88
Slovstvo.
-S3
5W>5\vg                                Jy •
vgvgNgNgvgvSNS^SV^- "
-Y3*
SLOVSTVO.

OLOVENSKO    SLOVSTVO. (Sp. dr. Fr. L.)
Knjige »Matice Slovenske11 za leto 1890. (Konec.)
»Valentina Vodnika izbrani spisi. <Uredil Fr. Wiesthaler. 8°. Str. 319. Cena 1 gld. — Ime Vodnikovo nam vselej kliče v spomin tiste mladostno-vesele čase, ko se je naše novejše slovstvo porajalo, zaradi tega je pa Slovencem to ime častito in veselo h krati. Prav tako je z njegovimi pesmami in drugimi spisi. Pesmi je »Mat. Slov.« že davno izdala. Zato ji ni bilo kaj težko poprijeti se misli, da bi izdala tudi izbrane njegove spise. V poslednjem času je namreč spomenik njegov v Ljubljani Vodnika posebno poslavil, zato ga je hotela poslaviti tudi »Matica Slov.« s knjigo.
O knjigi in njeni uredbi piše g. urednik njen v »Predgovoru«: »Na odborov poziv sem se lotil podpisanec častne naloge ter posnel iz vseh Vodnikovih knjig one spise v celotnem ali okrajšanem obsegu, kateri zbog svoje vsebine ali oblike po moji sodbi še dandanes niso izgubili svoje zanimljivosti. Vrh tega pa sem v to knjigo vsprejel tudi vso rokopisno ostalino Vodnikovo, ki (izvzemši Lukijanove tri »mrtvaške pogovore«) dozdaj še ni bila nikjer natisnena. Pri uredbi sem se strogo držal navodila, danega mi od odbora: Vodnikova pisava kaži se skozi in skozi ne-izpremenjena. Le Bohoričev črkopis (ki bi bil brez potrebe sitnosti delal mnogim bralcem in tudi tiskarni) prepisal sem v gajico; sicer pa nisem prenaredil besedice, niti se dotaknil črke, razun očitnih tiskarskih pomot . . .«
Popisavši nam Vodnikovo življenje, ocenjuje urednik njegovo književno delovanje. Spisi pa so izbrani: A. iz »Velike pratike«, B. iz »Lu-blanskih novic«, C. iz »kuharskih bukev«, Z) iz knjige: »Pismenost ali Gramatika za Perve Šole«, E. iz knjige: »Početki Gramatike ali Pismenosti Francozke«, F. iz knjige: »Keršanski Navuk za Illirske Dežele«, G. iz knjižice: »Abeceda ali Azbuka,« H. iz knjige: »Babištvo ali Porodničar-ski Vuk za Babice« in I. Rokopisna ostalina (Berilo Greško, vumne perpovesti in neka homi-lijaj, — Matičarji bodo radi čitali in čislali Vodnika, ki naj bi Slovence poživljal in vnemal tudi sedaj tako, kakor jih je pred blizu sto leti. Matica naša in pa g. urednik sta si pridobila novih zaslug za naš slovstveni dosledni in trdni razvoj, podavši Slovencem očeta novejšega slovstva v tako resnični podobi.
> Praktisches Lehrbuch der sloveni-schen Sprache «tur den Selbstunterricht. Kurz-gefasste theoret.-prakt. Anleitung die slov. Sprache in ktirzester Zeit durch Selbstunterricht leicht zu erlernen. Von Garl Jos. Pečnik. Wien. Pest. Leipzig. A. Hartlebens Verlag. 8°. Str. 191. Lepo vez. izv. 1 gld. 10 kr. — Navajamo to knjigo v »slovenskem slovstva«, ker spada pač bolj sem nego v »druga slovstva«. Sicer ne trpimo Slovenci v slovnicah nikakega uboštva: imamo jih za domačine in za tujce, velike in male, stare in nove. Vendar ni nepotrebna tudi taka, kakoršna je poprej omenjena, marveč prav z veseljem jo pozdravljamo. Znana tvrdka Hart-leben-ova izdaje celo vrsto praktičnih, kratkih slovnic z naslovom: »Die Kunst der Polvglottie«, ki so po obsegu in po obliki večinoma enake, tudi po ceni; dosedaj jih je 32. Slovanski jeziki so razven lužičko-srbskega vsi zastopani. Kolikor morem jaz soditi — imam pa precejšnje število teh slovnic — podajejo mnoge res to in morebiti še več, nego kar bi človek od takih knjižic pričakoval. In tudi naša slovenska ne zaostaja za drugimi. Seveda ni učena in se ne ozira na vse podrobnosti, a vendar ne prezira potrebnih pravil, zakonov in tudi ne izjem. Urejena je slovnica tako, kakor meni pisatelj, da bi se je najlože lotil in jo najlože obdelal Nemec. Glagol je obdelovan tudi praktično, brez posebne obširne podlage, vedno kaže pisatelj za Nemca — kateremu je ta stvar zoprna in težka — še dovolj jasno vrstne razlike. Oblike so sedanje navadne; kjer jih je več v rabi, navaja jih več, a v vzgledih samih najrajši le po eno. Nauk se naslanja na mnogo vzgledov, naklada tudi primerne vaje za prevajanje iz slovenščine v nemščino in narobe. Na koncu knjige je zbirka (chre-stomathia) kratkočasnic, primerov, popisov, pes-mij narodnih in umetelnih in paslovensko-nemški slovarček.
Pisatelj sam omenja v predgovoru, da ima v tem delu nekaj posebnosti]'. Ali naj štejemo k tem naglase, katere nahajamo vseskozi v knjigi? To moramo jako odobravati, a na drugi strani smo se preverili, da prav v tem ni dosegel pisatelj, česar je želel. Nauk o naglasu je v obče pravi, ker je naš navadni; a z vsemi posameznimi naglašenimi besedami in oblikami besed nisem zadovoljen. Zakaj bi pisali pet = 5, ne urnem. Ako izgovori čitatelj zategneno in se bliža glasu a, je pomen — der Fersen (2. sklon množ.). Enako ne vem, zakaj naglasa pisatelj »očeta«, in ne rajši »očeta«; ako govore kje »jezeroma«, govore pa drugodi lepše »z jezeroma« (str. 21); zakaj »zadovoljni«, »meni« (=mi) in ne »meni«; »rumen«  in »potreben«,   »neham«  in  ne  »nL-