noie zapustiti Hamburg: r id' moža. katerega ljubi! čeprav je bila njena ljubezen brez nade. ji .Miteia vtntiar estat? v njegovi bližini. * Njegov pogled je pohitel k njeni šivalni košarici. Tam, v to koša-je .. pr. ko rs'r ine'no gibljejo, samo če Una- pitekantropu 940. pri eoantropu •j hrbicni^r.i mozt g. Pri človeku j 1170. pri Rodezijcu 1300, pri An-so pa možgani najvažn 'j -i in *i*ij-j dertalcu 1400. pri komanonski ra-obiutljivejši del telesa, tako da ze - si 1500. pri človeku t homo sapiens« devstuje najmanjša napaka v tem | pj zavzemajo 1550 kub cm. Te šte- Kretan je Parnikov ; .— Shipping Newi - je y zvezi z možganskimi funkci-: Jami. Tak človek izpijc kozarec vode. če ga pozovemo, če mu pa dame) isti kozaice prazen, nc ve, kaj početi z njim. Manjka mu možganska funkcija, ki bi mu dsln pobudo. da bi j V zvezi z razvojem možganov je najvažnejše vprašanj.. če inoit. postati človek še bt;lj inteligenten odno.sno če jc v čleve kih možganih še kaj prostora za mv ; funkcije. Možgani Turgcnjcva so teh-tah 2012 gramov. Byrona 1R07. Kanta 1600. Momsena 1425, Dar,-teja 1420, Gambette 1100 itd. j Tudi anatomslil ustroj možganov kaže še mnogo individualni! razlik, ki se kažejo v duševnih lastnostih pojedinih ljuch. Pretežna vc- ~ čina učenjakov je mnenja, da člo- NEW YoHK veški možgani v svojem razvoju še ouwaiwa, Karl 3 terms ha j niso dosegli najvišje stopnje, tem- L.aie t ails, t ran« M^mc. i več da se še vedno razvija in iz- ohiO t po poln ju je jo. Človeškemu mtelek- BarOerton. Jolin Balant, Joe Ihti tu se torej odpirajo ie vedno no- cievelana. Anion tioock. Clia> va pota in naši potomci nas bodo Kuilinger, Louis Kuuman. Anion oktobra. 1- rail. t» or.- 1 . . !•« « m»-I> .s. rt k. «"h. r!j..iirc .Mwmtiura l.r\Mlli.ui. l«>ui lir. m. :> lil ukt5br« .-...mri t'l i--I oKtbbr«: ,\Uur. idiiki, rin-rl«'ur| ......i Kc \\ . t nit i ii« m, CI.-rlwurK. i i » rti- tt p. j'cizn.-uv mehanizmu, pe neha člo vrk biti misleče bitje. Brc? možganov človek ne more živeti. Možgani morajo biti torej seoež važnih življenskih funkcij, ki pa še niso ux no raziskane. Koiikor bolj je razvita žival, toliko bolj so razvit: tudi možgani in toliko važnejše so njihove funkcije. Pri nižjih bitjih so prevzeli najvažnejše funkcije drugi možganski cleli. v pni vrsti vilke kažejo jasno, da se možgani večajo. Pri pračloveku vidimo, da so možgani moino podobni opičjim in da je tu.ii duplina lobanje stisnjena približno tako. kakor pi i opit i. Pri -eoantropu je duplina lobanje ir' večja in čelo višje. Lobanja dobiva postopno drugačno cbiiko ir« se vedno bolj zaokroža. Napredek člove tva je nedvomno v zvezi z razvojem možganov. Človeški mož- oo inteligentnosti dal;»č pn kašab. POZOP, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je nar«»čnina pošla. Nc čakajte toraj. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. .nnli možgani in njihov podaljšek.' Z razvojem možganov se razvija gani se pa niso povedali samo po (jaLIFORNI\ Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln tudi inteligentnost. j obsegu, temveč tudi po preciznosti Povečanju funkcij možganov od-; in kompliciranosti svojega ustro-govarja tudi povečanje niihovej ta To je ugotovil ravnatelj nevrol-mase. Ta razvoj se imenuj«1' v zna- škega zavoda na univerzi v Frank- COLORADO nosti tclenke-falizacija. P i člov^- futn prof. Goldstein, ki dol«;a leta Denver, J. Schutte ku je šr* cela vrsta funkcij, ki so v proučeval m opazoval v glavo ra- pueblo. Peter Culig. John Germ, večji ali manjši meri neodvisne od njene ljudi. Na prvi pogled so taki Frank Janesh. A. Saftič. mažganov in k-Uerih sedež je bo- ljudje normalni in lahko še dolgo Salida, Louts Costello. disi v malih možganih ali kje dru- opravljajo svoje običajno d^Io. uis Jupan-čič, A. SkerlJ. Farreil, Jerry Okoin. Forest City. Malh. Kamui. Grejensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fo-rencha'k. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polane, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Run. Fr Podmilšek. Pittsburgh. '/. Jas-she. ig Magister. Vim;. Aih in U. Jakobicti, J. Pogačar. P re.slo. J. Demshar. Reading. J. Pezdirc. Steelton, A Hren. Unity Sta. in okoli-o. J. Skerlj. Fr. Schifrer. West Nc-wton. Joseph Jovan Willork, J. Pettniet. JTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Mih.va.ukeo, Joseph Tratnik 1.1 17. oHobfj: Sluiig.ii! ,lluul")in«- »ur .»!»r. Hi*«. rn«o 1S oHobr»: |j. .•»■ tTHfUf. tljiri! I :..in ri. . » ;.<•: ji ^ 19. -.1 brj 0- k- in ir..' Ch«-rl»'ur(f. Atil«»rpi-r I'. ul* !>I.1.1.riiiillr, < .t-ri"\ u 23 «k|ibf»: A-iUil cu t. ♦'"» irlH-urif 1 i. . .Jrii. Ch«-i t>" irg, ltrriiif-n Urviiutr, Cf»irtK>urK. llami.u K 2i OktOfcra. Hrt-ni. i. I'l r; : ... g, l:r.-r:,.-n 2i- Ott.br^ ,M.i j. -ti. . «.-h*-rt. .jri.- .u tli «"iierli "i! k. A'tfm-rr, «*n 26 iv j it j At.lv. • •»!»»•••. CVil-trii!. lUmhmr l'.-r in. li>< it. t; •• «ur Mi-r, lirrmrl .".ill*-, ii t'l.- .l,. I K, tlt OKII 30. oktob^j: iU .. u i ..i. i *h» rk. urir 1-ii'-ut i .trUiii£. Cii<>rli«>ui|r, I'rc ):tti. f, /1 rrt... ,rr, l!.nn i.r« 31 .wt^brii ilu. • I e ••» Illi-iri.n Jea»nStal iizlrt. — okt Mll» d Frani- • B-.t'inl akupnt «*>t. — ® dec.. "O Ce f g DNI PRfcKU OCtANA Najkraj** in nj;bolj ugodr * pet t« ootovinl« n« oQrrni^.n carmkib : ILE l>F. FRANC 1". IK. okt.; K n«>\ iT F M ' ' 10 P M I KANCF 22. Nov.; i! deer m h n '10 P M . (G P M • I* Ml IS januarja. 5 P M NkJkrtJfA vit i>.. lcl«sn.i-l V« n'li'- ■ \ i.rn*«;te kat«»r»ii ikn lilaii'-n »gm nu a I % FRENCH UNE 1* STATE STHttT NtW YORK. ^ V MINNESOTA Chisholrnn. Frank Gouže, A nian. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth. Lcuis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia. Frank HrvaUch. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. f Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa. Pd- vano skrivnost Marlene. a konečno je podlegel. — postal je slab. Kot magnetiono privlačen je odkorakal proti prostoru v kotu. da se meri, oko v oko, s tem možem, katerega je smatral za svojega nasprotnika. S traesočo se roko je posegel po tajni fotografiji in v naslednjem tre- j nutku jo je potegnil ven. Pogledal je nanjo. Njemu je bilo, kot da je udarila strela pred njega, — zri je na svojo lastno sliko! Njemu je bilo kot da ga ie exinesla vihra skozi oblake. Marlen je ! :-kriIa pred njim njegov ) lastno sliko! Pred njegovo podobo je sedela,^ ko je stopil v sobo! Tukaj na tem mestu, kjer je brez dvoma presedela de>sti časa v vseh teh letih, je obesila njegovo sliko, — njegovo sliko? Kot navduežno ihtenje in vriskanje sef^je izvilo iz njegovih prsi. Kot mrena je padla z njegevih oči! Njemu je torej veljala ljubezen Marlen, — pač že vsa ta leta! Bil je mež, ki je pripadal neki drugi in ki ni vedel za njeno ljubezen. Radi njega ni hotela pripadati ni- i komur dragemu. S tem je bila rešena !ukanka, da je izgubila svoje sr- i ce. ne da bi se le enkrat sestala s kakim moškim. ^ Kako dolgo ga pač že nosi v svojem srcu? Pač že izza časa, ko ga !e prvikrat videla tukaj. — predno je odšel na Sumatro. Osirotelemu otroku se je pač prikazal kot rešitelj, ki jo je privedel v svojo očetov-.vko hišo, k svoji materi. Marlen! Marlen! Nič več ni bila sestra Marlen, že davno ne več. Kar je občutil za- ; nje. ni imelo nobenega epravka več z bratovskimi občutki. S celo silo svoje duše je ljubil v njej žensko, žensko, ki bi lahko izpopolnjevala njegovo bistvo, če bi se ne obremenil z verigami kot norec, katerih ne more več sr.eti! Mar leni! Predramil se je iz svoje otrpnjenosti ter skril sliko zopet v košarico. Ona ni smela za noben denar slutiti, da je našel njeno skrivnost. katero je skrbno prikrivala pred njim. NEBRASKA Omaha. P. Brodericlt. WYOMING Rook Springs, Louis Taurh'.-r. Diamondville. F. Lambert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel Zastopnike j rojakom toplo priporočamo. I Naročnina za "Glas Naroda: ! Za eno leto 56.; za pol leta $3 , I za štiri mesece $2.; za četrt leta ! S 1.50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za ce-j lo leto. poučen o potn i'i listih, prtljagi »i drugih stvareh. V sled naše dolgoletne izkušnje Vam mi ;amnr?mo dati najboljša poi^-nila in priporočamo vedno ie prvovrstne brn>-parnike. Tudi nedrža el jani r arn«--:Jo potovati v stari kraj na obisk, tod % preskrbeti "i morajo dovoljenje »a po'rriiiev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki jc veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemosot e priti naraj tudi v teku 6. rr.esece* : in '.jii se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanje m v stari kraj. Prošnja xa permit ^e 1 mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odštevanjem in do;, ki potujejo preko New Yorka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, | naj '.e jim pošlje na Barge Office, j New York, N. Y. j KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA r.Iasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, nožje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1938. leta poročili, žene in neporočeni otroci ixpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do dru»e polovice pa s c opravičeni- žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 13 CORTLANDT STREET NEW YORK