KOPER — 24. APRILA 1959 «-08TNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 16 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in unrave- Koner Cankarjeva 1. telefon 170. Posamezni Izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250din četrtletna laodb. 7a inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo Uradni vestnlk okraja Koner nreie^alo ______naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. v im-jcuidj« ZMAGOSLAVNE PROSLAVE 40. OBLETNICE USTANOVITVE KPJ O \7 h n © o V Beogradu je imel referat na slavnostnem zasedanju CK ZKJ generalni sekretar Josip Broz-Tito, medtem ko je na množičnem zborovanju govoril sekretar IK CK ZKJ Aleksander Rankovic — V Ljubljani govoril na množičnem sestanku član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Lesltošek-Luka V nedeljo dopoldne so se s svečano sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu začele veličastne proslave 40. obletnice obstoja n revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije. Svečani seji so razen članov CK ZKJ prisostvovali tudi nekateri udeleženci I. in II. kongresa KPJ, borci delavskega gibanja, člani Part je n partijskih vodstev iz preteklih časov, predstavniki političnih in družbenih organizacij, delavci, kmetje n intelektualci ter številu, javni delavci Beograda. Na tej seji je generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz-Tito podal referat »10 let rcvoluc.onarnega boja Komunistične partije Jugoslavje«. Uvodoma je tovariš Tito poudaril, da je sedaj znano ne le našim narodom. marveč tudi po vsem svetu, da je Komunistična partija Jugoslavije izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo m da je b la njena ustanovitev zgodovinska nujnost ter potreba naših narodov. Nato je dejal, da so komunisti Jugoslavije in napredni ljudje, ki so se zbrali okrog KPJ, postal. resnični predstavniki teženj našli narodov. Omenil je. da je vodstvo KPJ od ustanovitve Partije do leta 1937 bolehalo na mnogih pomanjkljivostih in da je šele novo vodstvo, ki je bilo formirano leta 1937 z likvidacijo politične emigracije uspelo strniti demokratične in revolucionarne sile države v enotno gibanje za ureditev osnovnih ekonomskih, socialnih in drugih problemov ter za obrambo neodvisnosti države pred bližajočo se fašistično agresijo. Tovariš Tito je nadalje omenil junaštvo komunistov v boju proti sovražniku in njihovo težnjo po izpolnjevanju svojih internaclonalističnih dolžnosU. Dejal je, da je vodilna vloga Komunistične partije sad njene družbenopolitične in idejne dejavnosti ter da socializem ni monopol nikogar. Obsodil je politiko taborov, češ da je škodljiva razvoju socializma 'n ob zaključku svojega govora dejal da smo lahko ponosni na slavno štiridesetletno revolucionarno pot KPJ, ker lahko vsakemu dokažemo, da smo zmeraj visoko nosili zastavo Marxa, Engelsa in Lenina in da je program ZKJ, ki je bil sprejet lani na VII. kongresu, pravzaprav samo tehten prispevek k spoznavanju problemov in k njihovemu delnemu pojasnjevanju, kar bo pripomoglo, da bomo s splošnimi napori pravilno odgovorili na vprašanja, ki jih zastavlja življenje. Po svečani seji CK ZKJ je bilo v Beogradu na Trgu Marxa in Engelsa S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU Zc nadaljnjo ras! pristanišča vel-.ko zborovanje, ki se ga je ude- ležilo več kot 200 tisoč Beograjčanov, In na katerem je govoril sekretar CK ZKJ Aleksander Rankovic. V svojem govoru je podčrtal vzvišenost boja Komunistične partije glede na njeno celotno ustvarjalno pot od njene ustanovitve do danes, ko je naša Partija postala tako močna, enotna, čisla, množična in bogata z Izkušnjam; kot še ni bila v vseh letih svojega obstoja. V ponedeljek popoldne pa je bilo v Ljubljani veličastno zborovanje, na katerem je o zgodovinskem razvoju Komunistične partije Jugoslavije, ki je delovnim množicam, zvesta načelom Marxa in Engelsa, nenehno odkrivala pot boja in zmage, govoril član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Lulca. Zborovanja se je udelež'Io več kot 100 tisoč ljudi in tovariš Franc Leskošek-Luka je med drugim dejal, »da so delavski razred in jugoslovanski narod, pod vodstvom KPJ oziroma ZKJ in tovariša Tita izbojevali zgodovinsko zmago: vzeli smo oblast v svoje roke, ustvarili novo, neodvisno Jugoslavijo — bratsko skupnost naših narodov s svojim delovnim elanom in velik mi napori smo dvignili Jugoslavijo iz zaostalosti ter ustvarili močno materialno bazo za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. Stojimo na trdnih tleh in pred nami so svetle perspektive.« Podobne proslave pa so bile tudi po vseh ostalih republ ških središčih, po sedežih okrajev in po vseh delovnih kolektivih po vsej naši domovini. IZ REFERATA TOV. TITA NA SLAVNOSTNI SEJI CK ZKJ Znano je, kakšno vlogo je imela naša Partija v drugi svetovni vojni. Znan je naš prispevek k zmagi nad fašizmom. V ognji i najsrditejših bojev smo se borili ne samo zato, da bi osvobodili svojo deželo, marveč smo pomagali tudi sosednim deželam in protifašističnim silam v teh deželah. Nudili smo dragoceno pomoč pri ustanavljali ju albanske Komunistične partije in pri širjenju oboroženega boja v Albaniji. Zdaj pa ravnajo nekateri albanski voditelji z nami tako, kakor tisti človek iz pripovedk, ki mu je bila, ko se je dokopal do oblasti, prva skrb, da je zasadil nož v hrbet svojim najbližjim. Mi smo med vojno proti fašizmu organizirali na svojem ozemlju velike italijanske enote, bolgarske brigade, madžarske, češkoslovške, poljske in avstrijske enote. Leta 1942 smo dobili iz Moskve prošnjo, naj naslovimo na podjarmljene narode Evrope razglas in jih pozovemo, naj sledijo našemu zgledu. Mi smo to storili, toda učinek razglasa je bil odvisen predvsem od notranjih sil v vsaki deželi in od sposobnosti komunistov v teh deželah, da popeljejo množico v boj. Grobovi naših komunistov so raztreseni po vsej Evropi. Od Madrida, kjer so pokopani član CK naše partije Blagoje Parovič in na stotine drugih, prek Marseilla, kjer je pokopan komisar južne cone francoskega gibanja odpora delavec iz Rakovice in spanski borec Dimitrije Koturovič, do polarnega kroga na Norveškem, kjer so grobovi 3000 naših ujetih 1partizanov, povsod najdemo posamezne in množične grobove sinov naših narodov, ki so žrtvovali svoje življenje za boljši jutrišnji dan ne samo svojega ljudstva, marveč tudi drugih narodov Evrope. Ni neskromno reči, da je malo partij, ki bi lahko stopile pred mednarodni proletariat s takšno bilanco izpolnjevanja svoje internacionalistične dolžnosti v štiridesetih letih dela. Trdno smo prepričani, da bo tudi naš sedanji odpor proti neso-cialističnim pojavom in nesocialistični praksi v odnosih med socialističnimi državami zabeležen kot svetal vzgled obveznosti do lastnega ljudstva in do mednarodnega delavskega gibanja. Mi smo po pravici ponosni na svojo slavno minulost in na svojo sedanjo dejavnost v izgradnji socializma v naši deželi, prav tako pa tudi na tisti, čeprav skromni prispevek, ki ga dajemo za razvoj socializma na svetu. Nesmiselno je razglašati za proti-socialističen in nacionalističen vsak izraz ponosa nad uspehi naše Partije in naših narodov. Mi imamo res na kaj biti ponosni, obžalujemo pa samo, da se bodo morali bodoči rodovi v nekaterih deželah, čeprav nedolžni, sramovati sedanjih ukrepov proti nam. Mi smo prepričani, da se bodo sile socializma vzlic vsem težavam nenehoma krepile, da bo žel socializem nove zmage in da bo našel moč in sredstva, da odstrani tisto, kar je negativno. Življenje in praksa postavljala konec koncev vse stvari na pravo mesto. V mednarodnem delavskem gibanju vlada zdaj precejšnja ideološka zmeda, toda v praksi socialistične izgradnje se lomijo zastarele oblike in pojavljajo se nove, ki omogočajo hitrejši razvoj proizvajalnih sil, krepitev socialistične demokracije in ustvarjanje pravilnejših socialističnih odnosov med ljudmi tako v proizvodnji kakor tudi v družbenih odnosih v celoti. ~ V petek, 17. t. m. je bila redna •seja Okrajnega' ljudskega odbora Koper, ki- ji je prisostvoval tudi republiški ljudski poslanec Janko Rudolf. Na ločenih sejah sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev v prvi in najvažnejši točki dnevnega reda razpravljala o nadaljnjem razvoju podjetja v izgradnji »Pristanišča Koper«. Komisiji za gospodarstvo ojaeh zborov sta bili mneja, da je potrebno nadaljevati gradnjo celotne obale koprskega pristanišča in proučiti vprašanje popolnega izkoriščanja dosedanjih skladišč, gradnje novih in navezovati stike z domačimi ter inozemskimi podjetji, ki želijo vkr-cavati ali izkrcavati blago v koprski luki. Ker je Vodna skupnost podjetje kmetijskega značaja in je doslej tudi skrbela za izgradnjo pristanišča, ki je že dobilo dokaj trdne temelje za nadaljnji razvoj, je okrajni ljudski odbor sklenil, da bi v prihodnje Vodna skupnost skrbela za melioracije in bi oddala vso operativo za gradnjo pristanišča podjetju »Pristanišča Koper«. Tako bi z združitvijo investicijske in eksploatacijske funkcije v podjetju Pristanišča dosegli hitrejši razvoj koprskega pristanišča in bi bilo možno laže reševati vprašanje skladišč ter prometa rednih linijskih ladij, kajti, ko bo podjetje razpolagalo s sodobnimi skladišči, se bo tovorni Štafeta mladosti Tudi letos bo v počastitev Praznika mladosti ena izmed najbolj množičnih manifestacij »Štafeta mladosti«, ki bo tekla skozi naš okraj v petek, 24., in v soboto, 25, aprila. V štafeti bodo sodelovali predvsem člani TVD Partizan m člani raznih krajevnih političn1 h organizacij ter društev, V petek, 24, t. m., bo štafeta prispela v Branik ob 11.16, v Sežano pa ob 13,28, od koder bo po kratki slovesnosti nadaljevala pot proti Divači s prihodom ob 14,22. Nato bo tekla preko Rodika v Hrpelje-Kozino, kamor bo prispela ob 15. uri. Svojo pot bo nadaljevala preko Petrinj, Cmega kala, R žane in Dekanov v Koper. Na Trgu revolucije jo bo ob IG,50 sprejelo prebivalstvo Kopra in v njegovem imenu bo nosilce štafete pozdravil predsednik občinskega ljudskega odbora Miran Bertok. Ob 17 bo nadaljevala pot proti Izoli in tam po osem minutnem postanku ob 17,34 stekla v Piran, V Piran bo prispela ob 18..24 ter v soboto zjutraj ob 8. uri krenila skozi Portorož in Sečovlje do Mosta na Dragonji, kjer bodo štafetno palico prevzeli člani TVD Partizan okraja Pulj. promet v koprskem pristanišču znatno povečal, saj bo pristanišče lahko povezano s pristanišči v Sredozemskem morju in pristanišči Bližnjega in Daljnega vzhoda, Severne Evrope in Skandinavije ter Severne in Južne Amerike. Kako veliko je zanimanje za bodoči razvoj koprskega pristanišča dokazuje, da je že doslej sklenjenih pogodb za iztovarjanje ali vkrcavanje 70 tisoč ton raznega blaga, lahko pa bi se ta količina še povečala, če bi nadaljevali z gradnjo pristanišča in pristaniških objektov ter komunalnih naprav. V nadaljevanju zasedanja okrajnega ljudskega odbora so odborniki razpravljali o raznih finančnih vprašanjih in izglasovali poroštva OLO za posojila raznim organizacijam in zavodom. Nato pa so na skupni seji o-beh zborov izvolili za podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora inž. Petra Aljančiča na mesto dosedanjega podpredsednika Franca Klobučarja, ki je bil izvoljen za predsednika Okrajnega sindikalnega sveta. Po imenovanju sodnikov porotnikov v okrajnih in okrožnega sodišča ter po imenovanju raznih komisij, so odborniki obiskali tovarno Tomos PROSLAVE 40. OBLETNICE USTANOVITVE KPJ V KOPRSKEM OKRAJU V veliki gledališki dvorani v Kopru je bila osrednja svečana proslava 40. obletnice ustanovitve KPJ. Član sekretariata OK ZKS in predsednik OLO Albin Dujc je v imenu Okrajnega komiteja pozdravil zborovalce, ki so do zadnjega kota zasedli dvorano, nato pa je govoril o revolucionarni poti Komunistične partije ter o razvoju delavskega gibanja v predvojni Jugoslaviji in o revolucionarni borbi primorskega ljudstva za nacionalno, socialno in kulturno svobodo. Po njegovem govoru je pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodo-pivec« pod vodstvom Marka Mu-niha priredil celovečerni koncert revolucionarnih pesmi jugoslovanskih narodov. Proslave v počastitev ustanovitve KPJ so bile tudi po raznih delovnih kolektivih in ustanovah. Tako so priredili svečano proslavo dijaki in učenci koprskih srednjih šol v soboto dopoldne v Kopru, v ponedeljek pa so nastopili v Kozini s pestrim kulturno-umetniškim sporedom. Učenci industrij sko-kovinarske šole so v Čežarjih—Pobegih priredili svečanost v počastitev ustanovitve KPJ, na kateri so razdelili legitimacije ZK 18 gojencem te šole. Proslave so bile tudi v drugih krajih našega okraja, na katerih so po govorih o zgodovinskem razvoju ZKJ nastopali pevski zbori in recitatorji. Na večer pred praznikom je na Pečni rebri nad Postojno zagorel velik kres in 4 metre visok svetlobni transparent. Z vrha Soviča so močne detonacije oznanjale začetek velikega praznovanja. Postojna je bila v teh dneh slavnostno okrašena. Taborniki so odprli svoj kotiček. V prostorih Jamske restavracije je bila svečana proslava. Govoril je sekretar OK ZKS Slavo Černelič, nato pa so solisti ljubljanske Opere in simfonični orkester RTV Ljubljana priredili koncert. DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBČINE KOPER Minuli četrtek sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Kopru sprejela družbeni plan in proračun občine za 1. 1959. Družbeni plan predvideva, da bo bruto proizvodnja občine letos dosegla 15 milijard 43 milijonov dinarjev in bo tako znašal družbeni bruto proizvod na prebivalca 509.910 dinarjev. Narodni dohodek, ki je bil lani dosežen le s 95 •/» zarad slabega gospodarjenja nekaterih podjetij, bo letos predvidoma dosegel 5 milijard 611 milijonov dinarjev. Kot glavna naloga pri izvajanju letošnjega družbenega plana bo učvrstitev gospodarskih organizacij z boljšo organizacijo dela, z boljšim tehničnim poslovanjem, izboljšanjem produktivnosti dela, boljš m koriščenjem obstoječih osnovnih in obratn h sredstev itd. Važno je predvsem poudariti, če bi zmanjšal, materialne stroške le za 1 V«, kar je možno, bi lahko prihranili 73 8 mil jona dinarjev in bi tudi lahko znatno povečali obseg proizvodnje, če bi se ne zado- Generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito otvarja slavnostno sejo Centralnega komiteja ZKJ v čast 40. obletnice ustanovitve KPJ minulo nedeljo v Beogradu voljili pri sedanjem 40 •/« Izkoriščanju strojnega parka. Bruto proizvodnja občine se bo povečala za približno 30 °/t v primerjavi z letom 1957, to pa pomeni, da bo letos lahko ostvarjena družbena bruto proizvodnja v vrednosti 59 % petletnega perspektivnega plana. Narodni dohodek se bo povečal za 30,1 'U v primerjavi z letom li\i58 in bo dosegel 41 5 'It perspektivnega plana. Glavni momenti, ki bodo vplivali na povečanje družbene proizvodnje in narodnega dohodka, so povečanje fiz"čnega obsega tovarne Tomos za 71 "/o, boljše poslovanje in delo kmetijskih obratov za 17 '/<. zvišanje pro-metn h storitev za 42 •/., povečanje blagovnega prometa na drobno za 17,4 '/o. gostinstva in obrtnih storitev za 23"/» in povečanje produktivnosti dela za 15 Število zaposlenih, in to kvalificiranih. naj bi se letos povečalo za 18 4 V« ter bo tako dosežena 75 Vo zaposlitev, predvidena po perspektivnem planu. Dosedanje zaposlovanje nI bilo v skladu z dvigom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka zato, ker je prišlo čestokrat do prekomernega in nepravilnega zaposlovanja delovne sile in ker med drugim še ni bilo dosledno uvedeno plačeva-(Nadaljevanje na 7. strani) V Beogradu zaseda IV. kongres ZSJ Včeraj se je začel v Beogradu IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, kateremu prisostvuje več kot 1400 delegatov in veliko število domačih in tujih gostov. Kongres bo zasedal do sobote in bo razpravljal o poročilu predsednika Centralnega sveta ZSJ Svetozara Vukmanoviča glede na nadaljnje naloge sindikatov ter o izobraževanju delavskega razreda. HERTER - ZUNANJI MINISTER ZDA Po odstopu obolelega državnega tajnika za zunanje zadeve Dul-lesa je predsednik ZDA Eisenhower imenoval na njegovo mesto dosedanjega državnega podsekretarja in Dullesovega namestnika Christiana Herterja, Pričakovati je, da Herter za sedaj ne bo spremenil smeri dosedanje zunanje politike ZDA in da bo zastopal ZDA na konferenci zunanjih ministrov, ki se bo začela 29. aprila. HRUSCEV ZA JAPONSKO NEVTRALNOST Predsednik sovjetske vlade Ni-kita Hruščev je prepričan, da japonska -^olitika nevtralnosti omogoča dobre odnose z vsemi tistimi državami, ki žele imeti neposredne stike z Japonsko. Hruščev je tudi izrazil pripravljenost, da bi sovjetska vlada poskrbela za trajno nevtralnost Japonske, kar bi bilo moč doseči s sporazumom med Japonsko in Sovjetsko zvezo ali s sporazumom med Japonsko, SZ in Kitajsko. Sovjetska zveza je po besedah Hruščeva pripravljena skleniti z Japonsko bilateralne sporazume o prijateljstvu in nevtralnosti z vsemi državami Daljnega vzhoda, jugovzhodne Azije in državami ostalega sveta. OPOZORILO NA POMANJKLJIVOST ZAKONOV Avstrijski socialistični tednik »Heute« je te dni priobčil članek, ki opozarja na raztegljivost zakona o manjšinskih šolah na Koroškem, katerega je prejšnji mesec sprejel avstrijski parlament. Tednik med drugim priporoča, naj bi novi avstrijski parlament dopolnil zakon o šolah za slovensko manjšino na Koroškem, ker so nekatere odredbe tega zakona tako nejasne, da se lahko zakon izkoristi za teptanje volje slovenskih staršev. HAVANA — Voditelj revolucionarnega gibanja Paname Ruben Miro je izjavil, da bodo oborožene sile panamskih upornikov še pred koncem maja zrušile režim sedanjega predsednika Paname Erne-sta de Laguardie. LA PAZ — Bol'vijska vlada je zadušila upor bolivijske »socialistične falange«, ki je skrajno desničarska stranka. V Boliviji je sedaj na oblasti koalicijska vlada nacionalnega revolucionarnega gibanja. MILWAUKEE — Približno 7.000 članov sindikata avtomobilskih delavcev v tovarnah za kmetijske stroje je uspešno zaključilo 11-te-densko stavko. LONDON — Predsednik vlade Velike Britanije Macmillan je izjavi, da bodo zahodne države v kratkem sestavile izjavo o skupnem stališču za pogajanja z Vzhodom in omenil, da bo konferenca na najvišji ravni šele začetek številnih prihodnjih pogajanj. PARIZ — Na zasedanju evropske gospodarske skupnosti, ki bo 22. maja v Parzu, bodo razpravljali tudi o ustanovitvi evropske un-verze za nuklearne in eksaktne znanosti. TAZPUR — DalaJ Lama je izjavil. da je odpotoval Iz Lashe ln Tibeta v Indijo prostovoljno in ne pod pritiskom. WASHINGTON — Predsednik ZDA Eisenhower je ponovno zahteval, da morajo izginiti Iz ameriškega življenja protirasistični izpadi. BUDIMPEŠTA — Med Madžarsko in Francijo je bil podpisan trgovinski sporazum, na osnovi katerega bo Madžarska Izvažala po-ljedeske pridelke ln stroje ter uvažala volno, predmete iz umetne snovi itd. BIELEFELD — Anketa inštituta za proučevanje Javnega mnenja »Schmidt-! je ugotovila, da je 49 'It prebivalcev Zahodne Nemčije odobrilo kandidaturo Adenauerja za predsednika republike, 30'/o anketirancev je kandidaturi nasprotovalo, medtem ko se je 21 'It vzdržalo izjave. RIM — Italijanski senat je s 133 glasovi proti 07 zavrnil resolucijo, ki so jo predlagal- komunisti in socialisti proti ustanavljanju oporišč za rakete srednjega dometa na italijanskem ozemlju. KAIRO — V afriških in azijskih deželah je ta teden posvečen zbiranju prispevkov za alžirske borce. Generaln' sekretariat azijskih ln afriških dežel je v tej zvezi objavil deklaracijo, v kateri obsoja početje Francozov v Alžiriji ln poziva OZN, naj uredi alžirsko vprašanje. ALŽIRCI BOJKOTIRAJO VOLITVE V Alžiriji so se v nedeljo začele občinske volitve, ki so v znamenju visoke abstinence. Na teh volitvah bodo izvolili 16.000 občinskih svetovalcev za približno 1500 občin, medtem ko v 150 občinah ne bo volitev, ker ni zagotovljena »varnost glasovanja«. Že prvi dan volitev, ko je bila volilna udeležba le 50 %, je prišlo do številnih incidentov ter atentatov, ki so jih organizirale uporniške sabotažne skupine. VOLITVE NA KUBI BODO LETA 1963 Predsednik kubanske vlade Fi-dcl Castro je med svojim obiskom v Washingtonu dejal, da bodovo-, litve na Kubi šele čez štiri leta, ker mora Kuba najprej rešiti vrsto osnovnih problemov, kakor so brezposelnost in pomanjkanje šol. Fidel Castro jo dejal, da so uporniške sile našle državne finance, gospodarstvo in prosveto v začetku letošnjega leta, ko je bil zrušen režim bivšega diktatorja Batiste, v skrajno opustošenem stanju. Sežanska dvorana nI bila nemara še nikoli tako polna, kot. preteki petek, 17, aprila zvečer, ko so Sežanci proslavili 10. obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Proslavo jc otvorll sekretar občinskega komiteja ZKS Alfonz Grmek. Za nj m je povzel besedo član CK ZKJ, med Primorci zelo priljubljeni borec za delavske pravice, Ivan Regent. V preprostih besedah jc najprej orisal splošne pogoje, v katerih je bila prod štiridesetimi leti ustanovljena KPJ. Nadalje je govoril o njeni borbi v času, ko jc bila postavljena izven zakona vse do slavne narodnoosvobodilne vojne in socialne revolucije, ko je Jugoslovanske narode povedla v boj proti okupatorju in domačim Iz- koriščevalcem. Podrobneje je tovariš Regent opisal boj KI» Julijske krajine v času fašističnega nasilja. Potem, ko so sežanski pionirji Izročili tovarišu Regentu šop nageljnov, so nastopili recitatorji, pevski zbor prosvetnega društva »Venček« Iz Du-tovelj, pevsk; zbor In folklorna skupina sežanske Svobode, violinisti in liarmonikaši Nižje glasbene šole Iz Sežane ter godba na pihala DPD Svo. boda Iz Divače. _er Prostovoljci na delu 12. aprila je sodelovalo nad 120 ljudi in 19 prevoznikov pri prostovoljnem urejanju Vojkovega drevoreda in delih na Vidmu v Ilirski Bistrici. VABILO Za prvomajske praznike priredi »Obalna plovba Koper« prvo oddajo na morju »POKAŽI KAJ ZNAŠ« Prijave za sodelovanje na oddaji sprejema Obalna plovba Koper, Mladinska ulica 1, do vključno 28. aprila 1959. — Avdicija bo 28. aprila 1959 ob 16. uri na Glasbeni šoli v Kopru. QJ kjer je ambiciozni Pančen Lama (pristaš priključitve Tibeta k LR Kitajski) spodrinil verskega in posvetnega poglavarja Tibeta Dalaj Lamo, ki je pred nasiljem pobegnil v Indijo. Dalaj Lamo so hoteli Tibetanci postaviti na čelo upora proti kitajski nadvladi, ki je bila sklenjena s posebnim »sedemčlanskim sporazumom« leta 1951. Upor so seveda Kitajci v kali zadušili, zdaj pa na Zahodu primerjajo dogodke v Tibetu in posebej v njegovi metropoli z znanimi budimpeštanskimi dogodki. Položaj še vedno ni jasen, Dalaj Lama pa je našel politični azil v Indiji. Tržaški občinski svet nadaljuje z razpravo o občinskem proračunu in o raznih perečih vprašanjih, ki zadevajo tržaško gospodarstvo. Na zadnji seji je svet odobril resolucijo o zahtevah za zaposlitev ladjedclniških delavcev, ker je še vedno ladjedelnlška Industrija v krizi, Levica je zahtevala, naj posebna delegacija, sestavljena iz zastopnikov obč.nskega in pokrajinskega sveta, vseh podeželskih občin ter raznih sindikalnih In gospodarskih ustanov v Rimu obrazloži tržaške razmere ln postavi zahtevo po ukrepih za 'izboljšanje tržaškega gospodarstva. Na pobudo tržaške federacije Socialistične stranke so se 15. t. m. sestali predstavniki Socialistične stranke, Neodvisne socialistične zveze, Komunist'. čnc partije Italije, Delavske zbornice CGIL ter predstavniki občin Milje, Nabrežina, Dolina, Zgonik ln Repentabor. Poročali so o dosedanjem stanju tržaškega gospodarstva ter so sestavili odbor za gospodarsko obrambo mesta ln njenega področja, V soboto pa je bila na županstvu v Miljah tiskovna konferenca mestnega odbora za zaščito miljskega gospodarstva, Na konferenci je miljskl župan Pacco prikazal go;podarske težave, ki so nastale zaradi krize v ladjedelništvu, kar Je povzročilo odpust večjega števila delavcev. —O— V četrtek, 16. t. m., je bila tudi v Trstu celodnevna stavka kovinarjev, k. so zahtevali zvišanje prejemkov in Izboljšanje delovnih pogojev. V to- rii^iffkrniflri rtfiirfifmT £s'„.j BOGATO NAHAJALIŠČE KROMA SO ODKRILI V BLIŽINI VALJEV A, saj so te dni v vasi Plani-nica iz ene jame izkopali 300 ton prvovrstnega kromita. Razen kroma so v tej vasi odkrili tudi bogata nahajališča bakra. TOVARNA VAGONOV V KRALJEVI! JE ŽE SKLENILA VRSTO POGODB ZA IZVOZ železniških vagonov. Gre za -izvoz 510 vagonov v vrednosti 3,7 milijona dolarjev. Tovarna bo dobavila po dve sto vagonov v Sovjetsko zvezo in Madžarsko, 80 vagonov v Vzhodno Nemčijo in 30 vagonov v Združeno arabsko republiko. Tovarna vagonov v Kraljevu se jc od leta 1913 ukvarjala samo z remontom železniških vagonov, te dni pa Je izdelala pettisoči vagon. 17.5 TONE TEŽAK LADIJSKI VIJAK IZ LITEGA ŽELEZA SO IZDELALI V LADJEDELNICI «SPLIT«. To je najtežji ladijski v' jak, ki smo ga izdelali v naši državi. V premeru meri 5 metrov in Izdelali so ga pod nadzorstvom klasifikacijskega zavoda »Lloyd register« iz Londona. Novj vijak je namenjen 12.800-tonskemu tankerju, ki ga gradijo v ladjedelnici »3. maj« na Reki. Ernest Vatovcc iz Cežarjcv pri Kopru se še živo spominja prvega procesa pred 30 leti v Rimu, ko ga Je posebno sodišče obsodilo na 4 leta hude ječe. O tem pripoveduje: »V septembru ali oktobru 1927 smo imeli v »Prcskvi« pri Loparju tajni sestanek. Udeležilo se ga je 13 komunistov iz vasi Truške, Lopar, Popetro, Zabavlje, Boršt, Marezlge in Kava-liči. Sestanek je bil sklican z namenom, da se podrobno pogovorimo o utrjevanju in širjenju organizacije KP, o širjenju komunistične literature ln letakov, o pobiranju prispevkov za Rdečo pomoč ter o pripravah manifestacij za 7. november in 1. maj. Tovariš Peter Primožič iz Cezarjev je za praznik oktobrske revolucije 7. novembra na visoko drevo razobesil veliko rdečo zastavo. Domači fašisti se niso upali sneli zastave, ki je ves dopoldan plapolala v vrhu drevesa. Sele okrog poldneva so iz Kopra prišli fašisti in zastavo sneli. Ljudje so veselo opazovali zastavo, saj je bila vsa vas močno zavedna. V letih 1925 In 1926 je bila skoro vsaka hiša v Cežarjih in Pobegih naročena na list »Delo«. Komaj leto po tistem tajnem sestanku v »Preskvi«. je eden udeležencev v gostilni v Marezigah nehote Izdal tajnost sestanka. V gostilni je bil takrat navzoč fašist Tassinl in bilo je dovolj, da je ujel nekaj besed. Prvi je bil aretiran tisti neprevidni tovariš, nakar so zapovrstjo aretirali še vse ostale udeležence. Mene so aretirali šele dober mesec nato, ker je bilo več oseb z mojim priimkom. Razen udeležencev tistega tajnega sestanka s» aretirali še večje število drugih ljudi. Koprsk' zapori so takrat sprejeli pod streho okrog 80 are-tirancev. V samico, kjer je bilo prostora le za enega človeka, so stlačili tri brate Valoveč: Josipa, Marija in Nazarlja (»Kovači« iz Cežarjcv). V dve celicl-tcmnel, ki sta bil prej celih 25 let prazni, pa so potisnili mene in tovariša Rudolfa Marsiča iz Loparja. šest mesecev smo preživeli v preiskovalnem zaporu v Kopru. Ponoči so večkrat prišli ;skat zdaj tega, zdaj onega in ga odpeljali na zasliševanje na policijo. Ivana Dobrinjo in Rudolfa Marsiča iz Loparja in še nekatere druge so pri zasl ševanju pretepali in mučili. V avgustu 1929 so odbrali 13 najbolj osumljenih in nas odpeljali v zapore v Rim, Od ostalih so nekatere Izpustili domov, druge pa odpeljali v Internacijo. V Rimu so nas zaprli v zapore Ite-giia Coell. Na procesu so nas razdelili v dve skupini. Prva, to naj bi votlil Rudolf Marslč, je bila obdolžc-na terorizma. Izvrševanja atentatov, nacionalizma in pripadnosti komunizmu. V to skupino so sprav'Ii 6 tovarišev, Druga skupina, ki naj bi jo bil vodil jaz. pa je bila obdolžeria, da je organizirala KP, širila propagando in da njeni člani pripadajo KP. V tej skupin! nas je bilo 7. Za sojenje prve skupine je bilo predvideno, da bo posebno sodišče prišlo v Koper. To Je pomenilo, da bo Izreklo tudi smrtne kazni. Ker pa v 11 mesecih zapora od tega G v preiskovalnem v Kopru in 8 v Rimu, niso mogli zhrat' dovolj obteženih dokazov, so za obe skupini uprizorili kar skupen proces v Rimu, Proces je trajal tri dni. Iz okolice Kopra so poklicali več prič, vendar večina teh ni vedela povedat' nič viž-nega. Za primer naj navedem pričo iz Pridvora, to le ženo Lelata. ICn J6 predsednik sodišča vprašal to pričo, kaj ve povedati o atentatu pri Dvorih — pri Krlžmanu. kjer je bil s strelom Iz lovske puške hudo ranjen rek, 21. t. m., pa je bila stavka delavcev lesne industrije. Do stavke je prišlo zaradi nedavne prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe, ker delodajalci nočejo popustiti. —O— V tovarni strojev v Sv. Andreju so te dni odpustili 25 delavcev. Predstavniki sindikata so proti temu ukrepu protestirali in zahtevajo, da se prekliče sklep o odpustitvi delovne sile. —O— V prostorih Pomorske postaje je Mednarodna razstava cvetic, ki bo odprta do 3. maja. Na tej razstavi sodeluje 120 cvetličarskih podjetij iz Italije in drugih držav, uprave občinskih parkov iz Italije, Avstrije ln Anglije, Uprava za cvetlične nasade iz Šan Rema ter cvetličarji iz Proseka, Vrednost razstavljenih cvetic, med katerimi so tudi eksotične orhideje, je ocenjena na več kot 800 milijonov lir, —O— Policija nadaljuje preiskavo, da bi ugotovila, kdo so osebe, ki so vrgle bombo na poslopje avstrijskega konzulata v Trstu, Doslej je bilo aretiranih nekaj oseb, med njima dve, ki sta pred časom vrgli papirnati bombi med zasedanjem občinskega sveta v znak protesta proti uvedbi dvojezlč-nosti. Krivcev skrunitve spomenika bazoviškim junakom ln spominske plošče o dodelitvi zlate kolajne Trstu pa doslej še niso odkrili. —O— V nedeljo je bil v Trstu občni zbor Zveze bivših partizanov, na katerem so razpravljali o organizacijskih vpra-šanjih in o nalogah zveze, o sodelovanju z drugimi tovrstnimi organizacijami ln izvolili so nov odbor, iia občnem zboru so tudi sprejeli dve resoluciji, k; obsojata proces v Flo-renci in izenačevanje antifašistov s fašisti, ko gre za amnestije. —o— V Avditoriju je bilo v nedeljo zaključno tekmovanje pevskih zborov, k. ga je organizirala Slovenska prosvetna zveza v Trstu. Nastopilo je več' kot 150 pevcev. Prvo nagrado je dobil pevski zbor Prosek-Kontovel, drugo in tretjo nagrado si delita pevski zbor iz Bazovice in pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Dol' ne, četrto nagrado pa je dobil pevski zbor iz Padrič. SPOMINI ERNESTA VATOVCA IZ CEZARJEV NA PROCES PROTI SLOVENSKIM KOMUNISTOM PRED POSEBNIM SODIŠČEM V RIMU LETA 1929 v glavo fašist Karmelo Maranzina, je žena odgovorila, da o tem ne ve nič. Na drugo vprašanje predsednika sodišča, kaj ve povedati o ljudeh v svojem kraju, je žena odgovorila: »Sama ne vem zakaj ste me poklicali v Rim.« Predsednik sodišča je nato odgovoril priči: »No, boste vsaj Rim videli.« Vsega so zaslišali kakih 10 prič — večinoma fašistov. Po treh dneh je bila razglašena sodba. Kazni so bile od 3 do 20 let stroge ječe. Tisti, ki so bili obsojeni na več kot pet let. so morali vsako leto dva meseca preživeti v samici. Obsojeni so bili: Rudolf Marslč Iz Loparja na 2o let, Ivan Dobrlnja iz Loparja na 19 let, Ivan Maršič iz Loparja na 10 let, Ivan Ko-darln iz Loparja na 10 let, Anton Ko-darln Iz Loparja na 10 let, Ernest Va-tovec iz Cežarjcv na 4 leta, Marij Ka-valič Iz Kavaličev, Albert Krmac iz Centurja, Josip Lovrenčlč Iz Boršta, Franc Jerman iz Zabavelj in Vlncenc Kocjanflč iz Trušk vsak na 3 leta strogega zapora. Josip Vergan iz Po-peter Je bil oproščen zapora, toda poslan v Internacijo, medtem ko je bil Mirko Marslč iz Loparja oproščen kot mladoleten. • Obsojeni so bili potem razmeščeni po raznih zaporih po Italiji. Tisti, ki so bili obsojeni na 3 leta, so vso kazen prestali, ostalim pa jc nekaj odnesla amnestija. Ivan Marslč Iz Loparja in Vncenc Kocjančič iz Trušk pa sta v zaporu umrla na posledicah pretepanja in mučenja v preiskovalnem zaporu v Kopru. Jaz sem bil deležen le nekaj amnestije. Ko sem bil na drugem procesu leta 1934 obsojen na 12 let zapora, sem v zaporu v Fo-sanu še dobil tovariša Ivana Dobrinjo, ki je na prvem procesu dobil 19 let zapora. Skupaj sva potem preživela še 3 leta v tem zaporu.« KPJ IN DELAVSKEGA GIBANJA 28. aprila 1921 se je začela v Ljubljani, Mariboru in na Fali enomesečna stavka 3.000 gradbenih delavcev. 30. aprila 1921 je bila v Ljubljani in v Hrastniku ustanovljena mladinska proletarska organizacija ISKRA, ki je bila razpuščena leta 1923 zaradi komunistične dejavnosti. 25. aprila 1929 so orožniki zverinsko ubili ob jugoslovan-sko-avstrijski meji sekretarja CK KPJ D jura Djakoviča in sekretarja Rdeče pomoči Jugoslavije Nikolo Hečimoviča. 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna Fronta Slovenije. 27. aprila 1943 se je začel na Pugledu pri Ljubljani prvi zbor aktivistov OF, ki je trajal do 30. aprila. 2S. aprila 1943 je bila v Ljubljani pred italijanskim armad-nim poveljstvom prva večja demonstracija žena, ki so zahtevale izpustitev interniran-cev. 2S. aprila 1944 je prvi bataljon istrskega odreda razstrelil električni transformator pri Plavjah, zaradi česar je bilo ustavljeno delo v nekaterih tovarnah. To je bila prva večja partizanska akcija v neposredni bližini Trsta. 30. aprila 1945 so partizani, ki so napredovali od Pulja proti Trstu, osvobodili Istro do Rižane in so se naslednji dan že začeli boji po tržaških ulicah. Aprila 192S sta začela v mi-troviški kaznilnici Moša Pija-de in Rodoljub Čolakovič pre- j vajati Mar.vov Kapital. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja, Tiska tiskarna CZP Primorski tisk »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja ¡t 95 Po skoro dveh letih je bila 12. aprila konferenca komunistov podjetja Javor v Pivki. Razumljivo je, da se je v tem času marsikaj zgodilo. Podjetje je razen obrata v Baču doživelo popolno rekonstrukcijo, organizacijsko se je utrdilo in je postalo eno izmed najboljših tovrstnih podjetij v naši državi. O vsem tem so na konferenci obširno razpravljali. Konferenca je ugotovila, da je odstotek članov ZK premajhen, saj jih je le 10 °/o od skupnega števila zaposlenih. Dosedanji komite je le delno reševal probleme in nekateri starejši člani nimajo dovolj trdne ideološko politične izobrazbe, zato nekateri često zaidejo v oportunizem, ozkogrudnost, medtem ko mlajši občutijo posledice takšnega stanja. Konferenca je dala velik poudarek družbenemu upravljanju v podjetju, ki še ni popolnoma zadovoljivo. Delo sindikalne organizacije je bilo grajano, ker se je vse preveč bavila s problemi okrog organiziranja izletov, delitve drv, priprav na proslave in vse premalo je seznanjala delovni kolektiv z gospodarjenjem v podjetju. Tudi mladinska organizacija ni bila preveč aktivna, čeprav je nekaj njenih članov sodelovalo pri raznih delovnih akcijah. Na področju prosvetnega dela so bili najbolj aktivni v Prestran-ku, a v Pivki se bo prosvetna dejavnost šele letos razmahnila. Na Baču pa vlada popolno mrtvilo in bo treba precej drezanja za poživitev nekoč živahnega društva. Strokovno izobraževanje delavcev že več let uspešno poteka. Tako so bili v zadnjih dveh letih razni tečaji za dosego kvalifikacij, ki so rodili dobre sadove. Ambulanta podjetja Te s svojim delovanjem vplivala na znižanje števila bolovanj, vendar pa je bilo lani zabeleženo 1600 izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod, ki so bile v glavnem posledica malomarnosti pri delu ali preutrujenosti, redko pa posledica slabe tehnične zaščite. NOVI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V POSTOJNI KONSTITUIRAN Te dni je bila prva seja novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora Postojna, na kateri so zaprisegli odborniki ter nato začeli z rednim delom. Med odborniki je nekaj novih zastopnikov volivcev v ObLO Postojna. Na ločenih sejah sta oba zbora izvolila stalne odborniške komisije, na skupni seji pa sta soglasno izvolila za predsednika občinskega ljudskega odbora Jožeta Bašo in za podpredsednika Adolfa Gerželja. Odborniki so tudi imenovali člane v 11 svetov, v katere je vključenih tudi veliko število volivcev. Posebno živahna je bila razprava o imenovanju članov v svet za socialno skrb- TEDEN DNI stvo, v svet za kulturo, prosveto in šolstvo ter v svet za zdravstvo, saj ti trije sveti razpolagajo z dvema tretjinama vseh finančnih sredstev občinskega proračuna. Po konstruiranju so odborniki razpravljali in sklepali o ukrepih s področja gospodarstva. S. Br. ti Skrb za delovnega človeka se je po rekonstrukciji zelo povečala. Delovna mesta so bolje urejena in izboljšala se je tudi tehnična zaščita. Že so dogradili stanovanjski blok v Prestranku, ki bo kmalu vseljiv, sedaj pa betonira-jo temelje za novo dvanajststano-vanjsko zgradbo v Pivki. V minulem letu so omogočili članom kolektiva letovanje z dnevnim penzionom po 300 din. Podjetje je tudi že kupilo avtobus za prevoz delavcev, vendar pa ga še delovni kolektiv ni prevzel, ker so nastale težave v zvezi z izplačilom. Za prehrano delavcev so poskrbeli z ustanovitvijo menze, v kateri se sedaj hrani že okrog 50 °/o delovnega kolektiva. Samo gospodarjenje v podjetju kaže, da je znašal celotni dohodek podjetja lani skoro poldrugo milijardo dinarjev in da so plan proizvodnje presegli za 25 °/o. Letošnji plan je za 7 % večji od lanskoletnega. Delovna disciplina se je povečala in prvo trome-sečje so uspešno zaključili z 8,7 °/o preseženim planom. Zlasti razveseljivo je, da je velik uspeh dosegel obrat na Baču, ki je do nedavnega preživljal krizo. V razpravi je govoril tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar in drugi gosti. Poudarjali so, da je nujno potrebno povečati število komunistov in da naj njihovo delo vpliva na izvajanje vseh gospodarskih in političnih nalog, ki stojijo pred delovnim kolektivom. Ob zaključku konference so izvolili nov tovarniški komite ZKS. S. M. ŠTIRJE NOVI VLAČILCI Z NOSILNOSTJO PO 1000 TON so te dni odpluli iz Pirana in Trogira s':ozi Črno morje proti Beogradu. Te vlačilce sta izdelali ladjedelnici v Piranu in Trogiru za Jugoslovansko rečno plovbo in so sodobno opremljeni ter imajo najsodobnejše avtomatske črpalke za nakladanje in razkladanje tekočega goriva in olj. V KRATKEM BO ZAČELA S POSKUSNO PROIZVODNJO KEMIČNA TOVARNA rVISKOZA« v Loz-nlei, ki bo zaposlila okrog 4000 delavcev in bo letno proizvedla IG.200 ton umetnih vlaken bombažnega in volnenega tipa, 3000 ton umetne svile, 720 ton »avtokorda«, ki ga uporabljajo za izdelavo avtomobilskih gum in okrog 55o ton celofana. 30 TISOČ TRAKTORSKIH GUM bo letna proizvodnja Tovarne gumijastih izdelkov »Rekord« 'iz Ra-kovice, ki je že dobila investicijski kredit 24U milijonov dinarjev za gradnjo novega objekta za proizvodnjo gum za traktorje. Novi obrat bodo začeli gradit); že letos in bo dograjen leta 19G2. Ta proizvodnja bi zadostovala za kritje potreb traktorske industrije v naši državi. NOVO TOVARNO TRIKOTAŽE SO ODPRLI V BRCKEM, ki sodi med eno izmed najmodernejših tovrstnih tovarn v naši državi, V šestih mesec.4 h poskusne proizvodnje je tovarna osvojila proizvodnjo nogavic in drugih trikotažnih izdelkov, Letna proizvodnja bo znašala 3 milijone parov nogavic v 200 sodobnih desenih, razen tega pa bo tovarna Izdelala letno tudi 306 ton anterlok prediva, od te ko-1 čine pa bo porabila okrog 200 ton za lastno izdelavo ženskih in moških majic in puloverjev. MARCA JE ZNAŠALA VREDNOST IZVOZA 12 MILIJARD DINARJEV, januarja in februarja pa je bila njegova vrednost za milijardo ln pol dinarjev manjša, kot je bila lani v prvih dveh mesecih. Letos naj bi izvoz11 i za 150 milijard 400 milijonov dinarjev vrednosti blaga (lani smo ga za 132 milijard 500 milijonov dinarjev), sedaj pa kaže, da bomo v prvem polletju ta plan dosegli le v vrednosti okrog 65 mil'jard dinarjev, ker pa je izvoz v drugem polletju vedno znatno večji, kot je v prveih polletju, ni nevarnosti, da ne bi Izpolnili letošnjega plana izvoza. 10 TISOČ VAGONOV SLADKORNE PESE BODO LETOS PRIDELALI V MAKEDONIJI in v novozgrajeni sladkorni tovarni v BI-toli bodo do konca leta izdelali 9 tisoč vagonov sladkorja. Toliko pestrega praznovanja, kot se nam obeta za letošnje prvomajske praznike, najbrž po vojni še nismo zabeležili. Mimo številnih prireditev, zborovanj in raznih drugih svečanosti, je še posebno bogat izbor izletov in turističnih potovanj, ki so jih napovedali razni potovalni uradi. Znano je, da naši ljudje radi potujejo, zato je prav, da bodo številni državljani prebili praznike v turističnih centrih ali v naravi. Brez dvoma bi praznovanje v kraju stalnega bivanja pomenilo za marsikoga praznino in slabo izkoriščene proste dni. Seveda bo najbolj živahno na cestah, zalo se bo občutno povečal promet tudi v naših obmorskih letoviščih, kamor se iz leta v leto zateka vse več delovnih ljudi na oddih. Da bo praznovanje čimbolj pestro, pripravlja pomorsko podjetje »Obalna plovba Koper« otvoritveno vožnjo z motorno jadrnico »Burja«. Na prijetni dvodnevni plovbi ob istrski obali do Crvenega otoka bodo udeleženci izleta prebili nekaj lepih in sproščenih uric na ladji in v znanem letovišču na Crve-nem otoku. Kot posebna zanimivost bo nedvomno modna revija na vodi, ki jo bo organiziralo Združenie tekstilne industrije v Ljubljani. Napovedujejo vrsto presenečenj najlepših modelov poletnih oblek in nekaj modelov kopalnih oblek, ki so jih namenili modni kreatorji številnim oboževalkam kopalne sezone. Na ladji bo zabaval udeležence izleta odličen jazz orkester, ki bo prijetno potovanje še bolj poživilo. Zanimanje za ta izlet je že sedaj veliko, saj je tudi cena — Proslava 40-letnice KPJ v koprskem gledališču (Foto Likar) ZA CAS OD 21. APRILA DO 1. MAJA 1959 Vreme v Evropi se je v zadnjih dneh bolj ali manj ustalilo. Zato je v večjem delu našega kontinenta toplo in lepo vreme. Dnevne temperature zraka so bile okrog 20o Celzija, medtem ko je bilo v zahodni Evropi nekoliko hladneje, ker je deževalo, V začetku prihodnjega tedna bo vreme ustaljeno, proti koncu tedna pa bo kratkotrajno poslabšanje vremena z znatnejšim padcem temperature zraka zaradi predvidenih padavin. Tako bo 24. aprila suho in toplo, 25. aprila bo deževalo in padla bo slana, 26, do 28. aprila bo zopet suho in toplo, pihal bo severozahodni veter, 29. aprila bo vetrovno, viharno in med dežjem bo grmelo, 30. aprila in 1. maja bo predv.doma oblačno in deževno. NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Ni potrebno posebej poudarjati, da predstavlja zunanja trgovina, zlasti njeni uspehi posebno pomembno postavko v našem gospodarstvu. V marsičem zavisi od uspeha zunanjetrgovinskega poslovanja uspeh našega gospodarskega razvoja nasploh. Nič čudnega ni zato, če malokatero gospodarsko udejstvovanje zasledujemo tako sproti in vestno, kot ravno zunanjetrgovinsko poslovanje naših gospodarskih organizacij. Spričo velike dinamike našega in svetovnega gospodarstva je potrebno v zunanjetrgovinskem poslovanju imeti dobro organizacijo in sistem, če hočemo biti kos takim spremembam. Moramo reči, da v tem pogledu doslej nismo v celoti in vedno bili kos položaju in smo zato često zamudili ugodne priložnosti za trgovske uspehe ali pa celo utrpeli škodo. Zato je tem bolj razumljivo, da so priprave za nov devizni in carinski zakon dolgotrajne in temeljite in da zahtevajo marsikak reorgani-zacijski ukrep predno bi lahko oba zakona uveljavili. V zvezi s pripravami omenjenih zakonov naj zato spregovorimo nekaj besed oziroma omenimo nekaj pripomb. V pripravah za nov devizni za-konje slišati predvsem pripombo, da naj bi se zunanjetrgovinsko poslovanje specializiralo. Zunanjetrgovinska podjetja, zadruge, poslovna združenja in poslovne zveze, naj bi se vpisale v zunanjetrgovinski register za opravljanje samo ene vrste zunanjetrgovinskih opravil, razen če gre za opravila, ki so v blagovnem prometu ozko povezana. Izjema bi veljala le za proizvodna podjetja tako glede izvoza kot uvoza kot uvoza, ko bi lahko izvažala vse, kar proizvajajo ali vse, kar jim je potrebno za njihovo proizvodnjo. Tako se računa, da bi s specializacijo zunanjetrgovinske-ga poslovanja dosegli večje in boljše uspehe kot smo jih doslej, obenem pa tudi pocenitev predstavniške in zastopniške mreže. Nov devizni zakon bi tivedel zelo ostre ukrepe proti kršilcem predpisov tega zakona. Pri tem bi imel zlasti veliko vlogo Komite za zunanjo trgovino, kol najvišji upraimi organ, obenem pa bi bil kot najstrožji ukrep predviden izbris gospodarske organizacije iz zunanjetrgovinskega registra. Vsekakor je za širšo javnost bolj zanimiv carinski zakon, ki bo obenem predstavljal novost za našo zakonodajo. Pri tem naj omenimo, da bo osnovno načelo, na katerem bo slonel naš carinski zakon, načelo zaščite naše proizvodnje. Novi carinski zakon naj bi postopoma zamenjal sedanji sistem koeficientov, ki imajo v sebi tudi elemente carin. Drugo, kar je treba omeniti, da bo novi carinski zakon slonel na načelu, da je treba za vse blago, ki se uvaža, plačati carino. Izjeme bodo seveda predvidene in možne tudi oprostitve, dočim bo načelo samo v celoti uveljavljeno, ko bodo izdelane potrebne carinske tarife. O podrobnostih osnutkov obeh zakonoi>, ki sta še v obdelavi, ne moremo govoriti, ker bi biio tudi preuranjeno. Vsekakor pa bosta oba zakona pomenila važen korak naprej v urejevanju in zboljšanju zunanjetrgovinskega poslo-vanja in v zaščiti domače ■proizvodnje. Ta zaščita pa bo veljala in bo potrebna seveda le toliko časa, dokler domača proizvodnja ne bo peč potrebovala take zaščite, ko bo tako po kakovosti kot po cenah lahko tekmovala z ostalo proizvodnjo v svetu. -dt- 3000 din za dvodnevni izlet, vštevši hrano in prenočišče — nizka in vsakomur dostopna. Bb ŠPORTNE VESTI Razgibani strelci Strelci v Ilirski Bistrici so se od zadnjega zbora krepko razgibali. Imajo redne treninge vsako nedeljo, bili so na tekmovanju v Izoli. Tudi disciplina se je močno popravila, vendar še vedno sloni organizacija na požrtvovalnosti nekaterih, ne pa na množični podpori vseh. Za počastitev 40-letnice KPJ bodo sredi maja pripravili množično ekipno tekmovanje za celo občino. Vabila so poslali 35 organizacijam in društvom. Tekmovale bodo "5-članske ekipe in pričakujejo, da bo najmanj 25 ekip prišlo na tekmovanje. * * V ponedeljek je bilo v Izoli tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ udeležilo 36 ekip 18 sindikalnih podružnic s področja Izole. Prvi dve mesti med ekipami je zasedla sindikalna podružnica »Elektro Koper« iz Izole, ki je dosegla od 150 možnih 121 oziroma 127 krogov. Med posamezniki je zmagal Svetozar Tavčar od »Elektro Koper« s 43 od 50 možnih krogov. Popoldne tega dne pa je nastopilo 11 sindikalnih ekip v kegljanju. Prvo mesto je osvojilo moštvo sindikalne podružnice »Gradbenik«. ROKOMET V nedeljo je bila v Piranu prijateljska tekma med rokometno reprezentanco Ljubljane in reprezentanco koprskega okraja: Medtem ko so Ljubljančani porazili koprsko okrajno reprezentanco s 37:17 (18:11), je ženska ekipa koprskega okraja dosegla velik uspeh, saj je porazila Ljubljančanke s 14:9 (5:7). NOGOMET USPEH NOGOMETAŠEV TOMOSA V obmorski nogometni ligi so zdaj na polovici tekmovanja. V nedeljo je Tomos premagal Izolo B s 5:2 ter se tako uvrstil med glavne kandidate za prvo mesto. V ligi vodi trenutno B moštvo Kopra, vendar je položaj še precej nejasen, ker so nekaj tekem preložili. KOŠARKA Na novem betonskem igrišču v Ilirski Bistrici je bila v nedeljo prvenstvena tekma druge slovenske košarkaške lige med moštvi Ilirske Bistrice in Zagorja ob Savi. Ligaški novinec — Ilirska Bistrica — je zaigral proti kandidatu za prvo mesto zelo borbeno in požrtvovalno. Rezultat tekme je bil tesen — 72:73 — za Prole-tarca iz Zagorja, kar je brez dvoma dokaz izredne požrtvovalnosti domačih igralcev. ODBOJKA IZOLA PREMAGALA KOPER V počastitev 40-letnice ustanovitve KP Jugoslavije je bilo v ponedeljek v Izoli prijateljsko srečanje moških in ženskih odbojkarskih ekip obeh mest. Moška ekipa Izole je premagala Koper s 3:2. Izolčani so zmagali popolnoma zasluženo, saj so četrti set dobil; celo s 15:1. Tudi ženska ekipa je zmagala zasluženo z 2:0. Pričakujejo., da bo Izola zastopala koprsk okraj v drugi republiški odbojkarski ligi. Vsi sveti ObLO Ilirska Bistrica pripravljajo akcijski program za svoje delo, program sloni na družbenem planu, Sveti bodo tudi morali dati vsem članom poročila in predloge na vpogled pred sejami, da bodo le-te bolje pripravljene in zares koristne. NESREČA PRI KOSEZAH Pri prometni nesreči 12. aprila blizu Kosez pri Ilirski Bistrici je izgubil življenje 36-letni Franc Ujčič, delavec v opekarni Mala Bukovica, kjer je tudi stanoval. Zapušča ženo in triletnega otroka. Motorist Alojz G,, ki je zakrivil nesrečo, pa je huda ranjen. IFMA m DOM Tir ZDRAVSTVO IH VZGOJA EE1SSA IN DOM ^ ZDRAVSTVO SN VZGOJA tVŽEMA IN DOM -k ZDRAVSTVO SN VZGOJA ★ Kakor po vsej Jugoslaviji so se tudi v Sežani pripravili, da dostojno počaste 40-letnico KPJ. V predavanjih seznanjajo ljudi s slavilo potjo, ki jo je KPJ prehodila do današnjega dne, kolektivi in posamezniki izvršujejo posebne naloge, še najmlajši se trudijo, da bi se približali liku skojevca, komunista. Odbor Društva za pospeševanje gospodinjstva, v katerem so same žene, je za 11. april sklical slavnostno sejo. Dejstvo, da vodijo društvo žene, je bil vzrok, da so sklenili na seji spomnili se 40-letnice KPJ na poseben način. Živimo svobodno. Svoboda pa nam ne pomeni le zveneče besede. Visoko ceno smo plačali za njo, ni nam bila podarjena. Pod vodstvom KPJ smo si jo priborili. Veličina junaštev naših borcev se z besedami ne da prikazati. Gozdovi pošumevajo in si pripovedujejo o junaštvih; zidovi zaporov, mučilnic vzdihujejo ob spominu na grozote, ki so jih videli; skale so zaplenile preneka-tero skrivnost trdno v svoja nedrja. Srečni smo vsi, ki uživamo svobodo, sad prelite krvi, sad neštetih neprecenljivih žrtev. Nadaljujemo z delom in si ustvarjamo lepše in boljše življenje. Za to svobodo so se borile pod vodstvom KPJ tudi. vse pošteno misleče žene. Mnogim od teh je danes že sneg pobelil lase, v lica jim je čas zarezal globoke brazde, izpil sile iz telesa. Umaknile so se mlajšim, krepkejšim. Po svojih močeh še rade priskočijo v sili, če ne drugače vsaj z nasvetom. Veselijo se napredka. Včasih jim je pa vendarle malo tesno pri srcu: tako samotne in osam-Ijne se čutijo. Te žene je sklenil odbor povabiti na slavnostno sejo. Ko so jim tovarišice prinesle vabila, je v marsikaterem očesu zablestela solza veselja in sreče. Povabljene so bile tovarišice, ki so v Sežani osnovale žensko orga-nazcijo v času NOB, one, ki so SKUTIN NAB.ASTEK Vi I mleka, 1 vanllln, S dkg margarine, 10 dkg ostre moke, 2 rumenjaka, 8 dkg sladkorja, limonina lupin», malo soli, 3 dkg rozin, OS dkg skute, '/■ dl smetane, 2 beljaka. Mleko 2 vanillnom zavremo, pri-denemo maščobo, nakar hitro zakuhamo v mleko ostro moko in stalno mešamo. Kuhamo 3—4 minute. Se toplemu testu primešamo rumenjaka, sladkor, sesekljano limonino lupino, malo soli, rozine, pretlačeno skuto, smetano in trd sneg Iz 2 beljakov. Testo damo v pomaščeno kožico, še bolje v skledo za narastke, ln ga pečemo 50 minut. Narasteli eerviramo takoj, ker rad upade. MLEČNA JUHA 2 dl mleka, malo soli, 2 jajci, G dkg krompirjeve ali ostre moke, 7 dl mleka, mešanega z vodo, va-nilin. sok od limone, sladkor po okusu. Iz mleka, sol':, jajc ln moke napravimo gladko testo, katerega polagoma ln med stalnim mešanjem vlivamo v zavreto mleko. Kuhamo ga 20 minut. Pred servl-ranjem pridenemo vanilin, limonin sok in sladkor. Poleg juhe ponudimo opečene kruhove kocke. KOTIČEK ZA STARŠE bile v njenem odboru do priključitve ter v Sežani živeče odbor-nice okrajnega odbora AFŽ, ki je imel do priključitve seclež v Hrpeljah, dalje še obe članici občinskega komiteja ZKS ter sekretar komiteja. Slavnostno sejo je začela predsednica društva s pozdravom vseh navzočih ter poudarila pomen 40-letnice KPJ. Obširneje o tem pa je zbranim govoril sekretar tovariš Grmek. V kratkih potezah je orisal nastanek KPJ ter njeno slavno pot do današnjega dne. Nakazal je tudi njeno delovanje v naših krajih, na Primorskem. Za svoja izvajanja je žel navdušen aplavz. Nekatere žene so nato spontano pripovedovale dogodke iz slavne NOB in nam priklicale živo v MORDA ŠE NISTE VEDELE. .. o da bo čokoladni nadev imel boljši Okus, če raztopimo čokolado v močni črni kavi. o da lahko obdržite ribo svežo tudi dva dni, če jo potresete z debelo soljo in zavijete v platneno krpo, ki ste jo namočili v kisu z raztopljen m sladkorjem (na četrt litra kisa kocko sladkorja). o da naredi olivno olje mehko kožo in da jo ščiti pred llšajl in pokanjem, o da je posebno dobro namazati kožo z olivnim oljem, kadar peremo ali kuhamo, to se pravi, ko je obraz delj časa Izpostavljen visoki vročini in sopari. Model platnene, obleke, lahko pa uporabite ta kroj tudi za obleko iz kakega drugačnega blaga Program OZN vsebuje med drugim tudi socialno skrbstvo. V okviru tega programa so priredili lani s sodelovanjem švedske vlade v Stockhoknu seminar o otroških vrtcih. Obravnavali so sledeče teme: socialna funkcija otroškega vrtca in njegovo mesto v socialni politiki, razne tipe vrtcev in potrebe otrok, kvalifikacija in izobraževanje osebja, ki dela na tem področju. Dalje so sprejeli sklep, da mora biti predviden otroški vrtec pri. vsakem načrtu naselja ali mesta, pa tudi na podeželju, in da morajo biti tudi otroška igrišča pod nadzorom starejše osebe. * Na severnem Japonskem žene Še zelo dobesedno Jemljejo prisego, ki Jo Izrekajo ob poroki, to je, da se bosta mož in žena »vzajemno ljubila, spoštovala in skrbela drug za drugega, dokler Ju ne loči smrt.« Po tej tradiciji prinesejo žene med doto tudi krsto, da s tem pokažejo, kako bodo ostale zveste do smrti. Toda te krste so zelo praktične: uporabljajo Jih kot omare. * Nekdo, ki je navdušen za statistiko, je izračunal, da gospodinja, ki se obrača samo po kuhinji in stanovanju, prehodi letno okrog 6000 kilometrov. In če izračunate, koliko to znese na dan, se ne boste čudili, če bo zvečer tožila, da je utrujena. spomin težke dni, padla pa je tudi marsikatera smešna na račun okupatorja. Ob koncu je predlagala tajnica, da pošljemo CK ZKS pozdravno resolucijo z obljubami, da se bomo še naprej borile pod vodstvom Z K po svetlih zgledih naših prvoboriteljic komunistk za napredek naše domovine, ki so jo navzoče burno potrdile. Ne bi bilo prav, če bi se ob tako slovesni priliki ne spomnile onih, ki so za svobodo dali najdražje, kar človek lahko da, svoje, življenje. Kdo se jih z večjo bolečino in ljubeznijo spominja kot žene, matere? Spomenik padlim so okrasile s šopkom nageljnov, rdečih kot kri in počastile njih spomin z enominutnim molkom. Vsemu temu je sledila skromna zakuska. Beseda je izvabila besedo, spomin na ta dogodek nas je popeljal k drugemu v težke čase NOB. Iz sobice je donela svobodna partizanska pesem, ki se je včasih razlegala po gozdovih in smo jo peli na skrivnih Mati (očetu): Danes sem kupila naši Jelki nov pulover. Izbrala je tistega z belimi in modrimi črtami. Meni sicer ni posebno všeč, toda ona je presrečna, ker imata prav takega njeni najboljši prijateljici, pa si ga je želela še ona. sestankih. S. B. Spomladanski kompleti: obleke s kratkimi rokavi in enake jope ravnega kroja in malo daljše od pasu Dekletce: Mamica, tako rada bi imela tak pulover z modro-belimi progami, kot ju imata Metka in Marica. Mati: Kje pa! Povedala sem ti že, da ti bom kupila sivega, ker je veliko praktičnejši. Sicer pa, zakaj bi bile vse tri enako oblečene? Pri mlajših otrocih navadno še ni razvit osebni okus za oblačenje in zato žele imeti enaka oblačila kot njihovi vrstniki. V teh letih je otrokom najvažnejše, da se ne razlikujejo od drugih otrok. Osebni okus in posebne želje se razvijejo šele pozneje in ni to nobena napaka SPOMLADANSKA SOLATA 20 dkg špinače, 2 žlici olja, 2 šopka redkvic, kis, sol, drobnjak. Mlado, nežno špinačo očistimo, operemo, narežemo na tanke rezance, pokapamo z oljem 'in jo pustimo stati nekaj minut. Oprano redkvico narežemo na tanke listke, jih zmešamo z narezano špinačo, dodamo še kis, sol, sesekljan drobnjak, narahlo premešamo in solato takoj serviramo. UIBJI NARASTEK >h kg ribe, jušna zelenjava, sol, pire maščoba za pekač, 5 dkg sira. Pire: 1 kg kromp.rja, 1/t 1 mleka, 4 dkg margarine. 2 rumenjaka, 2 dkg čebule, 1 dkg margarine, malo popra, zelen peteršilj, sneg iz beljakov. Ribe skuhamo v slani vodi z jušno zelenjavo vred. Kuhanim odstranimo meso, ga razdrobimo, zmešamo s krompirjevim pirejem, damo v pomaščen pekač in potre-semo z naribanlm si.rom. Narastek pečemo Vi ure v pečici Krompirjev pire: pretlačen, slan kuhan krompir penasto umešamo z vročim mlekom, maščobo, rumenjakoma, prepraženo čebulo, poprom, zelenim peteršiljem in snegom. NAŠI ŠOLSKI IN VZGOJNI PROBLEMI o (Nadaljevanje in konec) Naj povem zgodbico lz svojih otroških let: Prav vsak dan po prihodu lz šole sem moral poročati očetu vse o čemer smo se učili v šoli. Ni bilo dovolj. da sem mu naštel samo učne predmete tistega dne — to je Itak že znal, ker je bil prav dobro seznanjen z urn kom — moral sem mu povedati v dnevu obravnavano snov posameznih predmetov. In ker me je na to navadil že v prvem razredu, mi Je polagoma prešlo v meso in kr to, da sem v šoli res pazil, sprva samo zaradi tega. da morem sestaviti poročilo za očeta, pozneje pa tudi zaradi tega, ker sem prišel do spoznanja, da se na tak način še najprej in najhitreje naučim. Četudi je oče imel le nekaj razredov osnovne šole, sem mu moral poročat.! tudi tedaj, ko sem bil v višjih razredih gimnazije In to kljub temu, da največkrat učne snovi res nI mogel razumeti. Navajajmo tudi mi svoje otroke, da nam vsak dan poročajo o delu v šoli, poglejmo večkrat vsebino njihovih šolskih torbic, prelista jmo njihove zvezke in knj ge. od časa do časa Jih lzprašajmo že predelano tvarino, začnimo z njimi razgovor o šolskem delu in šolskih neprijetnostih in težavah; skušajmo ustvariti med seboj ln svojim' otrokom oni pravilni odnos, ki bo otroku veleval, da bo sam povedal vse svoje težave in po svoj"h močeh in sposobnostih skušajmo te težave tudi odstranjevati. Učna snov prvih štirih razredov pa le ni tako zahtevna, da bi je ne obvladalo 00 "/o staršev naših otrok. Poznam dokaj očetov ln mater, ki na ta način spremljajo rast znanja svojega otroka in trditi smem, da znanje njihovih otrok v polni meri zadovoljuje nje same, starše, kakor tudi vzgojitelje. Pa gredo nekateri, posebno matere, v tem pogledu nekoliko predaleč. Primer: učenec drugega razreda mora z.računatl za domačo vajo nekaj računov približno naslednje težavnostne stopnje: 45 + 28 = , 40 + 31 = 1. dr. Učencu samemu ne gre; najprej prosi pomoči. nato se cmeri In "končno se spusti v Jok. In da bi se mamica rešila sinčkovega silnarjenja ln moledovanja, mu enostavno narekuje rezultate. Ne tako! Lahko nared mo otroku malo računalo in ga naučimo pravilne uporabe. Sez.Imo še po drugem sredstvu: krompirji naj bodo desetaki, fižoli pa dinarji. Zadostuje nam 9 krompirjev In 10 f žolčkov. Vsedlmo se k otroku in navajajmo ga računati na ta način. Se najuspešnejši način pa je, da mu zrežemo iz trše lepenke pravokotnike, ki naj predstavljajo desetake (obarva, označi in olepša naj si jih otrok sam!) in okrogle ploščice, ki naj bodo dinarji. S tem materialom ga'kaj hitro naučimo pravilnega računanja. Pri pregledu otrokovih zvezkov ln knj g bomo prišli pogosto do zelo zanimivih, za otrokovo nadaljnjo iz- Piše: ŽIVKO TOMIŠIC obrazbo kaj važnih ugotovitev. Oglejmo si samo pisavo naših otrok, saj postaja iz leta v leto nemarnejša in površnejša. Ali ni to prav krepak opomin 1 staršem 1 vzgojiteljem? Ce že zna naš otrok v prvih dveh letih šolanja kar čedno pisati, zakaj neki ne obdrži Učno pisavo tudi v prihodnjih šolskih letih? Premalo je kontrole, premalo spodbude? Kadar pri pregledu zvezkov ugotovimo, da je postala otrokova pisava nemarnejša, se vprašajmo po vzroku. Opozorimo na to nemarnost otroka ln spodbudimo ga, da bo pisal lepše. Mnogokrat opazimo da otrok prav po nepotrebnem izpušča kar cele strani v zvezku. Prične namreč pisati, pero se mu zatakne in nastane packa. Nekaj časa drsa po packi z radirko in s prstom, končno pa ugotovi, da je packa povečala svoj obseg. Tedaj pa kar preide na drugo stran in prejšnja ostane nepopisana. Zelo mnogo je otrok, pa tud on h v četrtih razredih, ki ne znajo pravilno brati. Saj berejo, toda njihovo branje je jecljajoče in zatikajoče ln končno niti ne vedo. kaj so brali. To pa res ni posebna umetnost naučiti otroka pravilnega branja! Prav vsak večer naj na glas bere vsaj po pet minut ali iz šolske čitanke, al. lz druge knjige ali tudi Iz časopisa, Po preteku nekaj mesecev bo otrok gladko obvladal branje in ne samo to, še sam bo po tihem ponosen na svoj uspeh. Pred kratkim sem se vozli iz Kopra domov. V avtobus je vstopila tudi neka žena s svojim tri do štiriletnim vnučkom. Mali žlobudravček je vso pot klepetal in klepetal. Sedaj je opazil tovornjak ali večjo hišo ali drevo ali morje ali kolesarja, vse pač, kar se vidi skozi okno dirjajočega avtobusa. Vse, kar je opazil, je znal na svoj način komentirati. Ona hiša je večja, kot naša. Naš avtobus hitreje vozi, kot oni. Tisto drevo n ma »perja«, ono pa ga ima. MoJa mama Ima lepše kolo, kot tista žena tam. Vso uro vožnje ni mali nehal opazovati, nI nehal žlobudrati. Noni je bilo kar nerodno In stalno ga je opominjala, da nuj bo vendar tiho, kar pa Je mali preslišal. In mi? Nam odraslim pa Je dovoljeno, da se na avtobusu smejemo In krohotamo, da robantimo in včasih tudi kvantamo, da opravljamo in kritiziramo. Mi smo pač odrasli! Temu malčku pa, ki na avtobusu vsak trenutek doživlja nekaj novega, nekaj prijetnega, temu bi hoteli preprečiti, da bi v kar spodobni obliki dajal duška svoji notranjosti. Pustimo ga, naj opazuje, naj govori in ne samo to, anipak navajajmo ga opazovati. Ce bi tisti 12 do 15-letni učenci, s katerimi sem bil šel pred leti na neko malo potovanje, če hI bili ti učenci znali tako opazovati bi mi bili prav gotovo tudi znali odgovoriti na vprašanje, ki sem jim ga bil zastavil. Pot nas je namreč vodila po pokrajini, v kateri ie gozd redek pojav, Naleteli pa smo na gozd, v katerem smo si u^pooiii. Ko je bil gozd že za nami, sem vprašal 30-glavo skupino, naj ml kdo pove, kakšen gozd je bil, v katerem smo prej počivali. Niti eden od njih ni pravilno odgovoril. Otroku je kar prirojeno, da opazuje in po svoje komentira, Ne branimo mu tega, ampak navajajmo ga na to In mu še pomagajmo! Saj nas s svojim večnim »zakaj« in »kako« premnogokrat spravi v zadrego, toda dati mu moramo vsaj delno zadovoljiv odgovor na v?a njegova vprašanja. Priložnosti za 10 Imamo mnogo: tedaj, ko gre otrok z nami v trgovino ali na obisk, tedaj, ko se prav junaško čeperl na ropotajočem vozu. tedaj ko nas opazuje pri nakladanju gnoja ali žaganju drv, ko nas moško opazuje prt prihodu iz službe itd. Pri vseh naštetih in nenaštetlh priložnostih moramo poiskati in tudi najti toliko dobre volje, da damo otroku pravilen odgovor. Pričakujmo pa, da bo nagemu pravilnemu odgovoru sledilo po-novno vprašanje. In prav Je tako,. Ravno naslednje vprašanje je naj-vernejšl dokaz, da naš otrok premišljuje ln opazuje. Ravnajmo tako z našim otrokom in prepričani bodimo, da bomo v otroku polagoma vzbudili večje veselje do učenja in do znanja. KULTURA PROSVETÄ ^ KULTURA PRQSVETÄ ^r Earja. P/l »POHORJE« je 17. aprila priplula v Benetke, kjer razto-varja do 25. aprila. P/l »ROG« je 16. aprila priphda v Norfolk, kjer naklada tovor za Jugoslavijo. P/l »ZELENGORA« je 13. aprila plida mimo Gibraltarja v ZDA, kamor prispe 4. maja. OBALNA PLOVBA KOPER M/j »LABOR« je 21. .aprila priplula v Astakos (Grčija), kjer natovarja bombaž za Reko. M/j »RAŠICA« je 21. aprila priplula na Reko, kjer natovarja pšenico za Koper. MU »SEŽANA« je 21. aprila priplula v Benetke, kjer razklada tovor. M/j »STRUNJAN« je 22. aprila priplula na Reko, kjer natovarja pšenico za Koper. M/j »SAVINJA« je 20. aprila odplula iz Korinta s pomarančami za Dubrovnik. M/j »DEVIN« je 21. aprila pripeljala in razklada pesek v Piranu. BERITE IN ŠIRITE POMORSTVO štev. 3/1959 Zajetna marčeva številka je izredno pestra tudi v slikovnem pogledu. Menjavajo se potopisi in strokovni članki pa literarni prispevki in poročila iz pomorskega sveta, Mimo poročil iz Slovenskega Primorja so v naši materinščini še naslednji prispevki: A. D,: Problemi obalne plovbe ob obali Zahodne Istre; R. R,: Rožni nasadi na morskem dnu; Viktor Pir-nat: Slovensko Primorje v devetdesetih letih ter pesem Ludovike Ka-lan: Nocoj. Kot po navadi sta številki priložena še Vestnik Združenja pomorskega brodarstva 'in Bilten pomorstva. V angleščini je priobčen povzetek važnejših člankov. OBVESTILO Objavili smo vest, da je izginil brez sledu 12. decembra 1958 Ivan G r b a c iz Bertokov. Dne 27. februarja 1959 so našli truplo pogrešanega v vinogradu nad Izolo, skrito pod trtjem ob opuščenem vodnem rezervoarju. Sodnomedi-cinski izvedenec je ugotovil, da je omenjeni umrl naravne smrti. Preiskava je ugotovila, da so mu neznanci, ki so prvi naleteli na pokojnikovo truplo, slekli usnjeni jopič in sneli poročni prstan, si to prilastili, nato pa truplo prenesli in ga pokrili s trtjem. Kdor bi karkoli vedel o teh ukradenih stvareh, naj sporoči najbližji postaji LM ali TNZ Koper. Iz urada TNZ Koper LESEN IN DELOMA ZIDAN PROVIZORIJ na nacionaliziranem zemljišču v Vergerijevi ulici v Kopru — Površina tlorisa provizorija je 78 m2 Javna licitacija bo po preteku 14 dni od dneva objave na upravi podjetja v Goriški ulici 2, Koper, ob 12. uri — Izklicna cena je 150.000 dinarjev »M ARMORINDUS — SEŽANA« SEŽANA razpisuje delovni mesti za 1. RACUNOVODJO 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: Potrebna praksa v industrijskem knjigovodstvu. V ponudbi navesti priznano strokovno kvalifikacijo in opis dosedanjega službovanja. NE 7, AMPAK 8 KNJIG zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din članarine. Do 1. maja je še ča\ da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večjemu številu novih članov, smo letošnji čas vpisovanja izjemoma podaljšali za 1 mesec. Milijon dinarjev pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člani Prešernove družbe. Zato pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo poverjeniki, ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišete v bližnji knjigarni ali pa pri upravi v Ljubljani, Erjavčeva c. 14/a, telefon 21-048. DELAVSKI SVET, UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA ČZP PRIMORSKI TISK V KOPRU sporočajo žalostno vest, da je umrl član kolektiva in delavskega sveta Bani!® Memon poslovodja knjigarne v Kopru Dolgoletnega člana našega kolektiva in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. sai m iBmaiiiifiiiiHijijiii^ REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV ZA SLOVENIJO razpisuje VPIS V PRVI LETNIK DOPISNE EKONOMSKE SREDNJE SOLE Pogoj za sprejem je uspešno opravljena osemletna osnovna šola al njej po stopnji ustrezna splošnoizobraže-valna šola. Kand'dati se lahko prijavijo tudi za sprejem v II. ali III. letnik: a) če so uspešno zaključili predhodni razred ekonomske srednje šole, b) če so uspešno dokončali predhodni razred gimnazije al ustrezno strokovno šolo. Ti kandidati pa morajo opraviti diferenc'alrii izpit. ki se določi glede na naravo šole, za kar je treba vložit posebno vlogo. Za diferencialne izpite se lahko vsakdo pripravi na dopisni nač'n. Vpis ni časovno omejen. Prijave in nadrobna navodila dobite na občinskih sindikalnih svetih. Prijave pošiljajte na Dopisno šolo. Ljubljana, Liltozarjeva 1. kjer dobite tudi podrobnejše informacije (tel. 30-043). DANILO MEMON V petek, 17. t. m., je umrl v tržaški bolnišnici dolgoletni poslovodja koprske knjigarne Danilo Memon. Ze dalj časa je bolehal za zahrbtno boleznijo. Čutil je, da ga bo zmogla, zato se je želel posloviti še od svojcev v Trstu, od koder se žal ni več vrnil. Dariilo je doma iz delavske družine, Rojen je bil 29. julija 1919 v Dekanih pri Kopru. V Trstu se je izučil za trgovskega pomočnika. Po osvoboditvi je bil najprej vodja časopisne kolpor-taže v Kopru, od leta 1947 pa poslovodja knjigarne LIPA, Bil je pri podjetju LIPA vse od ustanovitve ter je ostal v podjetju tudi po združ tvi s tiskarno in časopisom v ČZP Primorski tisk. Bil je ugleden in spoštovan ter so ga člani delovnega kolektiva tega podjetja zaradi njegove preudarnosti in privrženosti soci alistični graditvi redno volili za svojega zastopnika v organih delavskega upravljanja. Delovni kolektiv ČZP Primorski tisk v Kopru je z njim 'izgubil zvestega tovariša, znanci dobrega prijatelja, svojci pa dobrega sina in brata. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem spominu! NEDELJA, 20. aprila: 0.00 Kmetijska oddaja: »Pred odkupom zgodnjih povrtrfn na obalnem pasu — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro 9,00 Naša nedeljska reportaža: »Začelo se je . , , Ob obletnici OF« — 9.20 Partizanske pesmi — 9.30 Zabavna glasba — 13,30 »Za našo vas« — 14.15 Vesele skladbe — 14,30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15,10 Glasba po željah. PONEDELJEK, 27, aprila: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14,30 Športna oddaja — 14,40 Od melodije do metod1 je — 15.00 Vesti — 15.10 Dopisniki poročajo — 15.20 Zabavna glasba, TOREK, 28. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje: »S pionirske proslave v Dcka-n h« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti 15.10 Zabavna glasba — 15,20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini. SREDA, 29. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Moški pevski zbor 'iz Podnanosa p. v, Ivana Jelerčiča. ČETRTEK, 30. aprila: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 15' partizanskih koračnic — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z vol'vci: »Pred mikrofonom je predsednik OLO Koper Albin Dujc« — 14,40 Glasba po željah — 15.00 Vesti 15.10 Zabavna glasba — 15,20 Slovenske narodne." PETEK, l. maja: 8.00 Čestitke delovnih kolektivov — 13.30 Vesti — 13.45 Izbrane melodije — 14.30 Reportaža: »Moj najlepši 1. maj« — 15.00 Vesti 15,10 Glasba po željah in čestitke. SOBOTA, 2. maja: 9,00 Zabavna glasba — 9,30 Reportaža: »Devet let velikega napredka (Reportaža iz tovarne pohištva Nova Gorica) — 13.30 Vest. — 13.45 Veseli zvoki — 14.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. dobite v vseh trafikah in pri drugih prodajalcih. Pohitite z nakupom, kajti brez »Pavlihovega kompasa« za-idete povsod! Ker sem bojda zadnjič naredil preveč burje po Kopru s »šnopč-karji«, se ga bom danes enostavno izognil in rajši posegel malo na druga področja našega širnega okraja. Obvestili so me, da bo najimenitnejša prireditev minulega tedna občni zbor gostincev v Portorožu — okrajnih gostincev namreč. Seveda sem se koj javil na to manifestacijo, posebej še, ker so vedeli povedati, da spada k njej tudi prekrasna razstava kulinaričnih izdelkov. Ker Juca na srečo ne ve, kaj je to kulina-rika, me je seveda gladko pustila samega na to imenitno prireditev. K sreči nisem bil sam, ker sem tamkaj našel vse svoje znance in prijatelje, ki se poklicno ukvarjajo s pokušanjem dobrot in z dajanjem strokovnih mnenj o takšnih in podobnih kulinaričnih izdelkih na raznih takih in podobnih prireditvah, zato sem se moško priključil ocenjevalni komisiji in skušal slediti njenemu delu. Popolnoma sem se strinjal, da mora dobiti prvo nagrado za najboljši kulinarični izdelek piransko gostišče »Pri treh vdovah«, prvo nagrado za najboljši pogrinek pa osebje hotela Central. Nerodna zadeva — je opomnil nekdo predsednika nepristranske komisije za ocenjevanje — da hotel Palače ni dobil nobene pohvale in nagrade, pa je pravzaprav gostitelj in prireditelj občnega zbora okrajne gostinske zbornice. In si nismo mogli člani komisije nič pomagati — smo bili pač nepristranski... Pa glej ga zlomka! Pomagali so si drugi, da smo navadni člani komisije kar zijali, ko je prišel čas razglasitve rezultatov. Tedaj so namreč v imenu ocenjevalne komisije razglasili, da je izven konkurence dobil prvo nagrado za najboljši slaščičarski izdelek hotel Palače, kulinarični izdelki pa da so vsi prav dobri in zato so dobili drugo nagrado, medtem ko so bili pogrinjki prav tako vsi dobri in so usi zaslužili pohvalo. Najbolj presenečen sem bil jaz sam in se sprva niti zavedel nisem, zakaj, kje in kako je moglo priti do tega, da ni vedela levica, kaj dela cles?iica, kot temu prefri-gano pravijo absolventi črnih šol. Ko pa mi je postalo jasno, kako so nas vse izigrali, sem jo rajši pobral lepo spat in nisem pokusil niti »prvonagrajenih« je-giilj. Ko sem že v postelji držal roke pod glavo, ?ni je prišlo na misel, naj drugič kandidati predložijo komisijam svoje izdelke KOPER: 24,, 25. in 2G, aprila italijanski film KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV, 27. in 28. aprila italijanski film I VITELLONI, 29. lin 30. aprila 1 nemški barvni film ROSE BERNDT VALDOLTRA: 24. aprila poljski film RESNIČNI KONEC VOJNE. 27. aprila Italijanski film KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV. IZOLA: 24, aprila angleški barvni film PUSTOLOVŠČINE PERE DE-TELIČA, 25, On 20. aprila italijanski film I VITELLONI, 27. in 28. aprila nemški barvni film ROSE BERNDT, 29. in 30. aprila ameriški film SEDEČI BIK. PIRAN: 24. aprila ameriški barvni film PONNY EXPRESS, 25. 'n 2U, aprila ameriški barvni film cinemascope DAVY CROCKETT, 27, In 28, aprila italijanski film REVNI, TODA LEPI, 29, aprila poljski film I SREČANJA, 30. apiOla ameriško-so-vjetski film POT NA ANTARKTIKO. PORTOROŽ: 24. in 25. aprila ameriški barvry film cinemascope DAVY CROCKETT, 26. in 27. aprila ameriški barvni film PONNY EXPRESS, 28. a p r la poljski film SREČANJA, 29. aprila italijanski film REVNI TODA LEPI, 30, aprila ameriško-so-vjetski film POT NA ANTARKTIKO. SEČOVLJE: 25. aprila madžarski film 12 DOBITKOV, 26, aprila poljski film RESNIČNI KONEC VOJNE, 30. aprila italijanski film I VITELLONI. ŠMARJE: 25. aprila poljski film RE- • SNIČNI KONEC VOJNE, 26- aprila madžarski film 12 DOBITKOV, 29. aprila italijanski film I VITELLONI. ŠKOFIJE: 25. aprila češki film SOLA ZA OČETE, 26. aprila anglešk" barvni film PUSTOLOVŠČINE PERE DETELIČA, 29. aprila poljski film RESNIČNI KONEC VOJNE. DEKANI: 25. aprila angleški barvni film PUSTOLOVŠČINE PERE DETELIČA, 26. aprila češki film ŠOLA ZA OČETE. POSTOJNA: 24. 25. In 26. aprila ameriški barvni film cinemascope PRINC VALJANT. 28. in 29, aprila angleški barvni film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM. PRESTRANEK: 25. in 26. aprila francoski film IMEL SEM SEDEM HČERA, 29. in 30, aprila ameriški film NEUMNE SANJE. SEŽANA: 25. in 26. aprila češki film DOBRI VOJAK ŠVEJK, 28 in 29. aprila češkj film POKORNO JAVLJAM, 30. aprHa in 1. maja nemški film LAŽNI KAPETAN. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. ZAMENJAM štirisobno stanovanje v Semedeli za dvosobno na Belvederu. Naslov v upravi lista. FRIZERKO, samostojno moč, sprejmemo s 1. majem 1959 ali po dogovoru. Brivnica in česal-nica Izola. Dobri mami Frančiški Ban, ki živi v Kanadi, iskrene čestitke za 58. rojstni dan. Stana in Silva z družinama. pod šifro, anonimno, tako cia bodo nagrade nepreklicne ... Zdaj pa samo še 7nalo proti Ilirski Bistrici. Gledal sem zadnjič tamkaj nogometno tekmo med piranskim Sidrom in domačim klubom. Razveselil me je sodnik Janowsky s svojim sojenjem, da je bilo kaj, saj je povzročil prelep pretep med igralci in nato še med na vso moč »disciplinirano« publiko. Nagovarjajo me, naj bi predlagal podjetju Transport v Ilirski Bistrici za nagrado tistega šoferja, ki je vozil cement na Celje, pa se je v vasi napil žganja, da je nazaj grede kar pilotiral svoj kamion. Ubogi potniki, ki jih je naložil v vasi in jih peljal v Ilirsko Bistrico! Grelo ga je in je zato še bolj divjal, ker mu v Čeljah niso postregli s »štirimi pari klobas«, ki jih je hotel imeti za svoje »krvave« potrebe. In za zaključek še pohvalo za vsa tista, podjetja v Ilirski Bistrici, ki so pokazala tako »ogromno« (beri: nič) zanimanja za tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral odbor Rdečega križa. Posebno pohvalo zaslužijo še zato, ker se ni nihče udeležil filmske predstave o higiensko-tehnični zaščiti, čeprav je bil film nalašč za te kolektive pripravljen v Ilirsko Bistrico. Vse drugo pa prihodnjič. Lepo pozdravljeni! Vaš Vane 27. april 1943. leta je ostal No-vosušičanom pa tudi drugim Ko-šancem dobro v spominu. Takrat je obvisela na nitki usoda najbolj zavednih ljudi tega predela. Na ta dan so Italijani, ki so pridivjali iz Trsta z motornili vozili, že zgodaj zjutraj obkolili Novo Sušico. Vaščanom, ki so sodelovali pri narodnoosvobodilnem gibanju, se je stisnilo srce, ko so med Italijani zagledali tudi partizanskega dezerterja Nedeljkoviča, ki je bil dobro poznan po tem področju. Izdajalec je med vaščani izbiral tiste, za katere je vedel, da sodelujejo v narodnoosvobodilnem gibanju. Na srečo pa ni spoznal mnogo liai POKLON ZASLUŽNIM REVOLUCIONARJEM V okviru 40-letnice KPJ in SKOJ pripravljajo občinski komiteji v Kranju, Radovljici, na Jesenicah, v Tržiču in drugod tudi posebne komemo-racije prvim, vodilnim revolucionar-jem-komunistom. Člani občinskih komitejev bodo v imenu ZKJ položili vence na njihove grobove. Tako se bodo te jubilejne dni poklonili spominu narodnih herojev Staneta Žagarja, Jožeta Gregorvča, Lojzeta Ke-beta in drugih. GORICANI MED TISOČI BRIGADIRJEV Demir Kaplja v Makedoniji je sedaj dom I. goriške mladinske delovne brigade »Janka Premrla-Vojka«. Naselila se je v najlepšem naselju na makedonskem delu trase avtoceste »Bratstva in enotnosti«. V Makedonijo so naši fantje in dekleta prinesli del naše sončne Goriške. Zvedeli smo, da brigada »Janka Premrla-Vojka« dnevno presega normo od 45—50 odstotkov. Najboljša brigada na avtocesti, ki nosi prehodno zastavo glavnega štaba, jo presega za 00 odstotkov. Naši upravičeno pričakujejo, da bodo že v prvi de-kadii postali udarni. SOGLASJE K TARIFNEMU PRAVILNIKU V OKRAJU Okrajni sindikalni svet v Celju si je pridržal pravico do dajanja soglasja k tarifnim pravilnikom za nekatera večja industrijska podjetja v okraju. O vseh tarifnih pravilnikih ostal'.h podjetij pa bodo razpravljali občinski sindikalni sveti. Kot prva gospodarska organizacija v okraju, ki je Okrajnemu sindikalnemu svetu predložila tarifni pravilnik za leto 1959, je Steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. Komisija za produktivnost in nagrajevanje pri OS S je že razpravljala o tem predloženem tarifnem pravilniku ter po podrobni proučitvi dala tudii k pravilniku soglasje. Komisija je predvsem ugotavljala realnost povečanja čistega dohodka v letu 1959, razmotrila odnose med osebnimi dohodki in skladi podjetja, o ustvarjenem dohodku na enega zaposlenega ter o strukturi osebnega dohodka za leto 1959 v primerjavi z letom 1958, V letu 1958 je od skupnega č.stega dohodka odpadlo na osebni dohodek delavcev 89,25 o, na sklade pa 10,75 "/». To razmerje se bo v letu 1959 spremenilo v korist skladov, ker bo od skupnega čistega dohodka nanje odpadlo 16 %. Dohodek na enega zaposlenega pa se bo v letu 1959 povečal za 8,25 «/•. Podjetje Je istočasno izdelalo in predložilo tudi pravilnik o razdelitvi osebnih dohodkov po delovnem učinku ter premijskii pravilnik. PREDLAGANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV Na zadnji seji so člani predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta odločili, da naj predložijo podjetja osnutke tarifnih pravilnikov občinskim sindikalnem komisijam do 28. aprila. Podjetja naj bi ne predlagala tarifnih pravilnikov po tem datumu, ker bi s tem otežkočala delo komisij pri sindikalnih svetih, obrazov, ker jih je poprej srečeval v poltemi bunkerjev ali ponoči. Vendar je izmed domačinov odbral sedem ljudi. Te so Italijani odpeljali v Trst na zasliševanje in mučenje. Njihov cilj je bil namreč ta, da bi odkrili dobro maskiran bunker v Brdih nad Staro Sušico, kjer so se shajali odborniki OF, terenci in partizani, Italijani so namreč računali, da bi z odkritjem tega bunkerja dobili v pest tudi glavnino odporniškega gibanja v tem predelu. TUDI PREDVOJAŠKA V nedeljo, 12. t. m., se je okrog 30 mladincev predvojaške vzgoje iz Pivke udeležilo delovne akcije in so na državnem posestvu v Premu v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ izkopali jame, v katere so nasadili okrog 40 sadnih dreves. K. n. Komunisti se pripravljajo Po osnovnih organizacijah v občini Ilirska Bistrica potekajo zadnje priprave za občinsko konferenco komunistov, ki , bo 26. aprila. Med najboljšimi osnovnimi organizacijami se odlikujejo tiste v Topolu, Lesonitu in zadnje čase tudi v Idriji. Za bunker jim je povedal izdajalec Nedeljkovič, vendar ga Italijanom ni mogel pokazati, ker je teren slabo poznal. Vedel pa je, da pozna bunker Jože Stradjot, ki ga je tisto jutro leta 1943 spoznal med drugimi vaščani. Zato so Italijani temeljito pritisnili nanj. Peljali so ga v omenjena Brda, kjer je tičal bunker in ga skušali z mučenjem pripraviti h govorjenju. V tistem trenutku je bilo gibanje tega predela odvisno od zavesti in trdnosti enega samega človeka. Vendar je Jože Stradjot molčal. Vera v to, kar bo prišlo, je bila v njem močnejša, kot vse bolečine nečloveškega mučenja. Tako se je ena izmed fašističnih inkvizicij spet končala neuspešno. S. K. □ a n ... če bi pristojni organi in odgovorni ljudje v Ilirski Bistrici ukrenili vse potrebno, da bi nekako popravili ali pa odpravili pomanjkljivost, ki je nastala sredi mesta ob zaključku del mestne kanalizacije. — Slika poleg prikazuje, kako se sredi mesta konča odcep mestne kanalizacije ter si lahko mislimo, kako bo tam v Tomšičevi ulici, kadar bo pritisnila vročina in bo iz kanala pritekajoča nesnaga začela izparevati na soncu. Vsak komentar je seveda odveč in bi bilo prav, če bi . . . PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Minuli teden je bil v Portorožu občni zbor okrajne gostinske zbornice, ki je bil združen s tekmovanjem gostinskih kolektivov v izdelavi kuharskih in slaščičarskih dobrot ter v pogrinjanju miz. Na sliki: del kulinarične razstave v hotelu Palače, kjer je bila skupščina V šestem kolu spomladanskega dela nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Nova Gorica : Rudar 7:2, Tabor : Sidro 0:2, Adria : Tolmin 4:4, Postojna : Koper 1:2, Pri-morje : Branik 3:2, in Anhovo : Ilirska Bistrica 8:0. Tudi to kolo ni min'tlo brez presenečenj. Na prvem mestu je treba omeniti zmago Kopra v Postojni, ki je ni prav gotovo nihče pričakoval. Srečanje med lanskim prvo in drugo-plasiranim na primorskem prvenstvu je privabilo na igrišče kljub slabemu vremenu okrog tisoč gledalcev, ki pa so bili nad igro obeh enajstoric razočarani. Domačini so bili v rahli premoči, ki pa je zaradi ne'iznajdljivosti napadalcev niso znali izrabiti. Tudi Koprčani niso bili najbolj spretni, saj so med drugim zastreljali tudi; enajstmetrovko. Lepih potez je bilo na obeh straneh zelo malo, pač pa lahko skoraj vse igralce pohvalimo zaradi borbenosti in požrtvovalnosti. Glede na dogodke na Igrišču bi bolj ustrezal neodločen rezultat. Delno presenečenje je tudi poraz Tabora na domačem igrišču, čeprav so SežanČanii spomladi v precejšnji krizi. Toda zmagi Sidra ni kaj oporekati. Pirančani so bili v premoči zlasti v drugem polčasu in bi lahko z malo več prizadevnosti zmagali še z višjim rezultatom. Nekoliko preseneča tudi nizka zmaga Primorja na domačem igrišču. Domačini so naleteli na nasprotnika, ki je prav pred prihodom v Ajdovš&lno ZBRALI BODO ZGODOVINSKO GRADIVO Organizacija Zveze borcev v Košani si je razen obveze, da bo postavila spomenik padlim, naložila še nalogo, prikazati vse napredno gibanje tega predela pred vojno, posebno pa med vojno. Zato bodo člani ZB po vseh košan-skih vaseh zbirali podatke o delu pred vojno in med njo ter o žrtvah, ki jih je doprinesel ta kraj za skupno zmago. S dosegel izvrstno formo. Drugi rezultati tega kola so bolj ali manj pričakovani. Močno pa nas je razočarala Ilirska Bistrica, za katero smo mislili, da je že prebolela začetniške težave (Sidro jo je le s težavo premagalo!). Toda osem golov v Anhovem kaže, da so se spet vrnili na staro pot. LESTVICA Nova Gorica 17 15 2 0 83:18 32 Postojna 17- 11 2 4 57:23 24 Primorje 17 11 2 4 58:28 24 Sidro 17 10 3 d 41:20 23 Koper 17 10 1 6 40:40 21 Tabor 17 8 1 8 38:39 17 Tolmin 16 5 6 5 44:35 16 Anhovo 17 6 1 10 32:44 13 Branik 17 5 1 11 28:47 11 Rudar 17 i 1 12 48:G9 10 Adria 17 4 2 11 27:57 10 Ilirska Bistrica 16 0 1 14 18:94 1 V KOS ANI NOV SPOMENIK Vojni vihar je razpihal naše ljudi na vse strani sveta. Mnogi so dali svoja življenja za svobodo. Spomin nanje je ostal le v naših srcih. Vendar ta ne sme umreti — tudi z nami ne. Letos jim bomo postavili spomenik. Tega dela se je lotila organizacija Zveze borcev. Pripravljalni odbor ZB je sklenil, da bo sredstva, ki jih še potrebuje, skušal dobiti z nabiralnimi akcijami na svojem področju. Vsa dela pri spomeniku bodo opravili s prostovoljnim delom mladinci, ki so to slovesno obljubili na skupnem sestanku aktivov Neverke, Dolnja in Gornja Koša-na, oziroma okoliški kmetje. Spomenik bo odkrit ob obletnici priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. SPREJETA STA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBČINE KOPER (Nadaljevanje s 1. strani) nje po učinku dela. Zato bo potrebno v prihodnje zaposliti novo delovno silo samo takrat, če to narekujejo ekonomske potrebe. Vsekakor pa bo potrebno dvigniti produktivnost dela in presežek delovne sile usmeriti v delo uslužnostnih obratov. Investicije koprske občine bodo letos znašale pr.bližno 3 in pol milijarde dinarjev. To je za 15,2 ■/» več kot so znašale preteklo leto. Gospodarske investicije se bodo povečale za 8,2 •/» ob spremenjeni strukturi, tako se bodo znižale investicije v industriji za 44,3 '/i, povečale pa v kmetijstvu za 140 '/•, v gostinstvu za 102.3 •/•, v prometu za 22.3 •/t itd. Negospodarske investicije naj bi se zvišale za 32,4 ■/., za stanovanjsko in komunalno dejavnost za 28.4 •/», za kulturno in socialno dejavnost za 51,9 */t. Predvideno je, da bodo letos zgrajeni najvažnejši Industrijski objekti, ki so še v gradnji, in v prihodnjih dveh letih Bi vložili v industrijo le manjša sredstva, predvsem za nujne obnove industrijskih objektov in za odpravo ozkih grl proizvodnje. V kmetijstvo bo letos vloženih 498 milijonov dinarjev in biti mora skrb vseh, kako bodo ta sredstva najbolje izkoriščena. Občinski proračun predvideva 378 milijonov dinarjev izdatkov, in sicer nekaj več kot 112 milijonov dinarjev za prosveto in kulturo, 28.2 milijona dinarjev za socialno skrbstvo, 37,9 milijona dinarjev za zdravstveno zaščito, 72,7 milijona dinarjev za državno upravo itd. O predlogu plana ln proračuna so v preteki h dneh zelo živahno razpravljali tudi zbori volivcev, k! so Izdelal1 številne dopolnilne in spremi-njevalne predloge. Tako Je občinski ljudski odbor, upoštevajoč te predloge, sklenil, da bo najel kredit v višini 30 milijonov dinarjev za komu- nalno izgradnjo in da bodo kmetijske zadruge odvajale v občinski proračun 50 ■/> svojega duhodka z izjemo kmetijske zadruge Gračišče, ki bo odvedla le 20 '/», ker mora poskrbeti za ureditev skladišč. Po daljši razpravi je bil zavrnjen tudi predlog Sveta za finance, da bi povišali prometni davek od 2 na i '/o v trgovin' na drobno, ker bi to povišanje nujno povzro- čilo povečanje cen, kar pa ne bi bilo v skladu s politiko izboljšanja življenjske ravni. Občinski ljudski odbor se je postavil namreč na stališče, da je sredstva za proračunske potrebe potrebno poiskati drugod in to v ustvarjanju večje storilnosti dela in pri štednji v gospodarskih organizacijah, ne pa s povišanjem prometnega davka. V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: v Ilirski Bistrici Partizan i Nova Gorica, v Idriji Rudar : Tabor, v Piranu Sidro : Adria, v Tolminu Tolmin : Postojna, v Kopru Koper : Primorje in v Novi Go-rioi Branik : Anhovo. Dogodek tega kola bo tekma med Koprom in Pri-morjem. Zanimiva borba se obeta tudi v Tolminu, medtem ko drugod (razen v Ilirski Bistrici) pričakujejo zmage domačinov. MLADINA POSTOJNSKE OBČINE TEKMUJE Tudi člani mladinske organizacije v postojnski občini so se vključili v tekmovanje, ki ga je razpisal CK LMS v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Zato so ustanovili 7 novih mladinskih aktivov, od teh tri v gradbenih podjetjih, in v mladinsko organizacijo so v- zadnjih mesecih sprejeli več kot 200 mladincev in mladink. V okviru delovnih akcij v počastitev jubilejnega leta KPJ je pred dnevi 80 mladink urejevalo mestne parke, 20 mladincev je sodelovalo pri popravljanju vaških poti v Stranah in mladi prostovoljni delavci so se udeležili tudi del za ureditev kulturnega doma v Postojni. Razen tega se člani mladinskih aktivov udeležujejo tudi urejanja številnih športnih igrišč. Tako je mladinski aktiv v podjetju »Gradnje« uredil odbojkarsko igrišče in aktiv v avtoprevozniškem podjetju je že nabavil mizo za namizni tenis. PROSLAVA DNEVA ŽELEZNIČARJEV NA PIVKI Tudi železničarji v Pivki so praznovali Dan železničarjev, 15. april. Letos so svojo proslavo združili s proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ. Na večer pred svojim praznikom so imeli slavnostno akademijo, na kateri je govornik Jože Pogačnik prikazal zgodovinski razvoj KPJ ter boj železničarjev za boljše življenje in za zmago socializma. Omenil je tudi dogodke leta 1920, ko je med splošno stavko železničarjev, 24. aprila tega leta izgubilo življenje v Ljubljani na Zaloški cesti 13 demonstrantov-železničar-jev. Po njegovem govoru je sledil kratek spored kulturno-umetni-ških skupin, na katerem so sodelovali taborniki, pionirji-godbe-niki in recitatorji. K. n. S proslave 40-letnice ZKJ v podjetju Slavnik Koper (Foto Likar) Med številnimi proslavami delavskih kolektivov in ustanov koprskega okraja je bila v počastitev 20. aprila ena izmed najlepših v podjetju Slavnik v Kopru. V slavnostno okrašeni dvorani v Semedeli so se zbrali de-lavoj in uslužbenci podjetja, ki so z vso pozornostjo sledili izčrpnemu referatu sekretarja tovarniškega komiteja ZKS Ivana Bračka o revolucionarnem boju KPJ za pravice delovnega človeka. Nato je pevski zbor DPD Svoboda Iz Kopra pod vodstvom prof, Vladimira Lovca zapel nekaj partizanskih In umetnih pesmi, nastopila pa sta tudi instrumentalni duo in recitatorka Gvida Jerončič. S proslave so poslali pozdravni resolucij'1 tovarišu Titu In Mihi Marinku, v katerih delovni kolektiv podjetja Slavnik obljublja, da bo tudi v prihodnje prispevat vse sile za Izgradnjo socializma. Pred letom dni je izbruhnil na petrolejsk ih pol ji Ji v Ahiuazu največji naftni požar vseh časov. Iz jaška VI je bruhnil plamen — visok 200 metrov in je bil viden nad 100 km daleč. Osemsto mož se je tedaj borilo proti nenasitnemu plamenu. Morali so napeljati poseben 33 km dolg cevovod od reke Korum v puščavo Ah-ivaz. Več kot G00 ton najrazličnejšega materiala so s stroji pripeljali in zmetali v ogenj, da bi ga zadušili, r>a je bilo vse zaman. Sele ko so poklicali na pomoč strokovnjaka za gašenj» ta-kMi požarov — Američana Mijrona Kinleija, se je temu posrečilo zadušiti besneči element. Šele pred ne-''ei'nim. so lahko spet tifi-daljevaH s črpanjem nafte na področju tega izvirka. VSAK NEKAJ NaproSen za opredelitev razmerja meri duSeviVm bolniki in ni' hovmi zdravnkt je slo-vtl angleški kotira lord Wecb-Johnson odgovoril: ■Nevrotik je človek ki gradi gradove v oblakih: t-sti, ki v njih stanuje, je psihopat: t-sti. ki za to stanovanje pobira najemnino, pa je psihiater.« Fort Edwards v Kaliforniji (ZDA) je letalsko oporišče, na katerem pripravljajo znano raketno letalo "X 15« na poskusni let. "X 15-i bo namreč zlctcl z matičnega letala B 52 v višini 12.000 metrov; dosegel bo hitrost (¡000 kilometrov na uro. Z njim bo človek prvič skušal doseči meje vesolja. Na sliki: tehniki v Fort Edivardsu pritrjujejo ■ X 15« pod matično letalo. V Moskvi gostuje ameriški balet s točko »Praznik na ledu:. Gornja slika kaže detajl s predstave omenjenega baleta, ki ima revialni značaj. Vendarle tudi kulturni stiki med dvema največjima velesilama na svetu. Skromno, a vendarle! UMIRAJOČI LEDENIKI Osem ledenikov Dachste nske skupine je danes le še polovico tako obsežnih kot v letu 185"). Tudi v ostalih predelih Avstrijskih Alp se ledeniki manjšajo povprečno za 10 do 2o m na leto. Grossvenedlger, naš bližnji sosed, se Je samo v teku zadnj' h dveh let stajal za polnih 1G3 m. Prav tako je opaziti nazadovanje ledenikov po drugih gorovjih severne polutc, predvsem pa v Himalaji. Po mnenju geologov sc osušno obdobje, ki se je pričelo okrog sredine preteklega stoletja s toplejšim podnebjem, zdaj bliža svojemu višku. IZDAJALSKI LASJE OIIONAMI — PRAZNIK CVETOČIH ČEŠENJ To je na Japonskem praznik vseh praznikov, star daleč nad tisoč let, zakaj češnja jc Japoncem med v emi najljubše drevo. Češnjevo drevje gojijo zaradi cveta in ne zaradi sadu kot ostali svet, vso važnost polagajo na bogastvo cvetja n plemenitost njegovega duha. 136 vrst češnjevega drevja v vseh odtenkih od bele do rožnate barve z enojnimi in polnimi cveti so si daljni vzhodnjaki vzgojili in oplemenitil'.. Z njim krasijo vrtove in parke, ponekod lepšajo pokrajino kar celi češnjevi gozdovi. V deželi vzhajajočega sonca je lianami, obisk cvetočih češ-njevih nasadov, največji aprilski dogodek, saj Je april naj-razkošnejši cvetni mesec na Japonskem. po njihovem otočju je mnoco krajev, k: so po bogastvu češnjevega cvctja posebno znani m priljubljeni. Tja prireja ljudstvo prava pomladanska romanja, Zb'ra se pod cvetočimi krošnjami, prepeva in se veseli. Prav tam se marsikomu odpre pesniška žilica, da izlije hvalnico lepoti narave, česar sc tudi veliki pc niki tako nekdaj kot danes n'so sramovali. Ccšnjevo cvetje je. k druž japonske ljudske množice v svečanih proslavah nastopajoče pomladi. ALUMINIJAST MOST Američani so napravili poskus, da pri gradnji mostov železo m jeklo zamenjajo z aluminijem. Prvi tak most so postavili v bi žini mc ta Des Molnes 45.000 prebivalcev, v Io\vi, ZDA. Samo stebri in kolovozna plošča so iz armlrane-ga betona, vse drugo je -,z aluminija. Ugotovil-, hočejo relativne kvalitete aluminija v odnosu z drug mi kovinami, ko bo most izpostavljen velikim obtežbam, ki Jih povzroča promet. Prvi avtomobil, bodo vsak čas zdrveli čezenj. Na otoku Sahalinu so odkrili nove gcjzire. Zaradi vulkanskega delovanja zemlje so nastali gejziri in topli vrelci na več krajih, kjer je bila zemlja do sedaj povsem suha. Nekemu železničarju fotoamaterju se je posrečilo napraviti posnetek vulkanskega delovanja ob železniški progi Južno Sahalinsk — Holmsk. SREČNI BELGIJCI Kako b| ne bili? Stanovanjske stiske ne poznajo! Edini na vsej evropslc celini. Rane iz zadnje svetovne vojne so odločno pričeli celiti takoj leta 1915. Gradili so in gradili ter vlagali visoke kred te v zidavo novih stanovanj. Poznalo se je že prvo leto. dve leti kasneje pa stanovanjskih zadreg ni bilo več nikjer v državi . Otroška republika Star zaročni običaj za moderna zaročenca, japonske- | ga prestolonaslednika Akt- j hita in bogato hčerko tokijskega vcleindustrijca Mi-chiko Shioda. Zaroka je bi-la te dni v Tokiu, v malem templju boginje sonca. Starodavna nevestina obleka je bila silno dragocena in je tehtala okrog 23 kg. Pod plaščem iz rožnatega da-masta je morala po starem \ običaju obleči dvanajst kimonov iz prave svile. Dinastija na Japonskem torej ostane, poživiti jo je morala le krepka finančna in-jckcija v obliki bogate neveste, čeprav ta nima »pla-vc« krvi. — A/ia, sedaj pa gotovo zvoni moj mož. Obljubil je priti s čudežnim sistemom za pomivanje krožnikov, pa sem prav radovedna! V Baltimoru je bil zakon nc-kega tovarnarja ločen po njegovi kr.vdi. ker mu je žena dokazala stalno zakonolomstvo. Zb rala Je ženske lase, ki jih je njen mož prinašal domov na svoji obleki. Razvrstila Jih je In povezala po dolžini n barvi ter jih predložila sodišču kot dokaz, moževih skokov čez zakonske ojnice. Ni mu preostalo drugega kot priznati krivdo in prejet posledice. Od začudenja nad ženino premetenostjo pa si mož najbrž še dolgo ne bo opomogel. V pariški četrti Montmartre.P središču zabavišč in zatočišču umetnikov, ima tudi pariška miadež svoj dom. To je starinska h ša. v;a v zvezdah m rdeče-bclo-modrih črtah. V njej so društveni prostore »Malih Pulbotov«. 5—12-letnih Ir-kovcev. ljubljencev vsega Montmartra. V.-ak četrtek in vsako nedeljo — to pa že skozi 33 let — korakajo ti dečki s Trga na griču št. 3 do podnožja Montmartra Spredaj zastavonoša, za nJim tarnbur-major in vodja parade, potem bobnarji, za njimi pa dolga vrsta Malih Pulbotov resnega lica in ponosne drže kot najbolj strumni vojak.. Ime nosijo po ustanovitelju njihovega društva slikarju Poulbotu, velikem prijatelju otrok. Zbiral jih je okrog sebe. jih slikal in karikiral, prirejal z njimi Izlete, pevske nastope, Igre in pod. Sestavi je društvena pravila kakor tudi navodila za nastope in prireditve, priložil še vrsto uspelih pesmi, ki so jih otroci prepevali, n izdal vse v posebni knjig.. Njegovo delo Jc nadaljeval njegov prijatelj Lucien inoteau, ki jc za svoje fante uredil še posebno zdravstveno postajo. Danes ga mimo otrok pozna m ceni ves Montmartre. Njegova otroška republika šteje trenutno okrog 850 Malih Pulbotov. GOGOL.TEVA 150-LETNICA Sovjetska zveza je slovc«no proslavila 150-lctnico rojstva N'kolaia Vasiljeviča Gogolja, »pisatelja in domoljuba, so-ustanov telja novejše ruske književnosti in vrednega Puškinovega naslednika . Posebno se je izkazala v proslavah njegova ožja domovina Ukrajina. kjer je 1. aprila 1009 v vasi Soročlncl pri Poltavi zagledal luč sveta. Osemstokrat so Gogoljeva dela v času sovjetske oblasti izšla v SZ in to v 5 jezikih. Samo v ruščini so bila izdana 448-krat v skupni nakladi okrog 30 milijonov izvodov. Inozemstvo je po sovjetski statistiki v času od 1839 do 1958 izdalo 920 naklad Gogoljevlh del. Za njegovo 150-letnico izidejo v SZ štiri nove Izdaje pisateljevih umotvorov. Besedo pa drži. Italijanska filmska igralka Maria Alla-sio (na sliki) jc lani oktobra izjavila ob poroki s knezom Di Bcrgolo, da je našla svoj cilj in življenjsko srečo v svojem možu in da sc bo filmu za vselej odpovedala ter posvetila družinskemu življenju. Pravkar pa je novopečena kne-ginja sklenila z nekim rimskim filmskim podjetjem pogodbo za sodelovanje v nekem filmu. »Ilm! Izbij si tisto iz glave! Saj sva že na pol rešena. Zdaj mi nc bo nikdar več spodrsnilo. Tako sem prijemi, ji v kot oliliž. Držal bi se tudi, če bi bilo dvakrat bolj strmo. Izdolbel sem tako luknjo, da noga sploh ne more spodleteli. Le molči nekaj časa in me ne moti pri delu.« Čas jc mineval po polževo. Dimač jc vse svoje misli zbral okoli motne bolečine, ki mu jo jc prizadeval počen noht na sredincu. Zakaj ga ni že zjutraj prirezal, saj ga jc že takrat bolel. Trdno jc sklenil, da ga bo takoj pristrigel. kakor hitro se reši tc vražje ledene pasti. Nato pa je začel drugače misliti 11:1 tisti noht in boleči prst. Še minuto, no, recimo, še nekaj minut, pa bo ta noht in ta tako spretno zvarjeni prst delček velike kepe zmaščenega mesa na dnu prepada. Spoznal jc, da ga obhaja groza, in jc zasovražil samega selic. Obšel ga jc nepopisen srd in že je zamahnil z nožem proti vrvi. Pa zopet je zmagal strah pred smrtjo. Povesil je roko 111 trepetajoč po vsem telesu se jc obupno začel oprijemati opolzke površine strmega ledenika. Tolažil se jc, da trepeče samo zato, ker je premočen od vode, ki sc je cedila po tajajočem se ledu, a v svojem srcu jc prav dobro vedel, da to ni res. Zopet jc zaslišal vzklik obupa. Vrv je popustila. Začel je polzeti navzdol. Premikal sc je zelo počasi. Vrv sc je sicer zopet napela, ni pa mogla ustaviti njegove poti proti pošastnemu grobu. Karson ga seveda 111 mogel držati in jc drsel za njim. Nenadoma jc Dimač začutil, da jc konica njegovega čevlja, ki je doslej škrtala po ledu, prešla v praznino. Bil je to rob, za njim pa navpična stena, zijajoči prepad. Spomnil se je, da bo njegov padec tudi Karsona strmoglavil v globino. Spoznanje dobrega in zlega, ki ga je prešinilo v tem groznem trenutku, jc v hipu strlo v njem ljubezen do sveta in hrepenenje po življenju. Začutil jc, da bi bila silna krivica, če bi še Karsona potegnil za sabo v pogin. Slepo in obupno je mahnil z nožem po vrvi. Videl je, kako so se posamezni prameni ločili, začutil je, da se jc začel hitreje pomikati, nato pa jc padci. Kaj se je potem zgodilo, pravzaprav ni več vedel. Omedlel sicer ni, ampak zgodilo sc jc prehitro in nepričakovano. Namesto da bi padci v grozno brezno, so njegove noge skoroda takoj pod robom pljusknile v vodo, Štrliunknil je v tolmun in mrzli škrop ga jc hladno polil po obrazu. Prva njegova misel jc bila, tla prepad ni tako globok, kakor jc prej domneval. Domišljal si je, da jc nepoškodovan dospel na dno. Pa je kmalu uvidel, da ni tako. Nasprotna stena prepada je bila oddaljena kakih dvanajst čevljev, 011 pa jc ležal v majhni kotlini, ki jo je v topečem sc ledu izdolbla voda, kapajoča z roba prepada skoraj dvanajst čevljev navzdol. Vode jc bilo v kotlinici dva čevlja globoko. Po ;lcdal je preko roba in zagledal pod seboj več sto čevljev globok prepad in hudournik, ki se jc penil na dnu »Oh, zakaj si to storil?« je zaslišal obupen vzklik zgoraj. »Poslušaj,« je zaklical navzgor. »Nič hudega mi ni in udobno sedim v majhni kotlini, do vratu v vodi. In oba najina nahrbtnika sta tu li tu.. Ravno prav, bom sedel nanju. Prostora jc za pet mož. Če ti spodleti, sc lepo k ledu tišči, pa nc zgrešiš moje prižnice. Zdaj jo pa mahni na vrh in odidi v kočo! Ljudje morajo bili tam, ker od tukaj vidim, tla sc kadi iz njenega dimnika. Poišči kakšno vrtali kaj takega, iz česar bi sc dala napraviti vrv, in pridi nazaj, pa mi vrzi trnek,« »Ali si res živ?« je vprašal Karson z glasom, v katerem jc zvenela nejevera 111 neprikrito veselje. »Pri mojem poštenju in srečni moji zadnji uri. Zdaj pa hiti, če nc, sc bom prehladil na smrt.« Dimač je s pelo začel prebijati rob kotlinicc. S tem je napravil odtok in se obenem ugrel. Ko je votla odtekla, je z vrha zaslišal Karsona, ki mu jc naznanjal, da jc srečno prilezel na varno. Po tovariševem odhodu, sc je slekel, ožcl obleko in jo razgrnil okoli sebe, da jo posuši. Pozno popoldansko sonce ga jc prijetno grelo. Ker je imel vžigalice v nepre-močljivi škatlici, je kmalu posušil papirček in toliko tobaka, da si je zvil cigareto. Nag je mirno sedel na nahrbtnikih in zdržema kadil cigarete. Čez dve uri jc zaslišal nad seboj glas, ki ga jc v hipu spoznal. »Hoj! Dimač! Dimač!« »Hoj! Joy Gastcilova!« je odvrnil nazaj. »Od kod pa vi?« »Ali sc vam je kaj zgodilo?« »Niti kože si nisem odrgnil.« »Oče spušča vrv doli. Ali jo vidite?« »Da. Jo že imam. Zdaj pa potrpite nekaj minut, prosim.« »Kaj pa jc tam doli?« jc čez nekaj minut vprašal njen glas, v katerem sc jc razodevala neprikrita skrb. »Oh, pa ste sc vendar pobili.« »O nc. Samo oblačim sc.« »Kako? Oblačite se?« »Da. Sem se kopal. Tako! Narcd? Vlccitc!« Najprej je pritdil k vrvi oba nahrbtnika in ga jc zato Jov Gastell pošteno okarala. Nato pa je navezal še samega sebe. Joy Gastcilova ga jc gledala z žarečimi očmi, medtem po sta Karson in njen oče zvijala vrv. »Kako ste mogli tako moško prerezati vrv?« je vzkliknila. »Bilo jc — bilo je-naravnost imenitno!« Dimač je mahnil z roko, češ da ne zasluži lega priznanja. »Saj vem vse do pičicc,« jc vztrajala. »Karson mi jc povedal. Žrtvovali ste sc, da rešite njega.« »Prazne marnjc,« je lagal Dimač. »Tisto kopel sem ves čas videl pod seboj.«