^LOVEi\SKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~ ~ ~ ~ Rimska cesta IO I ~ Račun pošt hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I V Ljubljani, dne 1. julija 1926 Št. 18 0 : 8 Te dni je nogometna reprezentanca ljubljanskega podsaveza doživela v Zagrebu poraz, ki ga kronika slovenskega nogometa že par let ne beleži. Listi soglasno zatrjujejo, da »Kranjci« razen požrtvovalnosti niso pokazali ničesar. Kako malo velja to priznanje v očeh strokovnjakov, vemo vsi prav dobro. Kratko in malo, Ljubljana je zopet enkrat pogorela! In po pravici! Vsakdo, ki zasleduje nagel razvoj našega mladega nogometa, ve, da vlada med sosedoma, Zagrebom In Ljubljano, strastna rivaliteta, ki stopnjuje od tekme do tekme zanimanje za medsebojne prireditve. Sprva je bila premoč Zagreba vedno gotova in »Kranjci« so se ponižno vračali iz Zagreba — poraženi. V Ljubljani je bilo parkrat malo bolje. Pozneje se je pokazal napredek tudi pri »Kranjcih« in Zagrebčani so morali tudi doma vgrizniti v kislo! Poraženi pa v Zagrebu še niso bili nikoli! Letos so se izgledi v tem pogledu za Ljubljano zboljšali. Kvaliteta ljubljanskih igralcev je vsled bogate pomladanske sezone brez dvoma pridobila in tako je pričakovati v tekmi na državno prvenstvo — med Gradjanskim in Ilirijo — napetega boja, o katerega izidu ni mogoče reči definitivne sodbe. Ker so stvari take in se jih oba podsaveza zavedata, se mrzlično pripravljata za ta nastop! Med priprave za tekme za državno prvenstvo moramo prištevati tudi medmestne tekmo, ki je končala tako fatalno za Ljubljano. Vzela ji je deloma renome, ki ga je pridobila po zadnjih rezultatih doma in zunaj. Ljubljano je zastopala druga garnitura nogometašev, ki je bila sestavljena tako površno, da gotovo ni mogla doseči pozitivnega rezultata. Dasi tudi Zagreb ni bil kompleten, je bilo po postavi vendar videti, da so vzeli naši sosedje stvar resno. Ne tako pa pri nas! Ljubljanski podsavez je s porazom, ki ga je doživela njegova reprezentanca, storil ugledu slovenskega nogometa neodpustljivo krivico. Dasi je on vedel, da prve garniture nima na razpolago in mora podleči, je iz neznanih vzrokov pristal na medmestno tekmo. ki je kronala njegov sklep z veliko blamažo. Podsavezni kapetan, ki je moral postaviti moštvo, ie imel težko delo. Kako je kvalificiral ljudi za moštvo in za rezervo (Oman!) nam ni jasno. Vsekakor pa je poka- zal pri sestavi te reprezentance zelo malo smisla. Najhujše pri tem je seveda dejstvo, da bomo čutili posledice te »polomije« tja do saveznih in pokalnih tekem. Razpoloženje, ki že itak za »Kranjce« ni najboljše, se bo poslabšalo in tako bomo 11. t. m. nastopili pred zagrebško publiko zopet ponižni, brez pristašev in brez upov na zmago! Podsavez naj bi v bodoče strogo čuval S skoraj enakim zanimanjem kot tekme za državno prvenstvo pričakuje naša sportska javnost tudi tekme za kraljevi pokal, ki se vrše v prvi polovici avgusta. Letos so te tekme tem zanimivejše, ker postane pokal lahko trajno last Z. NP-a, ki si ga je že dvakrat zaporedoma osvojil. Posebno napete bodo torej borbe onih podsaveznih moštev, ki se bodo sestala z moštvom ZNP-a. Termini tekem so že izžrebani, in sicer sledeče: 1. avgusta: Zagreb : Sarajevo; Osijek : Ljubljana; Beograd : Split; Subotica je prosta. 8. avgusta: zma- govalec Beograd - Split : zmagovalec Osijek : Ljubljana; zmagovalec Zagreb - Sarajevo: Subotica. Finale se vrši 15. avgusta. Kraji posameznih iger bodo izžrebani pozneje. Kakor smo videli, se sreča naša nogometna reprezentanca z osješko, relativno najlažjim nasprotnikom. Upravičeno smemo pričakovati, da bo naša reprezentanca izšla iz I. kola kot zmagovalna. Vsekakor pa ne gre nasprotnika podcenjevati, napeti bo ireba vse sile in sestaviti moštvo čimbolj homogeno, ker sicer lahko tudi proti Osjeku doživimo, česar po dosedanjih rezultatih ne bi smeli. Z ozirom na to, da so mnenja glede sestave podsavezne reprezentance deljena in je odločitev za nekatera mesta res težka, bi bilo dosedaj odigranih tekem za prvenstvo države. Radi zanimivosti z ozirom na skorajšen poče-tek saveznih nogometnih tekem prinašamo pregled dosedaj odigranih tekem, ki kaže zanimive številke. prestiž svojih klubov in ne sklepal tekem, ki prinašajo morda finančne dobrote, povzročajo pa v sportskem oziru nenadomestljivo škodo. Kapetan podsaveza naj bi v takih primerih uveljavil svojo avtoriteto in odklonil sestavo moštva, ki ni zmožno polnovredno zastopati podsavezne barve! Na ta način si bomo lahko ohranili glas in prihranili kako nepotrebno blamažo! zanimivo doznati, kakšnega mnenja so glede tega čitatelji »Slov. sporta«. V to svrho razpisujemo glasovanje pod geslom: Kakšna naj bo reprezentanca LNP-a? Glasovanje se vrši po posebnem kuponu, ki je tiskan na predzadnji strani lista. Kupon je treba izrezati, izpolniti in ga v pismu poslati uredništvu, Rimska cesta 10-1., najkesneje do 17. t. m. Da po možnosti dvignemo interes za to glasovanje, smo se odločili, da skromno nagradimo čitatelje, ki bodo najboljše odgovorili na stavljeno vprašanje. Sestaviti je treba enajstorico igralcev LNP-a in dve rezervi, ki bo dne 1. avgusta dejansko nastopila proti reprezentanci ONP-a. Za čitatelje, ki bodo najboljše pogodili to postavo, so določene tri nagrade, in sicer: 1. enoletno, 2. polletno in 3. četrtletno brezplačno pošiljanje lista. Rezultat glasovanja bomo objavili po tekmi Ljubljana : Osijek ter takoj pričeli s pošiljanjem lista prvim trem, ki bodo izpolnili pogoje. Mnenje naših čitateljev bomo v splošnem objavili tudi pred objavo rezultata o glasovanju, ker bo v splošni debati o postavi naše reprezentance lahko pokazalo marsikaj, česar morda merodajni faktorji ne upoštevajo. L. 1923. Sarajevo: Sašk : Hajduk 4:3. Ljubljana: Gradjanski : Ilirija 2:1. Sarajevo: Sašk : Jugoslavija 4 : 3. Beograd: Jugoslavija : Bačka 2:1. Finale Zagreb: Gradjanski : Sašk 1:1 in 4 : 2. Prvak: Gradjanski (Zagreb). L. 1924. Split: Hajduk : Gradjanski 4:4 in 5:0. Ljubljana: Sašk : Ilirija 3:1. Kakšna naj bo reprezentanca LNP-a? (Glasovanje za nagrade.) Pregled Beograd: Jugoslavija : Slavlja 5:2. Subotica: Jugoslavija : Somborski Šport 2:0. Sarajevo: Hajduk : Sašk 6:1. Finale Zagreb: Jugoslavija : Hajduk 2 : 1. Prvak: Jugoslavija (Beograd). L. 1925. Zagreb: Gradjanski : Sašk 6 :0. Ljubljana: Bačka : Ilirija 3:0. Subotica: Gradjanski : Bačka 2:0. Beograd: Jugoslavija : Slavija 3 : 2. Finale Zagreb: Jugoslavija : Gradjanski 3:2 Prvak: Jugoslavija (Beograd). Ilirija je igrala 3 tekme in vse tri izgubila. Score 2 : 8. Jugoslavija je igrala 8 tekem, od katerih jc 7 dobila, eno izgubila. Score 20 : 14. Gradjanski je igral 6 tekem, od katerih je 4 dobil, 2 pa isgubil. Score 19 : 15. Sašk je igral 6 tekem, od katerih je 3 dobil in 3 izgubil. Score 20 : 24. Hajduk je igral 5 tekem, od katerih je 2 dobil, 3 pa izgubil. Score 21 : 14. Bačka je igrala 3 tekme, od katerih je dve izgubila, eno pa dobila. Score 4 : 4. Slavija je igrala dve tekmi in obe izgubila. Score 4 : 8. Sport (Sombor) je igral eno tekmo in jo izgubil. Score 0 : 2. V. Smokvina i M. Mautner: Crawl U nas, specijalno u krajevima, koji su udaljeniji od mora, čuje se mnogo o cravvlu, ali se malo čuje i piše stručno o samoj stvari. Nastojati ćemo u par redaka i napomena, da slvar donekle popravimo. Jedna od najidealnijih grana sporta svakako je plivanje. Gibanje je mišičja snažno i jednoliko. Disanje i kolanje krvi usled niže temperature u vodi ubrzano, a svježi zrak nad površinom djeluje na celi organizam, posebice na pluća, vrlo pozitivno. Telo je uvinuto, ispruženo, giblje se sasvim slobodno bez spona; bez zapreke; moramo sami da svladavamo trenje, a tim radom treba da i sami stvaramo uporište: dakle dvostruki rad. Što se tiče drugih unutrašnjih organa, n. pr. srca, slobodno kažemo: racionalni trening plivanja neće srcu naškoditi, dapače — on će male greške srčane i ispraviti. Prednosti plivanja uopće, a cravvla napose jesu ove: plivanje je sport, kod kojega napetost volje nije časovita, kronična, nego sport ozbiljan i težak, kod kojega se racionalnom i kontinuiranom raspodjelom volje i snage, postizava cilj. Teži je n. pr. od trčanja u toliko, što se sportisia nalazi u >tuđem« elementu — u vodi... I. Start. Jedan od glavnih momenata — osobito kod kraćih pruga — jeste start. Start često odlučuje o ispadu natjecanja (koje nije cilj, nego sredstvo, da se cilj postigne). Stariji (nipošto zabačeni) bio je taj: Plivač je stajao čim elastičnije na rubu starta tako, da su mu članci prstiju izvirivali preko ruba daske, dakle su noge bile nešto prema unutra okrenute. Na znak startera skočio bi plivač uvinut, rukama napred, glavom medu rukama, a noge ispružene, čim dalje u vodu. Kad je došao do površine, nastojao je da se na njoj uzdrži tako, da je o nju udario najširom plehom ruke i gornjeg tela — neki su već i u zraku izvađali udarce nogama. U novije vrije- me starta se duboko. Kako se začudiše gledaoci olimpijade 1924. u Parizu, kad je mali Japanac Takaishi izronio metar pred fenomenom Weiss-miillerom, koji već sada starta istim načinom. Duboki se start u prvoj fazi ne razlikuje od prsnog, istom kad je plivač otskočio visoko u zrak, on nastoji u kosom kutu i minimalnim trenjem, da dođe pod površinu. Rukama napred, glavom među njima, pazi da ne ostane predugo, ni da iziđe prebrzo. To ronjenje treba da je u početku treninga u dubini od /4 metra, a poslije sve dublje do 114 metra. Roni se posve u pravcu. Kad se telo približava stanju mirovanja, okrene se ploha prstiju prema površini, nogama se snažno udara, a desna (rspt. leva) ruka snažnim zamahom potjera telo prema površini. Još za vrijeme ronjenja ispušta se zrak, pa čim je plivač izišao na površinu, okrene glavu za 90" desno (rspt. levo) i udahne zrak na otvorena usta. 11. Disanje treba da je potpuno, snažno i kod svakog drugog zamaha ruku. Zrak se u vodi ispušta, čim smo glpvu opet okrenuli u prijašnji položaj, prema dnu. III. Plivanje. a) Glava. Položaj glave mora biti u svaki momenat određen. Kad se glava nalazi u vodi a povlači se desnom rukom, smije voda da dopire do vrha čela. Kada se pak povlači levom rukom, tada se glava okreće oko stalne, imaginarne osi za kakvih 90". b) Ruke. Najglavniju zadaću vrše svakako ruke. O načinu, kako se ruka drži u zraku, su mišljenja dvojaka. i. Američko-australski način: ruka izvučena kod bedara skučuje se u laktu i povlači u smeru glavu, uvek nad površinom. Ravnina rotacije je rukom određena, stalna, centar joj se nalazi u najgornjem zglobu ramena. 11, Njemačko-skandmavski, kod kojega šaka opisuje periferiju kružnice: daklo visoko nad površinom. Zajedničko je mišljenje o držanju ruke. Ruka mora da je svinuta u lahkom luku, elastična i mora da vuče najširom mogućom plohom. Prsti se drže zajedno, tvoreći od njih lopaticu, sa malom zdjelastom udubinom. Ruku treba istegnuti, što je više moguće, prema napred, ali kod toga treba paziti, da se i trup ne isteže, jer tako postaje plivanje vijugavo, sa mnogo trenja i bez valjanog upora. Vrlo je važan rad rukom ispod površine. Rukom treba povlačiti, a ne »markirati«, kako to obično rade početnici i umorni plivači. Prvih 60" mora nika u vodi da ide posve ravno u ravnini rotacije, zatim se u laktu malo skučuje i ruka se povlači prema unutra, došav do tela, popušta napetost i tada je treba privući bedru. Kod cravvla treba paziti, da se rukom ne udara o površini. Najveći je intenzitet rada od 30" pod vodom do bedra. c) Noge donašaju cravvlu dominantan položaj nad drugim vrstama plivanja. Zašto'? — Zato jer stvara u vezi sa rukama skoro savršeni kontinuitet rada, jednolikost, koja je uzrokom, da se energija ne troši na trenj«, koje nastaje potezanjem udova u smeru plivanju. Nogama se naiz-mjenice udara prema gore i obratno. Obično dolaze tri udarca noge na jedan potez ruke. Na taj način plivaju skoro svi recordmani plivačkog svijeta. U novije se doba — dakako u Americi — počelo prakticirati i 4 udaraca, ali se to doskora pokazalo prenapornim i besharmonijskim. Noga mora u kičici da bude posve ispružena. U koljenima je dopušteno minimalno skučivanje, dok je centar gibanja u bedrenom zglobu. Udarac prema dolje isto je važan kao i obratni; treba ih dakle izvađati jednakim intenzitetom. Udarac prema gore sili telo napred, dok onaj prema dolje pruža rukama potrebno uporište, držeći ujedno stražnje telo k površini. Treba paziti, da se donji dio tijela ne izvuče kod disanja; prsti nogu moraju biti uvek prema dnu okrenuti. Trainer Johny-ev opisuje rad njegovih nogu: »Johnv udara nogama vrlo harmonično, najveća je amplituda njegovih udaraca 28—30 cm«. d) Trup mora da bude savinut u lahko svedenom luku. Trup ne smije da se okreće, a opet ne treba da bude poput klade, jer se gubi veza među prednjim i stražnjim udovima. IV. Okreti. Kod kratkih pruga u bazenima od 25—100 metara potreban je okret. Razlikujemo plitki i duboki. Opisati ćemo duboki. Plivač dolazi do okretišta, ulovi se obim rukama, izdigne se nad površinu, okrene sc i spusti se leđima tik okretišta, odbije se u dubini, od 1 metar obim nogama, dalje isto kao i kod starta. Kako smo vidjeli, svaki dio tijela za crawl je važan. Svaki je dio mišičja zaposlen. Rad tog mišičja čini nakon racijonalnog treninga savršenu cjelinu. Cravvl je danas već toliko popularan, da već i nema naroda, koji ne bi imao svoje crawl-sprintere. Slobodni stil, njegove tačke i rekordi jesu isključivo crawlova domena. Kod nas se iza tradicionalnog »trudgeomu počelo pred jedno 8 godina — plivati cravvl, osobito u Hrv. Primorju, Somboru, kasnije i u sj. Dalmaciji. U nas se osjeća pomanjkanje stručnih sila i materijalnih sredstava n. pr. za izgradnju zimskih bazena, bez kojih se racijonalan trening niti zamisliti ne da. Pa svejedno se napreduje, hvala Savezu, koji je pokazao barem dobre volje, a u prvom redu našem talentiranom, mladom materijalu. Tako treba pogledati samo novu rekord-1 istu našeg Saveza, pa vidimo, da se naši rekordi — većinom J. S. K. Viktoria, Sušak, Rijeka — sve više i više približavaju internatijonalnoj klasi. NOGOMET Iz Maribora ASK Primorje : ISSK Maribor 5 : 4 (3 : 2). Iz ostalih krajev države Zagreb Poraz II. reprezentance LNP-a. ZAGREB B : LJUBLJANA B. 8 : I) (3 : 0), koti 6 : Ž. šablonska igra Ljubljane. — Napad igra brez volje. — Nesiguren vratar. — Prevelika razlika ' golih. — Dober sodnik. Kakor običajno je doživela reprezentanca Ljubljane ludi topot svoj debacle na vročih zagrebških tleh. V prvi polovici, posebno v začetku, se je zdelo, da se bo moral Zagreb potruditi, če bo hotel zmagati; toda, čim dalj se je igralo, tem bolj so se opažale hibe Ljubljane: pomanjkljiv stoping, nezadostna igra z glavo, slabo pokrivanje in šablonska igra, v drugi poloviti celo zastareli »kick and rush«. A kje je ostal elan, ta toliko žhana individualnost Ljubljane? Res je, da je'za- stopala Ljubljano II. garnitura, a tudi Zagreb je moral radi tekme proti Češkoslovaški postaviti B - moštvo. Ker ima Zagreb na razpolago večje število dobrih igralcev kot Ljubljana, si je lahko privoščil II. garnituro, a Ljubljana tega ne bi smela storiti že z ozirom na razne poraze v prejšnjih letih, ki gotovo še niso pozabljeni. Moštvi sta nastopili v sledečih postavkah-Zagreb (modri): Fridrich (H) (Podhraški Tip.), Kunst (H) — Remec (G), Juričič (Cro) — Šep (D) — Artl (G), Urbanke (Ž) — Agič (H) — Leinert (D) — Man-tler (G) — Sarasz (G). Ljubljana (rdeči): Čameraik (P) — Uršič (P) — Buljevič (P) — Erman II (P) — Čebohin (P), Herman (1) (Zemljak (P)] — Gabe (1) — Zemljak (P) [Slamič (P)], Jančigaj (P) — Pleš (I), Erman I. (P). Igrališče Concordije. — Publike ca 3500. — Sodnik Dubravčič. Moštvo Ljubljane je bilo v celoti za razred slabše od Zagreba, najslabši del pa je bil napad. Tu in tam je bilo videti par letih potez do 16 m pred nasprotni gol, dalje pa ni šlo. Vodje napada ni bilo videti, levo krilo ni moglo izvesti niti ene akcije. Erman II je »dnibljal«, dokler ni izgubil žoge; bil pa je vseeno še najboljši iz petorice. Čebohin je vsaj' v II. polovici pokazal nekaj lepih potez in centrov, ki jih pa trio ni znal izrabiti. V splošnem je skušal forvvard prodreti s šablonsko igro, ki jo je pa obramba Zagreba v kali uničila. Krilci so bili nekaj boljši. Najtežje stališče je imel Gabe, katerega je rutinirani forward Zagreba skoro vedno preigral. Slamič je v II. polovici preveč »foulal« in s lem zakrivil kočljive situacije pred lastnim golom. V obrambi sta se Jančigaj in Pleš trudila proti iznajdljivosti Zagrebčanov; bila sta v splošnem dobra. Vratar Erman I je bil zelo nesiguren: skoraj vsaka žoga mu je ušla iz rok. V veliki meri je njegova nesigurnost kriva visokega poraza. Moštvo Zagreba je bilo srečno postavljeno. Obrambni trio izvrsten, krilci z izjemo Juričiča nekaj slabši, forvvard zelo dober in iznajdljiv 'r raznih trikih. Izvrsten vodja napada je mladi Leinert iz Derbya. Sodnik Dubravčič je bil izvrsten; edina pogreška, ki mu je ušla, je bil off-side proti Ljubljani v zadnji minuti prvega polčasa. Kratek potek igre: Takoj v prvi minuti zastrelja Leinert, v 4 min. Mantler. Menjajoči se napadi, v 12 min. kot za ! jubljano, ki ostane neizrabljen. V 14. min. Erman I slabo brani strel Agiča in Leinert postavlja na 1:0. — Zagreb prehaja v premoč, a ne izrabi kota. Pleš dvakrat zapored »foula« tik kazenskega prostora in s tem ustvarja kritične situacije. V 10. min. brani Erman bombo Leinerta iz 18 m. V 21. min. Gabe grdo »foula«, žoga pride do Urban-kea, toda v zadnjem času zabije Zemljak mimo praznega gola k sreči v kot, ki ga pa Z. ne izrabi. V 26. min. kot za Ljublj. streljan v ant. Malo nato Agičev solo, ki obsedi v mreži Lj. 2 : 0. Zagreb je v premoči. Mantler daje lepe pred-ložke Saraszu; iz enega teh nastane gneča, kjer končno Pleš razčisti. Buljevič tolče v 30. min. premehko na gol. V 32. min. dobi Agič od Mantler ja lep »for« in postavlja na 3 : 0. Uršičev šut brani Fridrich v 34 min.; takoj za tem Jančigaj Agičev. Leinert izpusti dve sigurni šansi v 37. in 38. min. V 40. min. lepo brani Erman bombo Leinerta ter se izkaže malo kasneje pri obrambi kota. V predzadnji minuti nevaren strel Mantlerja, ki konča v rokah Ermana. Dubravčič pogreši v presoji off-sidea v 45. min. Po pavzi zastrelja Agič v 3. min. Zagreb ostro napada. Nastane smešna situacija, ko zajaha Mantler Ermana. V 10. min. nastane iz kota za Z. gneča in Leinert poviša na -1 : 0. V 14. min. Mantler zgreši prazen gol. Gabrijel ima dobre momente. Oster šut Mantlerja ubranjen, toda v 18. min. »predribla« vse in zabije 5. gol. 5 : 0. Ermanov šut konča v rokah Podhraškega. Zagreb igra pred golom Ljubljane. Nastanejo kritične situacije; Mantler zgreši iz 3 m, toda v 22. min. »predribla« Leinert Pleša in žoga sedi: 6:0. EnajstmetroVk|o pretvarja v 23. min. Urbanke v gol in postavlja olimpijski rezultat 7 : 0. V 26. min. brani vratar Ermanov solo, enako se zgodi na nasprotni strani z Leinertovim. V 38. min. kot za Z. V 42. min. Saraszov solo: 8 : 0. Še en kot za Z. v 44 min. in tekma je končana. Poraz jugoslovanske reprezentance Češkoslovaška : Jugoslavija 6 : 2 (5 : 2), koti 5 : 4 (4 : 0). Premočna igra Čehov. — Mihelčič odpovedal. — Za Čehe scortali Siiny 4, Wimmer in Puc po 1, za Jugoslavijo Petkovič in Giller iz prostega strela. Čeprav so poslali Čehi svojo III. garnituro, je bila dovolj močna, da je sigurno odpravila našo reprezentanco. Vso igro je bilo opažati dovolj veliko premoč gostov, ki je tudi pravilno izražena v razliki golov. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Čehi: Staplik, Hojer (Slavlja) — Paulin (Čechie Karlin), Krompholz — Steffeld (DFC)'"-— Čipera (ČFC), Wimmer — Knižek (Vršovice) — Silny — Puc (Slavija) — Dolejši (Rapid); Jugosl: Giller (Gradj.) — Sekulič (Jugosl.) Načevič (Slavija) — Petkovič (Jug.) —-Marjanovič (BSK), Podnje 1 (Hajd.) — Premrl (Viki.) — Marjanovič (Mask), Vrbančič (Cone.) — Ivkovič (Jug.), Mihelčič (Gradj.). V drugem polčasu je vstopil mesto Mihelčiča Fridrich, Petkovič je šel na levo zvezo mesto Sektilič-a, a v desno zvezo je vstopil Perci (BSK). Čehi so imeli homogeno moštvo, v katerem se je posebno izkazal centerfor Silny kot izvrsten vodja; izvrsten je bil posebno v II. polovici Wimmer na desnem krilu. Sploh je predvedel napad hitro in živahno igro in v prvi polovici naravnost pregazil naše krilce. Češki krilci so bili v stalnem kontaktu z napadom in obrambo, v kateri je dominiral slavni Hojer; vratar dober. Z našo postavo savezni kapetan tudi topot ni imel sreče. Povsem je odpovedal Mihelčič, ki je po prejetem tretjem golu zgubil glavo; po pavzi ga je odlično zamenjal Fridrih, kateremu gre zasluga, da ni bil poraz hujši. Od branilcev je bil Ivkovič daleko boljši, sicer je pa tudi Vrbančič igral solidno. Najtežje stališče je imela seveda naša krilska vrsta, ki se nikakor ni mogla uveljaviti napram rafinirani in izredno hitri kombinaciji napadalnega kvinteta gostov. Premrl ga je v L polčasu lomil, kar se je dalo; šele po pavzi je igral srednjega krilca, kakor se spodobi. Marjanovič je bil slabši kot običajno. Podnje L pa ni mogel uspevati proti izvrstnemu krilu ter je igral gotovo svojo najslabšo reprezent. tekmo. Naš napad je v L polčasu zadovoljeval, v drugem je pa precej odpadel. Najboljši je bil Giller, Petkovič je v večini akcij prepočasen, Načeviču pa manjka leva noga. Perci (v II. polčasu!) je bil agilen, toda držala se ga 'je smola pri voley - strelih. Marjanovič na desnem krilu in Sekulič pa ne spadata v moštvo. Do stanja 2 :2 v 19. min. prvega polčasa se je Jugoslavija nekako držala. Ko pa je Silny v 28. min. s krasnim strelom zabil zopet vodilni gol, je izgubil Mihelčič glavo. Najlepši gol dneva je padel po Silnyju (4). V 30. minuti H. polčasa je zastre-Ijal Načevič sigurno šanso. Proti koncu, ko je bil rezultat že postavljen, je postala igra nezanimiva. Sodil je g. Braun iz Dunaja objektivno; parkrat je grešil, kar se pa lahko — posebno pri tako hitri igri — zgodi vsakemu sodniku. Publike ca 7000. Lj. Beograd II. dan proslave S. K. Radničkog. Radnički (N. Sad) : Radnički 2 : 2 (2 : 1), Radnički (N. S.) i ako bez svog najboljeg čo-veka Breznika, igrao je dobro ali se na njemu osiečao umor od utakmice sa Jedinstvom, koja se je i ovog dana igrala 2 X 15 m opet neodlučno. Radnički (B.) igrao je mnogo bolje nego obično. Rezultat sasvam realan. Sudio g. Djordjevič. Jedinstvo : Željezničar (Z.) 3 : 2 (2 : 2). Jedinstvo nastupa kompletno a takodje i Željezničari kod kojih je gol branio Vrdjuka. Igra nije bila lepa ali je bila živa i vrlo brza. Jedinstvo je nešto popustilo i ne igra tato lepo kao pre. Željezničari ponovili su nam jučeranju igru. Scortali za Jedinstvo: 2 Mićić, 1 Spasič, za Željezničare: Urbanke i Mlinarič. Sudio g. Ames dosta dobro. Tuškovi dani. Lajoš Šenfeld-Tuško je bio član BSK, u kome je sa velikim uspehom branio goli. te je kao najbolji golman Beograda zastupao njegove boje 1924 g. na utakmici protiv Donje Austrije. Tada bude teško ozlededjen i posle dva dana umre od te ozlede. Od tada je u B. L. P. ustanovljen Tuškov fond za zadatkom, da pomaže povredjene i bolesne igrače. A kako za to treba novaca, to klubovi plaćaju T. f. članarinu svake godine na dan Tuškove smrti na celcj teritoriji B. L. P. igraju se utakmice za T. f. Ove godine u Beogradu je priredjen turnir, na kome su se klubovi takmičili za pehar. I. dan. Jedinstvo : Jadran 5 : 0. Jedinstva bez velikog naprezanja lako otpravlja svoga slabog protivnika, koji čak ni volje nije pokazao. Soko : Šumadija 7 : 2. Očekivani otpoi- Šumadije je izostao. Soko zasluženo pcibedjuje istina sa malo večim razlikom nego što je trebala da bude, jer Šumadija neznajuči da puca upropastila je i ono nekoliko dobrih šansi. II. dan. Jedinstvo : 1$. S. K. 3 : 1 (2 : 0). Najveće iznenadjenje ove sezone. B. S. K. gubi od Jedinstva ali netreba reči zasluženo, jer je igrao sa tri rezerve (bez B. Marjanoviča, Pe-cla i Mitroviča) i pored toga sa malo više umev-nosti u znanju pucanja mogao je da pobedi. — Jedinstvo kao i uvek igra požrtvovano i mnogo bolje nego u poslednje vreme. Igra je u glavnom tekla sa lakom premoći B. S. K. te bi neodlučni rezultat odgovarao igri. Kod B. S. K. najbolji N. Marjanovič i Najda-nović, kod Jedinstva Brljić, Mičić i Atanackovie. Scortali: 1. N. Marjanovič, 2. Mičić, 1. Spasič. Sotirović je zapucao: jednn jedanajsterac za B. S. K. Jugoslavija : Soko 6 : 0 (1 : 0). Jugoslavija igra sa 4 rezerve i nezasluženo sa ovolikim rezultatom tuče Sokola. Jer Soko čitavih 20 min u prvom i 15 u drugom poluvremenu jako je nadmoćan ali nemože svoju moć da rea-lizuje. Tek kad su mladi igrači Sokola malaksaii tek! tada veča je rutina pobedila. Soko je igrao lepo, ali nekorisno bar da jedan zgoditak postigao u onolikoj nadmoći. Najbolji čovek kod Jugoslavije nesumljivo je bio Sekulič, koji je sam 4 gola postigao. A kod Soko Petrovič i Kolnago, golman je kriv za najmanje 2 gola. Sudio g. Veljković dobro. Mil. Pav. Iz inozemstva Celovec Gostovanje ljubljanske Ilirije Ilirija : K. A. C. (Celovec) 5:1. Ilirija je gostovala pretečeno nedeljo v Celovcu. Kakor na Koroškem doslej še vselej, je vladalo tudi tokrat za nastop Ilirije veliko zanimanje. Faktično uživa Ilirija v teh krajih izvan-reden renome, ki ga je s svojo dobro igro v nedeljo ponovno utrdila. Igrala je neprimerno boljše kot nedavno mestni team Ljubljane. S posebnim zadoščenjem so spremljali uspeli nastop Ilirije seveda tamkajšnji Slovenci. Nasprotnik Ilirije Athletiksport-Club je menda najstarejši športni klub na Koroškem. Ilirija je igrala z njim večkrat že pred vojno ter naletela v njem na serijoznega, vedno korektnega tekmeca. Po vojni je bilo to srečanje prvo. Kvalitativno morda KAC nekoliko nadkriljuje ostale klube v Celovcu in Beljaku, odkar je dobil nekaj ojačenja od zunaj. V splošnem pa je jakost teh klubov precej izravnana. Na svojih tleh so našim klubom — izvzemši Ilirijo: — približno enakovredni. Dokaz,da jih ni podcenjevati, je gostovanje mriborskega Rapida v Celovcu 28. in 29. m. m., ki je —- sicer oslabljen z nekoliko rezervami — zgubil proti KAC-u z 2 : 6 in proti Kaufm. SK z 2 : 5. V splošnem športne prilike na Koroškem niso baš ugodne; na vsak način pa mnogo slabše kot pri nas. Nogometne tekme so običajno jako slabo obiskane; 200 do 300 gledalcev velja že za jako dober poset. Ostali športi, med katerimi je lahka atletika precej razvita, so seveda še na slabšem. Na visoki stopnji so nekatere panoge, ki niso toliko odvisne od publike, tako veslanje in drsanje, ki imata oba na Vrbskem jezeru idealne razvojne možnosti. Tudi smučanje je na Koroškem zelo razširjeno. Gostovanja ljubljanskih klubov so za Celovec precej draga, ker so železniške zveze neugodne ter je treba vzeti rad itega v proračun dvakratno prenočišče. Tudi življenje samo na sebi je v teh krajih drago, zlasti sedaj ob letoviški sezoni. K temu pride še, da so celovški klubi v opisanih športnih prilikah financijelno zelo šibki. Ilirija je odpotovala iz Ljubljane v soboto popoldne, dospela je v Celovec ob 8. zvečer in vrnila se je v Ljubljano v pondeljek opoldne. V nedeljo dopoldne je napravilo moštvo izlet na prekrasno Vrbsko jezero, ki bo ostal vsem igračem gotovo v najlepšem spominu. Ob idealnem vremenu je napravilo prekrasno vožnjo s parnikom preko cele dolžine jezera (pribl. 19 km). Značilen napis nosi v letovišču Vrbi v izbi neki spominski kamen; »Bisher und nicht veiter — kamen die serbischen Keiter — anno 1920«. Ilirija je bila od zastopnikov Kac-a kakor od publike lepo sprejeta. Incidenta ni bilo nikjer niti najmanjšega. Tekmo je absolvirala v postrv:: Miklavčič - Pogačar, Beltram - Dekleva, Zanki, Lado - Zupančič 1, šiška, Verovšek, Doberlei, Kreč II, — torej ne s svojim najmočnejšim moštvom. Oman in dr. Tavčar sta bila zadržana, za nadaljne 3 igrače, ki jih je oddala v ljubljanski team proti Zagrebu, je imela polnovredno nadomestilo. Moštvo je v celoti igralo izvrstno in zapustilo najboljši utis. V izvrstni lizični kondiciji je moglo popolnoma uveljaviti svoje tehnično znanje in taktično premoč. Posebno lepo in izrazito igro je podal v prvem polčasu fortvard; s svojo precizno prizemno kombinacijo in hitrostjo je igraje prodrl obrambo Celovčanov. Enako sta ugajala vso igro Zanki in Lado, pa tudi vsi ostali so bili na mestu. V nedeljo: Dunaj: Prvenstvene tekme: Simmering: Her-tha 3 : 1 (1 : 0). Poraz slabših. Admi-ra : FAC 1 : 1 (0 : 0). FAC je izenačil z enajstmetrovko. WAC : Rudolfshtigel 4 : 2 (3 : 1). Slednji ima smolo. Vien-na : Slovan 1 : 0 (0 : 0). Nezanimiva igra. — II. neamaterska liga: Niehol-son : Donau 3:3; Gersthof : Germa-nia 1:0; WAF : Sturm 07 3:3. Prijateljske: Kapid : FTC (Budimpešta) 2 : 2 (1 : 0). Hakoah : MTK (Budimpešta) 1 : 1 (0 : 0). Bratislava: Bratislava : Slavia (Praga) 4 : 3 (2 : 2). Nepričakovana zmaga domačih. Praga: Sparta : Viktoria - Žižkov 5 : 4 (4 : 3). Tekma za zlati pokal. Sparta je dosegla v 18 minutah 4 : 0. 15 tisoč gledalcev. V torek: Dunaj: Zaključne prvenstvene tekme:, Sini-mering : WAC 2 : 1 (2 : 0). Sprva velika premoč, pozneje stiska Sim-meringa. Amatcure: Rudolfshugel 3 : 1 (3 : 0). Nezanimiva igra. Hakoah : Admira 2 : 2 (2 : 1). Neodločen rezultat odgovarja poteku. Zaključno stanje prvenstva je sledeče: L Amateure 35 točk (73 : 39), II. Vienna 31 točk (61 : 45) in lil. Simmering 29 točk (64 : 52). Hertha kot zadnja pade v II. Iligb, /Prijateljske igre: Vienna : Sportklub 1 : 0; BAC : Slovan 2:1. Hertha : International 2 : 0. Gradec : Wacker (Dunaj) : GAK 2 : 1 (1 : 1). Solnograd : Villacher Sp. V. : Salzburger Sp. V. 2 : 1. Bratislava: ETC (Budimpešta) : Ligeti-PTE- Makabaa komb. 2 : 0. LAHKA ATLETIKA — Lahka atletika v Zagrebu. Na Marathon-ovem juniorskem mitingu so bili doseženi sledeči rezultati: Krogla 5 kg obojeročno: Kallay (Hašk) 21.5. 60 m: Lončarič 7 sek.M (Mar.) Skok v višino: Kallay 157.5. Disk 1 kg obojeročno: Kallay 49.01. Skok v daljavo: Ka!lay 6.03. 100 ni: Podaubsky (Hašk) 11.7! 1500 m: Thaller (Hašk) 4 : 42.1 Štafeta 4 X 60 m: HaŠk 29. Lj. Lahkoatletsko prvenstvo Č. S. R. V soboto 26. in nedeljo 27. junija so se vršila na igrišču Moravske Slavije v Brnu lahkoatletič-na tekmovanja za prvenstvo Češkoslovaške. Prvo mesto je zasedla Slavlja (Praga) z 04 točkami; slede: Židenice 26, Mor. Slavi ja 21, Makabea (Bratislava) 9, Altbrunner Sportgemeinde 9, nadalje še 11 klubov, ki so dosegli manj ko 9 točk, 100 m: 1. Jalni 11.1, 2. Holub 11.2, 3. Kusv 11.4; 800 m: 1. Sindler 1. 1.57.6 (rekord), 2. dimek, 3. Mikšik 2 : 00.3. Krogla: 1. Chmelik 13.18 m, 2, Hyndrich 12.55 m, 3. Vondraček. Troskok: 1. Jandera 12.80 m, 2. Galle 12.30 m, 3. Breitfeld 11.54 m. Zapreke 400 m: 1. D os tal 1 min. (rek.), 27 Ciki 1 : 05.6; 5000 m: 1. Nemeeky 15 : 59, 2. Vohralik 16 : 28, 3. Krallert 16 : 48.2. Skok v višino: 1. Stanislav 175, 2. Machan 175, 3. Loreny 169. Skok v daljavo; 1. Jandera 664, 2. Machan 631. Skok ob palici: 1. Novy 334, 2. Franta, Hobv, Tremba, Urbanek vsi 308, Franta je preskočil pri odločitvi za 2. mesto 326. Disk: 1. dr. Gorok 40.76, 2. Chmelik 38.34, 3. Hyndrich 37.97. Kopje: 1. Chmelik 59.38, 2. Hyndrich 48.17, 3. Drozda 45.88. Kladivo: 1. Pruša (Slavija) 46.32, 2. dr. Kornhauser 30.68, 3. Feher 30.31. 200 m: 1. Jahn 23.4, 2. Kussy 23.8, 3. Jetmar 24.2. 400 m: 1. Bartl 51.4, 2. Vykoupil 52, 3. Karel 52.6. 1500 m: 1. Strnište V. 4 : 07.8, 2. Kaš 4 : 14.6, 3. Kittel 4 : 15. 10.000 m: 1. Pytela 35 : 03.2, 2. Fiala 35 : 05.2. 3. Fie 35 : 39. 110 m zapreke: 1. Jandera 15.8, 2. Schmidt 16.2. Kako se stopnjuje hitrost? Človek je vedno otrok svojega časa. čim hitreje se preoblikuje način življenja, tem brezob-zirnejse sili vsakdo naprej, tem bolj se kaže nujna potreba stopnjevati tempo svojega življenja, da vzdrži boj za obstanek. Mogoča sta nervozni nemir in naglica najglobokejši vzroki lova za rekordom. Zato poskuša vsakdo doseči višek v vseh panogah, v katerih deluje človeška pod-vzetnost. Tudi sport ni ostal brez tega, kajti tu Pomeni lov za rekordom zmago nad dotičnim, ki je veljal dotedaj za najboljšega. Postaviti rekord pomeni zmagati. Pripravljanje za zmago je smisel športnega udejstvovanja. Vsako leto poboljšajo celo vrsto hitrostnih rekordov, v katerih so menili, da jih je nemogoče zboljšati. Prvotno in najnavadnejše športno udejstvovanje je tek. Spodnja tabela kaže kako so najboljši tekači sveta zbrani na poedinih olimpijadah stalno zboljševali rekord na 100 m od 12 sek. na 10.6 sek. Na to kratko progo je zboljšanje le počasno v' desetinkah sekunde. 1996 Burke 12 sek. v sekundi 8.33 m olimpijada Atene 1900 Jarvis 11 » 9.09 Pariz 1904 Halin 11 » 9.09 St. Louis 1906 Hab n 11.2 > 8.93 > Atene 1908 Walker 10.8 > 9.26 » London 1912 Craig 10.8 » 9.26 > Stockholm 1920 Pad doc k 10.8 » 9.26 » Anvers 1924 Abrahams 10.6 > 9.43 > Pariz Za 100 m pa zaznamujemo še boljše čase, tako je tekal Nemec Houben večkrat 10.5, Američan Paddcck pa celo 10.2. 4 X 100 m: 1. Slavija 45, 2. Mor. Slavija 46.2, 3. PTVE Prešov. 4X400 m: 1. Žideniee 3 : 34.2, 2. Slavija 3 : 38.8, Mor. Slavija 3 : 42.8. Miting /, Tok 0.9-1 > Konj v koraku 1.1 > Vojak 1.3 > Muha v mirnem letu 1.6 > Pešec, hitro 1.6 > Plavač (J. Weissmuller Amer. 100 m v 57.4 sek.) 1.73 > Veter 2 > Konj v teku Hoja (Plant) Veter, močan Konj v diru Jadrnica Parnik 2.1 > 3.81 > 4 > 4.5 > 4.6 > 5 > Cestna železnica (ne ljubljanska) 5 — 7 > Tekač na dolge proge (Nurmi) 6.386 > Tekač na zapr. (Trossbach 110 m v 14.9) 7.38 > Jahta na jadra 8 > Štafeta (4 X 100... 42.2) 9.49 > I Irsalec Sprinter (100 m v 10.5 sok.) Brzo parnik Amerikanska cestna železnica Tovorni vlak Zeppelin, torpedovka, vihar Osebni vlak Brzovlak Dirkalni konj Golob 9.5 > 9.524 > 10 — 11 > 11.6 > 12.5 > 16 » 22.2 > 22 — 25 > 25.3 > 26 > Orel 31 > Kolesar 33.4 Orkan 39 > Avto (3670.329 km v 24 urah) 42.5 > Motorno kolo (164.117 v 1 uri) 46.7 > Avto (1000 km v 5 : 48 : 54) 47.77 > Avto (193.666 vi uri) 53.8 > Aeroplan (448.170 km Adi Bonnet) 124.5 > Zvok 333 > Poljski top 442 > Točka na ekvatorju 450 > Vojaška puška 645 > Top vojne ladje 725 > Zemlja okoli solnca 30.800 ■> Elektrika pri telegrafski žici 11.690.000 > Svetloba 305,684.000 > Elektrika v 1.7 mm debeli bakr. žici 450,000.000 > Povsem jasno je, da človek pri rekordih, ki jih je dosegel s pomočjo svojih mišic ali s pomočjo izumljenih strojev, še ni dosegel one meje, kjer je vsako zboljšanje nemogoče. Posebno pri motornem kolesu, avtu in aeroplanu bomo sigurno čuli prihodnja leta o znatnih zboljšanjih rekorda. Fantazija pisatelja si je zmislila bajno bitje, ki se pomika od zemlje s hitrostjo, ki je večja od svetlobe in vidi vsled tega vse dogodke v obratnem vrstnem redu. Seveda je to utopija, vendar je hitrost, ki jo doseže aeroplan že več ko tretjina hitrosti zvoka in ni treba posebne fantazije, da si predstavljamo, da bo človek tekom časa s pomočjo stroja prekosil zvok. Ta možnost je fantastična, vendar se nam zde že marsikatere zgorai navedene hitrosti neverjetne in fantastične. Vsakdo bi pred 50 leti brez pomišljanja tajil, da je možno doseči take uspehe. .. Izrezati in izpolniti! Ime: ......... Točen naslov: devetindvajseti. Na cilj je privozila kot prva skupina 25 dirkačev. Tudi tretje in četrto mesto sti zasedla Belgijca, Francozu Pellierju je bilo priznano drugo mesto. V splošni kvalifikaciji vodi Belgijec J. Buysse s 27 : 41 : 26. Bottecchia je v tej etapi šele šestnajsti in letos nima izgledov, da bi zmagal. Tretjo etapo med Metzom in Dunkerquejem (km 433) je zmagal kot prvi Belgijec Gustave var. Slembroeck v 17 : 11 : 14. Dosegel je srednjo hitrost 25.192 km. Tudi drugo mesto je zasedel za poldrugo kolo njegov rojak Dejonghe. V splošni kvalifikaciji vodi sedaj Slembroeck! s 45 : 05 : 4. Italijani imajo dosedaj smolo. — Bottecchia je prišel šele na 17. mesto. Tudi v četrti etapi med Dunkerquejom in Le Havrom (361 km) so zmagali Belgijci. Prvi je privozil mali Sellier v 14 : 59 : 01. Zmagalcu se je posrečilo zmagati iz skupine 29 mož, ki je vodila. Zanimivo je tudi, da je na šesto mesto privozilo naenkrat 24 dirkačev. V splošni kvalifikaciji vodi Slembroeck s 60 : 02 : 41. Na potek te zanimive vožnje se povrnemo. HAZENA — Maribor - Ljubljana. 5 : 2 (4 : 1), koti 12 : 2 za Ljubljano. Medmestno tekmo Maribor - Ljubljana, ki se je vršila v nedeljo 27. t. m. v Mariboru, je odločil Maribor proti pričakovanju v svojo korist. Maribor je zastopala kompletna družina I. S. S. K. Maribora, ki je predvedla jako hitro in efektno igro. I KOLESA RADIO- aparate I ! » i najboljše pri J. GOREČ LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke Glavne vrline Mariborčank so bile brzina, ostri in sigurni streli na gol ter odločnost pred golom. V tehničnem oziru so zaostajale za Ljubljančankami, prekašale pa so jih v taktiki, kar se je opažalo zlasti pred obema goloma. Najboljše moči je imel Maribor v napadalni vrsti ter branilki. Vratarica jako nesigurna. Ljubljana je postavila v boj svojo drugo garnituro, smatrajoč, da bo imela v Mariboru lahek posel. Odsotnost Bernikove, Cimpermanove, Špor-nove in Omanove, se je silno poznala. Ljubljana je podala jako slabo igro; zlasti njen napad in " prvi polovici krilska vrsta. Pod vsako kritiko je bilo pokrivanje nasprotnika, vsled česar je bile Mariborčankam omogočeno streljanje na gol iz neposredne bližine. Celotna igra v splošnem ni nudila posebnega športnega užitka, ter je bila igrana v preostrem tempu. Publike okoli 250. B. SPECIJALNA TRGOVINA GUMENIH IZDELKOV STARI TRG št. 26 Nudim po konkurenčnih cenah prvovrstne tenis, telovadne in nogometne čevlje, nadalje opremo za nogomet kakor: žoge, varovala (Knieschiitzer), duše itd. — Poleg tega vse vrste predmetov iz gumija. — Razno Nogometni program Beograda za julij. Kakor doznava naš beograjski sotrudnik, so sklenjene za mesec julij v Beogradu sledeče zanimive tekme: 3. in 4. Simmering (Dunaj) proti BSK-u; 11. in 12.: Sportklub (Dunaj): BSK-u; 18.: Igra za prvenstvo države med zmagovalcema v igrah Hajduk : Sašk in Jugoslavija : Bačka. Za 19. avgust je sklenil BSK tekmo s praškim DFC-om. Igrišče Jugoslavije hitro napreduje; dela zđ niveliranje prostora so končana. ZNIŽANE CENE in največje skladišče dvokoles, motor j er, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovstnih nadomestnih delov, pneumatike. — Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Tržaška Adrija v Sloveniji. Kazenska družina tržaške Adrije je gostovala v. praznikih v Ljubljani in Mariboru in doživela dva poraza. V Ljubljani je igrala proti družini Primorja in izgubila s 5 : 4, v Mariboru pa proti družini L SSK. Maribora in izgubila s 6 : 5. Slovenske hazenašice našega Primorja so bile povsod sprejete z velikim navdušenjem. Hazena v Zagrebu. Zadnje priprave za tro-match Češkoslovaška-Francija-Jugoslavija so v teku. K tem spadajo tudi treningi izbirnih moštev, ki so se vršili te dni v Zagrebu in na katerih so nastopale hazenašice iz Zagreba, Beograda in Ljubljane. Dobro formo so pokazale Zdenka, Popovič D. in Cimperman. Prvi dan: A : B 6 : 2 (4 : 0). Drugi dan: A : B 11 : 5 (8 : 2). Lj. Službene objave Službeno iz Lhp. Jutri, v petek 2. julija ob 20 K seja upravnega odbora v kavarni Emona. Važno! Udeležba vseh odbornikov potrebna! Predsednik. MO. Lhpa v Mariboru se poziva, da takoj poda točen obračun teik|em, ki so se vršile v korist fonda za financiranje poti naše bazenske reprezentance v Prago; z obračunom je poslati tudi denar. S. K. Mura se ponovno poziva, da nemudoma pošlje vse račune o stroških, ki jih fe imela s pripravo tekem Mura - Viktorija. Tehnični referent. Moda letošnjega poletja so Covercoat obleke in raglani. Ni dvoma, da se to krasno blago najceneje kupi pri tvrdki Diaao Wab. Ljubllaia Trpežnosi, solidnost in iovarnišlte cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. Športniki proti nakaznici svojega kluba imajo 3% popust. Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA <& CIE., Ljubljana Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov športa«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.