v	_
Štev. 1. V Mariboru 2. januarja 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
ii velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ , eetrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja • pravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Poaamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
¡36"" Denešnja 1. Številka „Slov. Gospodarja11 do-p o Sije se vsem dosedanjim prejemnikom, prihodnja 2. Številka pa samo naročnikom in deležnikom katoliškega tiskovnega društva za Lavantinsko škofijo.
Deležnina znaša ta celo leto .S ft. Naročnina za celo leto 3 /I., ta pol leta 1 ft. 60 lit'., za četrt leta SO fcl*.
Opravništvo. Pravo domoljubje, kdo ga kaže in kedaj!
Zlato se skuša v ognin, vera v djanjih, prava ljubezen pa v nadlogah in nesrečah. Jednaka je z ljubeznijo do mile očetnjave, z donn>ljub|em. Slovani ne moremo reči, da se nam v Avstriji tako dobro godi, kakor Nemcem in Magjarom. Lutrovci in še celó Judje uživajo v svojih verskih zadevah več samostalnosti in samouprave, kakor ogromna katoliška večina. Vendar gledé domoljubja in požrtvovalne zvestobe do mile nam Avstrije bili smo katoličani vsake narodnosti in Slovani vsakega versrva vselej — prvi. Vse drugače pa so se obnašali nekatoličani, liberalni Nemci in Magjari. Lutrovci so nekdaj proti našim vladarjem na pomoč klicali Švede in Francoze, ogerski kalvinci so pogosto s Turkom vlekli. Liberalni Nemci so se 1. 1848. z Magjari in Italijani vred spuntali, in poznej nesrečne vojske proti Prajzem 1. 1866 očitno veselili rekoč, da je pri Sadovi (nesrečni bitki pred Kraljevim gradcem) prvič zopet zažvrgolel „škorjanček svobode". Lani so se povekšanju Avstrije z Bosno in Hercegovino na vse kriplje ustavljali. Nemški ustavoverni poslanci so toliko brezobzirni bili, da so hoteli našo pridno vojsko zmanjšati in tako Avstrijo oslabeti sedaj, ko so vsi naši sosedi grozivno oborožani in skoro vsak komaj čaka prilike, da bi nam kak kos zemlje odtrgal. Se ni dosti. Ko so videli, da jim ne bo obveljalo, marveč, da bo za podaljšanje sedaj veijavne vojaške postave glasovala večina poslancev, začeli so kar s „Prajzem" kakor s kakim „parteljnom" žugati. U-tavoverni liberalec in nemški vekač vitez plem. Schtinerer je kaj grdo pruRačko pesem za-
krolil v državnem zboru blizu grada, v katerem uže več kakor pol tisoč let stolnje slavna rodbina avstri jskih cesarjev! Predrzuil se je ta prusak izreči očitno: kako nemško prebivalstvo pogosto že pravi: oj da bi skoraj prišli pod nemško p r u s k e g a ce s ar j a! To se reče: jaz Schönerer in moji nemški volilci želimo, da bi avstrijski cesar bil še enkrat od Prajza premagan tako močno, da bi nemške dežele zgubil. Ali ni to grdo, nesramno, veleizdajalno? Gotovo! In ko bi se kaj enakega na Angleškem, Fiaucoskem, Italijanskem ali Piuskem zgodili, tovarši poslauci bi takega Judeža gotovo zgrabli, natepli in izvrgli. Kaj so pa ustoveini in liberalni pajdaši v dunajskem državnem zboru nesi amnežu Scbönererju djali ? Nič, molčali so! Ne predsednik Rechbauer, ne celjski Forreger, ne mariborski Duhač, ne hrastov-ski Pauer, ne wildhauski Kameri, ne znani Seidl... nobeden ni besedice Črhnil zoper nezaslišano ža-ljenje avstrijskega domoljubja in dolžnega spoštovanja in zvestobe do svitlega avstrijskega cesarja. Vsi so sedeli in čepeli na svojih sedežih in molčali, kakor da bi jim bil Schönerer vsem prav iz srca govoril. Ali ni sedaj opravičeno tukaj misliti po znani prislovici: kdor molči, ta pritrdi? Ali ne moremo sedaj reči, da je vsa nemška libe-ralno-ustavovema stranka grdega prnsaštva pijana? Če ne, zakaj pa se niso jeni poslanci zmezili, genoli, uprli in protestirali zoper izdajalne, jude-ževe besede Schöuererjeve? Tukaj se je enkrat prav nesramna politična hinavščina razkrila. Liberalni ovi zijaki vedno trobijo in po svojih listih natolcujejo Slovane in katoliške Avstrijane; prvim očitajo, da hočejo pod Rusa priti, druge pa naziv-ljajo brezdomovinske papeževce! Nesramna hinavščina! Sami smidijo izdajalnih nakan in zijajo in škilijo v prusko Nemčijo, najzvestejše domoljube avstrijske pa grdijo. Slovani nimamo niti enega Schönererja ne, katoliški Nemci pa so odločno ugovarjali in protestirali! Rečemo razločno: katoliški Nemci, namreč katoliški in dobro verni nemški kmetje Spodnje in Gornje Avstrije in pa nemški katoliški škof v Lincu. Kmetje so v tele-
gramih do predsednika v državnem zboru, v pismih do Schönererja, linečki škof pa v posebnem pismu do duhovščine slovesno izrekli, da se ne strinjajo s prusakom, da obsojujejo in zametujejo ove grde, nesramne in izdajalne besede! „Pri vernem katoličanu toliko izdajalstvo ni mogoče, ampak le pri spridenem in nevernem liberalcu".
Sicer pa je prav, da je Schöuerer izbleknil enkrat javno, česar je bilo njegovo prusačko srce polno. Nemci so dobili priliko pokazati, da niso vsi taki, kakoršni so jihovi poslanci, marveč da so v ogromni veČini zvesti cesarju in Avstriji. Pokazalo se je, da so pri njih prusaštva pijani le nekateri poslanci, pešica drznih kričačev in zapeljani nekateri in po liberalizmu sprideni mest-jani. Katoliški, verni, nemški kmet, mestjan, meš-nik ... je kakor nekdaj tako tudi sedaj navzet pravega avstrijskega domoljubja in želi s Slovani v cesarstvu mir in spravo. Dal Bog, da bi se ta vsem potrebna sprava brž dognala! Vendar prej moramo sedanje liberalne poslance pri volitvah izbacniti. Prilika bo kmalu prišla, namreč pri novih volitvah za državni zbor! Takrat se naj svetu pokaže povsod srčno, krepko in zmagonosno avstrijsko domoljubje. Potem se nam za blagor Avstrije ni treba bati!
Gospodarske stvari.
Skrbimo za umno kmetovanje, za napredek v gospodarstvu!
I. „Kaj nam pomaga dobra letina, če pa pridelkov prav v denar spraviti ne moremo, tako hudo prej nikoli ni bilo." Tako toži sedaj mnogo ljudi. Toda ne obupajmo! Ne držimo križem rok! Prazno je vzdihovanje po preteklih časih in razmerah, katerih nazaj pozvati ni moč. Marveč ob-našajmo se primerno tirjatvam sedanjih dni. Po-gleduimo bistrim okom po uzrokih nepovoljnega svojega stanja, potem pa jim skušajmo moški v okom stopiti!
Izmed uzrokov slabim razmeram pri naših kmetskih ljudeh so trije poglavitni: liberalizem, spremembe v mednarodnih razmerah, slabi pridelki vsled zanemarjanja in zaostajanja v umnem, na predovalnem gospodarstvu. Kolike rane da je liberalizem v kratkih letih svojega gospodstva užc vsekal našemn kmetskemu ljudstvu, to le preveč in nemilo čutimo: pomnožene dače, povzvišane doklade, trganje in razkosovanje posestev, ženito vanje nimaničev, rastoča nepoštenost in razuzdanost pri mlajini in poslih, naposled prav judovska odrtija . . . spravljajo kmetski stan na nič! Uboštvo pa raste! Dodati moramo še, da imajo liberalni poslanci tudi propad naših menjših obrtnikov, fa-brikantov, fužinarjev, trgovcev itd. na rovašu. To pa nekaj zato, ker so proglasili obrtnijsko svobodo na korist velikim fabrikantom, velikim trgovcem in sploh denarnim mogotcem ter na škodo
in propad malim obrtnikom in menj premožnim ljudem ! Še bolj nemilo so pa nas vse zadeli s kupčijskimi nagodbami, katere so sklenili z Angleškim, Francoskim, Nemčijo in Italijo, zadnji čas tudi z Rumunijo. Naši liberalci so tukaj zopet prav neprevidno koprneli in goreli za svobodno kupčijo, katera je le Judom od nekdaj najbolj všeč. Vsled tega so eolnino na tuje blago pri vvažanju k nam ali popustili ali znatno znižali. Nasledki so se kmalu prikazali. Državna blagajnica je dobivala mnogo menje dohodkov iz eolnine, piimanjkljej pa smo morali davkeplačilci pokrivati in smo ovo ljubez-njivost čutili pri povzvišanih dačah. Dalje je vedno več denarjev za tuje blago izhajalo v tuje dežele in naposled so domači obrtniki in fabrikanti zapo-redom na nič prišli, ker niso mogli tako, kakor prej, svojih izdelkov prodavati. Tujci so se mastili, mi pa smo doma začeli ubožati in stradati. O tej reči bi se dalo veliko pisati. Rečeno bodi dosti. Liberalni gospodaiski nauki bili so nam ravno tako na škodo, kakor liberalni politični in verski, prav za prav neverski, nauki! Tukaj je treba brze spremembe ! Kajti pri vseobčnein ubožanju propada tudi — kmet!
Drugi uzrok slabemu stanju pri naših kme-tovalskih zadevah so neizmerne spremembe v mednarodnih razmerah. Kaj mislimo, to bo hitro jasno ! Telegraf, parobrodi ia železnice uekako čudno krčijo daljave med deželami in deli svetá. Iz tega pa je prišlo nasledkov, ki uže prav nemilo na naše kmete pritiskajo. Le pomislimo, koliko so kmetje in sploh ljudje kraj večjih cest zgubili zaslužka in denarjev! Prej je od vsakega voza „pa-rizerja" celo pot od Celovca do Varaždina, od Ljubljane do Gradca vedno kapljalo za ljudi ob velikih cestah. Stareji kmetje še se dobro spominjajo, koliko so z vožnjami zaslužili, zdaj proč in zgubljeno! Ali to še ni vse čutljivo za naše kmete je to, da želes zrnje, vino itd. naglo privaža in ceno gubi pridelkom. Koliko so naši ljudje uže krega ogerska pšenica, ogersko vino, ogerska jiliovim pači ceno in ovira, ali celo 5 dobi o prodavanje pridelkov! Ali tudi na ( začenjajo čutiti nepovoljni upliv železnic brodov. Kajti s pomočjo teh dovažajo Rusi in celó Amerikanci veliko več, in zrnja, ki je mnogo bolj po ceni, na evn move in tržišča in tako spodrivajo avstrijsk zrnje čedalje bolj. Veled tega morajo naš na ceni zgubiti in še tedaj težko kupe Temu popolnem v okom priti ni mogoče nasledki za nas se dajo znatno zmanjšati po razumnih ministrih. Sredstev imajo veliko na ra lagauje; tujemu blagu je treba naložiti prim visoko eolnino, domačim pridelkom se morajo t na železnicah vsem jednako znižati. Napake, koršne so sedaj pri tarifah, bi Se ne smele tr Tako n. pr. dobili so ogerski zrnski trgovci pos< in zeló znižane tarife za pošiljatve v Švicar
za vse druge veljajo navadne in visoke tarife tako, da je vožnina za meterski cent zrnja iz Maribora do Švicarske meje veliko večja, nego iz Budimpešte do Švicarskega. To je očitno poškodovanje štajerskih trgovcev na kvar štajerskim kmetom, ki potem takem zrnja po primerno dobri ceni prodati ne morejo. Vendar, kakor smo uže rekli, tukaj zamorejo pomagati le dobri ministri. Teb pa nam ne bo zmanjkalo, če bodemo dobre poslance volili, ki bodo prenaredbo volilnega reda tirjali tako dolgo, dokler nje nam ne priborijo. Kmetskih ljudi je največ, ti plačujejo davka največ, izmed njih se izbere novincev za vojake največ. Pravica torej tirja, da se jim tudi poslancev odkaže — največ. Ko bodo pa ti večino dobrih poslancev imeli v državnem zboru, potem ni dvomiti, da se bode vse tako uredilo, kakor kaže večini prebivalstva, t. j. kmetskim ljudem, na korist in blagor, ne pa kakor le oderuhom ugaja, Judom in liberalnim kričačem!
Tretji uzrok slabemu stanju pri kmetih glede prodavanja tega, kar so pridelali, pa so slabi pridelki sami. Slabi so pa, ako tukaj ne gledamo na slabe letine, zarad mnogovrstne nevednosti, popustljivosti in zaostajanja v razumnem, umetnem, napredovalnem gospodarstvu. Napredek posebno v prirodoznanskih vedah je res velikansk in postaja od dne do dne ogromniši. Prebrisani narodi jih marljivo porabljajo sebi v prid in nadomestu-jejo z umetnostjo, kar jim menj ugodna zemlja ne daja ali več dajati ne more, ker je uže izpita! Tako je nastalo umno, umetno gospodarstvo, po katerem ljudje pridelujejo veliko bolj po ceni ali vsaj veliko več in lepših pridelkov, ter uživajo večji blagostan, kakor Rumuni, Rusi in Amerikanci na svoji še deviški in neizmerno rodovitniši zemlji. Francoska vina, angleški konji in svinje, holandska goveda, švicarski in meklenburški sir, bavarsko zrnje, vvtirtemberško sadje itd. so najboljša in najlepša na svetu, sam nasledek razumnega, napredovalega gospodarstva! Jednako moramo tudi avstrijski, slovenski kmetovalci postopati. Mnogo se je v tej zadevi uže zgodilo, še več je pa treba storiti. Res hvaležni moramo biti svojim vladarjem, ki so po sijajnem zgledu, koji njim je dala slavna cesariea Marija Terezija, veliko storili za zboljšanje kmetijstva, posebno s tem, da so podpirali snovanje kmetijskih družeb. Skoro vsaka dežela ima vsaj po eno tako deželno kmetijsko družbo. Naša štajerska dela nže 55 let. Nekatere teh družeb so zadnji čas popustljive postale. Vendar je njihovo delovanje vsakako neizmerno važno. Torej mislimo svojim bralcem ugodno postreči, ako jim v prihodnjih številkah delovanje ovih družeb, zlasti štajerske, koroške, kranjske in goriške, nekoliko pojasnimo. Tako bodo ob enem poizvedeli, kaj se je za razumno in napredovalno gospodarstvo uže storilo, posebno lani, in kde bo nam še zelo vrle in močne marljivosti treba !	(Dalje prih.)
Kako se da travnik pomlajiti in pogoojiU.
M. Navoziti se mora na travnike dobre prsti, blata iz ribnikov in jarkov, pepela prekuhanega, in miljarij, salitarij, lugarij, cestnega blata, lapor-jevine itd. Ta navožena tvarina se mora po travniku jednakomerno raztrositi. Prst se navaža najbolj primerno v jeseni ob suhem vremenu ali po zimi, ko je zeml ja trdno zmrznjena. Navožena prst se mora brž raztrositi, tako se slabe rastline zaduši, boljše pa pomnoži. Te začnd potem pomlajene in veselejše rasti. Ko bi drn premalo dobrih rastlin imel, mora se travnik z dobro prstjo potrošen s primernim travniškim semenom posejati in ga potem z grabljami ali z brano zavleči. — Travnik se gnoji zarad večega pridelka krme. Za gnojenje travnikov morajo se pa le take gnojne tvarine jemati, ki se kmetovavcu ali same ob sebi ponujajo, ali pa ktere se brez velikih stroškov pripraviti dajo. Kot taka gnojna tvarina se pa priporoča pred vsem drugim mešani gnoj ali kompost. Ko bi pa tega ne bilo, se mora pa vzeti kratek, dobro preležan in pregnjit gnoj.
Gnojnico na travnike navažati kaže najbolj spomladi kratko pred kakim dežjem ali brž po njem. Razne sorte pepela, če so suhe, dobre in rahle, so za gnojenje travnikov kaj koristne. Tudi krompirjevec, ki se jeseni po travniku raztrosi in spomladi, predno začne trava zopet poganjati, je travnikom prav dobro gnojilo. Z gnojenjem 8e pridelek travnikov lahko na dvojno spoviša, seveda če ni travnik zaplavbam podvržen.
Stoletni koledar pravi, da bo leto 1879. hladno in bržčas menje rodovitno. Mesenca januarja je mrzlo do 30. potem vetrovno in menje mrazno. Februarja 1. oblačno, od 3-6 oblačno in mrzlo, 8. lepo, 13. dež, in 16. sneg in huda zima. Marca je 6. 8. in 9. vlažno, 13. 14. in 15. dež, 18. 19. in 20. led. 22. topel dež, 26. se izvedri, lepo in toplo, ob konca zopet hladno. April je do 15. hladen in sušen, 16. in 17. mraz, od 25. do konca toplo, 28. gromenje in toplo. Maja bo lepo do 6. pri ostrih in hladnih vetrib, potem od 8—18. prav toplo in sušno, 25—29. topel dež in rodovitno. Junija bo sprva lepo, 9. in 10. dež, potem jutranje megle do 13. dalje dež do 23. potem lepo do konca. Julija prve dni silna vročina, od 5—21. dež, potem lepo toplo do konca. August bo tudi sprva silno vroč, potem deževje od 5—19. potem 20. lepo in naposled do konca nestanovitno vreme. September bo lep do 4. potem bo 5. močen dež in potem lepo do 20. Zadnji den bo dež. Oktobra bo dež do 14. Potem bo lepo do 24., kateri den bo dežilo, potem zopet lepo, ob koncu megla in hladno. November začne lepo, 5. in 6. viharji, potem 2 dni dež in zatem zopet lepo do 16. včasih megla, 17. oblačno in mrzlo do 28. potem dež do konca. Dezember 1. bo lep, potem burja do 16. mrzlo do 20, oblačno do 29, sneg in jako mrazno. Spomladi se bo slane bati, pogosti deži poleti

bodo malo zdačni, jeseni bo rano mraz in decembra bo nastala buda zima do februarja prihodnjega leta. Letina ne bo preslaba, prirastlo bo vsakega pridelka nekaj, le za vino ne kaže dobro, čeravno bi utegnilo se kabrnkov mnogo naleči! Sadja bo v nekih krajih mnogo, v dmgih srednje, in v tretjih nič. Poleti bo malo neviht ali hudih ur. Jeseni se bo prikazalo mnogo misij. Sploh leto 1879. bo podobno letom 1837. 1844. 1851. 1858. 1865. in 1872. Tako prorokuje lOOletni koledar. Bodemo videli, ali bo kaj zadel ali ne!
Živinska kuga pri goveji živali prikazala se je jako hudo na Pruskem. Vsled tega so Holandci, Belgijanci, Francozi in Augleži meje zaprli vsem govedom, ki bi se tje imele vvažati iz Nemčije. To je Bismarka tako razgnjevilo, da hoče tudi on meje zapreti, ne samo proti Rusiji, od koder je kužna bolezen prišla, ampak tudi proti Avstriji. Pravi, da se v Avstrijo vvaža brez zdatne varnosti ruska in rumunska goveja živina. To je sicer nekoliko res, ker Dunajčani zavolj mesa preveč branijo oster zapor ruske in ruraunske meje! Vendar zapor nemške meje bi našim živinskim kupcem veliko škodil, cena bi pri govedah znatno pala. Zato bodo ministri naposled vendar prisiljeni mejo proti Rumuniji in Rusiji popolnem zapreti.
Pravico ribiti v Mnri hoče štajersko ribarsko društvo celó v svojo oblast dobiti in potem za umetno pomnoženje rib v tej reki skrbeti!
Skušen čebolerejec bil je nekde srenjski župan. Dva posestnika imata bučele. Naenkrat se eden panj roji in mladi roj se vsede na bližnje drevo. Obadva posestnika si ga svojita. Prepirajé se, prideta k županu. Ta pa hitro vé, kaj mu je storiti, da pravdo pravično razsodi. Gre in pogrne roj v slamnat koš, mu pri tem vzame matico in jo skrije. Zapuščene bučelice začnejo sedaj koš zapuščati in letijo vse k staremu panju, iz kterega so se bile izrojile. Lastnik je najden. Župan spusti matico v panj in drugi den izleti mladi roj tako, da ga je pravi lastnik lehko dobil!
Sejmovi na Štajerskem. 7. januarja Maribor; 11. jan. Planina.
Sejmovi na Koroškem. 11. jan. Milstadt; 13. jan. Beljak, Pliberk, Strassburg 13.
Dopisi.
Iz Maribora. (Blago delo - novi mir odvor--prusaštvo — dijaško dr ust v o). Gospejska družba je napravila 23. t. m. ubogim šolaricam, kijih ima na svoji skrbi, bogato obdarovana jaslica pri šolskih sestrah, pri kterih te deklice v šolo hodijo. Blizu 200 otrok je bilo z zimsko obleko in z obuteljo obdarova-nih. Gosp6 same so v ta namen milošnjo po mestu nabirale. Tudi mil, kuez in škof so to mično slo-
vesnost obiskali, in za obutelj podarili 30 fl. Bodi v imenu ubogih otrok vsem dobrotnikom izrečena najsrčnejša zahvala! — Od 1. januarja naprej bodo mariborske mrliče začeli daleč iz mesta nositi ali voziti na novi mirodvor v Pobrežah tje doli proti Digošam, če bo namreč do te dobe c. k. namestništvo potrdilo novi pokopni in plačilni red za pokaiianje mrličev. Ovi red je sestavil baron M. Rast, mestni zastop pa odobril. Pokopališče je za vse brez ozira na verstvo, tedaj za katoličane, lutrovce, Jude, itd. Navadni grobi ostajajo na miru 10 let, grobi z železnimi križi ali ploščami zaznamovani 15 let, kupljeni grobi 25 let. Za grob prve vrste se bo tirjalo 1 fl,, druge 5 fl., tretje 15 fl., četrte 50 fl., pete pa 50 kr. Pokopiču bo se tre-balo plačati po 1 fl. 10 kr. — Ko so vojaki našega regimenta štev. 47. Härtung obhajali svoj slovesni vhod, bilo je mesto lepo ozalšano in po ulicah bilo je mnogo zastav izobešenih, večjidel samih štajerskih in cesarskih, prusačko-nemškeizobe-sili so samo pri trgovcu Čampi in mestjanu Naskotu. Mislimo, da niso vedeli, kaj pomeni prusačko-nemska zastava? Sedaj menda, ko je poslanec Schönerer svojo prusačko izdajalstvo v državnem zboru izjavil, bodo uže vedeli, in nadejamo se, da ne bodo nikoli reč žalili avstrijskega domoljubja. Štajerci, Slovenci in Nemci, nečemo nič vedeti o pruskem cesarju, mi ostanemo zvesti svojemu avstrijskemu cesarju! Pruske zastave so nam gnjus in znamenje izdajalnih, judeževih nakan! — Podpirovalno društvo za gimnazijske dijake imelo je lani 1157 fl. dohodkov in samo 727 fl. potroš-kov, društvo za realkine dijake pa 946 fl. dohodkov in samo 155 fl. stroškov. Čudno, ali je zmanjkalo dijakov podpore potrebnih ali vrednih ! ? Čemu
6e denar pobira, če ne v hitro podpoi
Iz Gradca. (Deželnega zbo	ši
sklepi bilo so še sledeči: 1) Vlada naj	a,
da se vpelja postava zoper oderuhe, 1	:e
obresti zahtevajo, in pa zoper take, ki	1-
žeuo posestvo, kedar bi se imelo pr	.o
poškodujejo, da upniki škodo trpijo.	ai
odbor ima pazl|ivo gledati : a) da srei	ri
nepotrebnih stroškov ne delajo in k	e
treba za kako doklado prositi, naj to naianKo dokažejo ; b) da se poizve, na kak način se srenjsko posestvo, bodi si kak gozd, njiva, trav "	a,
sienji v prid obrača. 3) Deželni odbo	o
na to pripraviti, da se živinski zdravni	o
pomnožjo. 4 Sklep, po kterem se dež	l-
nikom in učiteljem, kedar morajo k v	i,
plača dostojno vredi. 5) Vsi prejšnji	o
kterih se je deželnemu odboru kaj den lilo, ki se še pa do zdaj porabil ni, so ..„.javni.
6) Za vse izredne stroške ima deželni odbor vsako leto od deželnega zbora dovoljenje dobiti. 7) . nemu odboru se naloži načrt narediti, da se kake škode za ljudski blagor deželni stroški z šajo in da bodo z dohodki v enaki meri. i pive m žganja se naj vpeljajo doklade za de
potrebe. 9. Za leto 1879. se ne smejo posestnikom davki za deželno doklado zvišati, pač pa se naj od vžitnine krčmarjem in mesarjem 8 % doklade naloži, da se poravna primanjkljej od 1,819.248 fl. Pri obravnavi tega sklepa je bila buda borba. Nasprotniki niso pomislili, da ne plačujejo samo krčmarji in mesarji tega davka, temveč tudi vsi drogi, ki v krčmi vino pijejo ali pri mesarju meso kupujejo. Leži ga vsak po malem plačuje, kakor pa kmet, ki bi moral naenkrat veliko večje davke plačati. Posebne zasluge si je pri tej obravnavi pridobil gosp. Lobninger, ki se je mnogo trudil s številkami natanko dokazati, da je taka doklada še najboljša. 10. Sklep, da se odpravi postava, po kteri mora notar potrditi resničnost podpisov na pismih, ktera pridejo z zemljiščno knjigo v dotiko. Za vse te predloge so glasovali slovenski poslanci ko en mož. Glasovali pa so tudi zato, da bi se ne smeli ljudje, posebno nimaniči ali telesno in duševno slabotni, ženiti brez dovoljenja srenjskega odbora ali župana. Ta predlog je propal, ker se še ni zadostno število liberalcav svojih krivih načel iznebilo, pa le kaki trije glasovi so manjkali, da se ni sprejel. Pamet jih le po malem srečava! Druge sklepe, kterih je za vsem okoli 200 bilo, navajati,- mislimo, ni potrebno, ker za nas Slovence kake posebne važnosti nimajo, Opomniti je še to, da so krajni šolski sveti v Št. Pavlu, v Št. Petru in na Polzeli, vsi v Savinjski dolini, prosili, naj bi se njihovi otroci silili po osem let v šolo hoditi, kakor da bi jim kdo branil otroke v šolo pošiljati, dokler hočejo. Tem nasproti je pa 18 srenj iz gornjega Štajerskega prosilo, naj bi se njihovi otroci ne silili več kakor 6 let v šolo hoditi. Kako je to prišlo, da so edini ti trije posa-vinjski krajni šolski sveti za take reči prosili, ktere □ajo in kterih se drngi le znebiti želijo, tega ameti nikakor ne moremo razumeti. Imajo kake tehtne uzroke, pa jih svetu povedati Možje, le povejte jih, če so kaj vredni, odo znabiti posnemali, da ne boste sami rošnjo pred durmi deželne zbornice stali!
M. Ž.
il Oeija. (Čitalnica — gspd. Geiger — nesreča.) Naša čitalnica kaže živahniše življenje, kakor je bilo prejšnja leta. Naročila si je ob novem letu 17 raznih novin in listov. Pri volitvi novih " ov dobila je v odbor najvrliših mož, ki orostvo srečnemu, uspešnemu delovanju, aolj, ako se celjski Slovenci začnejo bolj )rigati. Novi odbor kaže to-le raz vrstenje: losip Srnec, predsednik, č. g. prof. Ivan namestnik, mestni kaplan č. g. J. Žičkar, tajnik, g. prof. in deželni poslanec M. Žolgar, blagajnik, g. učitelj Lever, knjižničar, nadaljni od- j liki so: g. dr. St. Kočevar, cesarski svetovalec, r. Filipič, koncipijent, g. Ivan Žuža, rudar, r. Krašovic pozlatar. G. dr. Kočevar je čital-daroval 20 fl., za katero blagodušno darilo nu je odbor prisrčno zahvalil. — Dne 23. dec.
je umrla gospodična Jožefiua Geigerjeva, hči ran-jega knjigarja Jožefa Geigerja. Ta mož je v Celje prišel iz Teplna na Češkem 1. 1820. in je tukaj močno bogat postal. Začel je tržiti s papirjem in peresi, poznej je tudi knjige vezal in ž njimi tržil. Od duhovnikov je veliko denarja spečal. Bil je pa zgled poštenosti, marljivosti in varčnosti. Ko je pred nekterimi leti umrl, zapustil je vse premoženje edinej hčeri Jožefini, ki je pa ostala samica. Sedaj je tudi ta umrla in postala velika dobrotnica našej do sedaj zapuščenej nemškej cerkvi. Vse premoženje — po odbitih stroških za uboge, dobre namene, za pogreb — se ceni na 150.000 fl. Prvo tretjino dobi očetova, drugo materna rodbina, tretjo pa nemška cerkva, tedaj kakih 50.000 fl. Sedaj bo zapuščena cerkva lehko popravljena in z do-zidanim zvonikom, krasnim zvonilom, novimi or-glami olepšana, tudi njeni nemški pridigar zamore dobiti prijetno stanovanje. Mesto sme blagej da-rovnici tem bolj hvaležno biti, ker samo ne more svoje cerkve popraviti. Preveč tiči v dolgovih. Celjskej hranilnici je mesto dolžno 100.000 gld. Hranilnica želi denar imeti nazaj. Vsaj tako se da misliti, ker uže več mesencev mestni župan, znani dr. Neckermann, celó po Gradcu denarjer išče. Geigerjevo knjigovezarno in prodajalnico je prevzel g. Dreksler, ki je lutrovec. — Zvečer 17. dec. si je sadovni trgovec Brinčič v svojej prodajalnici vštric kasarne z ogeljem zakuril ter potem zaspal. Dim gaje v noči zadušil. Drugo jutro so ga najšli uže mrtvega!
Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Vojaki-odrti j a.) Iz naše fare je tudi več vojakov, ki so v Bosni bili v vojski zoper Turka pa se po sijajnih zmagah in slavnem osvobojenjn kristijanov srečno vrnoli na svoj dom. V zahvaln večnemu Bogu, da jim je dal vse srečno prestati, imeli so na sveti den slovesno pozno sv. mešo, pri katerej so hrabri junaki ponižno svetili. Prizor bil je genljiv in spod-budljiv! Vsi pa se veselimo in smo ponosni, da štejemo med seboj takih korenjakov! V 50. štev. „Slov. Gospodarja" sem bral o Ljubljanski hranilnici, ka ima ona toliko gotovine, da ne vedó kam z denarji. Taka hranilnica bi nam tukaj gotovo dobro služila, čeravno imamo v Ljutomeru tudi hranilnico. Vsaj jih potem toliko izmed naših posestnikov nebi prišlo na boben, kakor sedaj, ko hodijo v Gradec po denarje. Tu morajo od 100 fl. na posodo vzetega kapitala platiti za 30 fl. obresti ali činža, to pa še naprej. V 3 letih pride kmalu toliko obresti, kakor kapitala. Bog nas varuj takih denarjev na posodo. Ta gospod ('? Ured.) je uže marsikterega iz posestva spravil s svojim ode-ruštvom!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Policija je baje izvedela, da je nek socijalist iz Nemškega bil na poti v Budapešto, da bi našega cesarja usmrtil; žandarje
pred cesarskim gradom v GOdQlle so pomnožili. Cesar pridejo prve dni januarja na Dunaj. Novine pravijo, da bo cesarjevič Rudolf (roj. 1858.) zaročen z Matildo (roj. 1863), hčerjo saksonskega princa Jurija. — Gosposka zbornica je sprejela podaljšanje vojaške postave. Pri tej priliki je rekel grof Leon Thun: obžalovanja vredni so evropski narodi, da so prisiljeni toliko za vojake žrtvovati; ali sred oborožancev neorožani biti ne smemo, temu bole vseobčna vojska konec storila tako, da bodo opešani narodi sami radi drago orožje odložili. — Nemške škofije marljivo nabirajo denarjev za sv. očeta; št. Pt)lteu8ka je odposlala blizu 3000 fl. To je posneme vredno ! — Železarijsko društvo v Juden-burgu slabo gospodari, lani je imelo 140.000 fl. zgube, v reservi je še le 360.000 fl. Ko bodo upravni svetovalci še te potrošili, tedaj bo konec društvu, delničarji pa si lehko s brezvrednostnimi delnicami nos obrišejo. Kranjska dežela dobi 18°/0 deželne naklade zavolj povekšanih šolskih stroškov. Z Italijo se je sklenila nova kupčijska na-godba, ki obvelja 1. februarja. — Koroški liberalci nič niso zadovoljni s poslancem Jesemiggom, ker večno doma čepi namesto da bi šel v dunajski državni zbor, v kteri se je izvoliti dal ; poslali so mu nezaupnico. Bržčas se bo g. Jesernigg za ovo nezaupnico malo brigal. — Ogerski minister Szapary stoji pred dvermi judovskega barona Rotbschiida in prosi, naj mu ta nekoliko milijonov na posodo da za ubogo Ogersko! Slovake trpinčijo Magjari najbolj ; jibovej Matici so pobrali vse premoženje in je rabijo za se. Sedaj je umrl Slovak g. Jan. Martinek ter Slovaške) Matici volil 100.000 fl. Bržčas bodo tudi ta denar Magjari pograbili. Dostavimo še dnes, da ogerski minister Pauler izdeluje postavo, po kateri bodo vsi učitelji v 3 letih morali toliko znati magjarski, da bodo v mag-jarščini učili otroke; če ne, zgubijo službo. Hrva tom sta umrla 2 pridna poslanca: Jakič in Mesič, s bosenskimi in hercegovinskimi odličniki pa delajo na to, da bode Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija ena dežela z enim deželnim zborom. Bog daj ! V Sarajevu je začela s 1. jan. poslovati nova cesarska deželna vlada. Načelnik je vojvoda Wurtemberg. Vladi ii list izhaja v hrvatsko-srbskem jeziku, tiskan v latinici in cirilici ; novih žandarjev ima 3500 mož na razpolago. Pri Vranduku so pijonirji napravili za stezo 53 metrov dolgi „tunel-1. Slišati je, da so 3 divizije pripravljene mahniti proti Novemupazarju !
Vnanje države. Italijani močno rovljejo v Albaniji, katero hočejo Turkom vzeti. Listi pravijo, da Avstrija tega ne bo dovolila. To kaže na boj proti Italiji. — Nemški Bismark hoče colnino na tuje blago tako povzvišati, da bo mu dajala po 70 milijonov na leto. Za toliko hoče potem dačo pri zemljiščih znižati. To je prav pametno ! Menj pametno pa je, da preganjanja katoličanov še ne misli ustaviti. Francoskih republikancev glavač in freimaurer Gambetta je precej v zadregi. Očitajo
mu, da je ob času pruske^ vojske kot minister ukradel 264 milijonov. V Španjskem hudo vre, ravno tako, kakor na Laškem. Republikanci strežejo kraljema po življenju. Na Ruskem so morali več vseučilišč zapreti, ker so dijaki preveč razsajali. Angležem je lani morje razbilo 1500 ladjij, škoda se ceni na 64 milijonov. Rumuni so od evropskih velevlad prisiljeni Judom priznali držav ljanske pravice. Dolgo so se proti tej nesreči branili. Bolgari v Macedoniji se hrabro vojskujejo zoper Turka in so nesrečo pred Melnikom popravili. S pomnoženimi četami stojijo pred njim. V Carigradu je zopet bila krvava rabuka. Izstradani vojaki in drugi reveži so začeli po mestu ropati in klati. Sultan je punt komaj zatrl. Angleži so ta teden grdo legali in poročali, da so vzeli v Afganistanu mesto Dželalebad in da bodo kmalu mir sklenoli s Jakub-Khauom, sinorn pobeglega vladarja , ter pridobili velik kos zemlje. To je zle-gano. Dželalebad so sicer vzeli, toda dalje si ne upajo. Jakub-Kban ni prišel k njim, ampak se pripravlja močno na boj. Vojska se še le prav za prav začne. Rusi zbirajo v Taškentu veliko vojsko, a ne ve se prav, ali proti Kitajcem ali proti Angležem!
Za poduk in kratek čas.
Ia Gradca do Sarajeva.
(Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski 'vojski 1. 1878.)
IV. Župan v Vuki je brž razdelil med nas številke onih hiš, v kterih nam je bilo prenočiti. Meni se je takoj tamošnji učitelj uljudno ponudil, da mi če drage volje pokazati stanovanje, pripravljeno pri ondotnem poštenem cerkovniku v majhni pa snažni sobici, kjer sem našel skromno prbištvo obstoječe iz posteljce, mizice in stolca. Od beli steni pa je viselo mnogo prav čednih pcdobic, kakor: Mater dolorosa, Ecce homo, Jezusovo krš-čenje v Jo:danu, sv. Mihael, sv. Ignacij, Jezus zdravje bolenikov s češkim podpisom: „W uem byl život" (Jan. 1, 4) in edna vekša slika v zlatih okvirih, predstavljajoča nebeški raj „das Pa-radies". Na višini kraljuje v svojej nebeskej glo-riji presveta Trojica, na desni in levi strani obdana od nebrojne množice angeljčkov, od kterih edni popevajo, drugi na harpe igrajo in tretji molijo. Za angelji stoje brezštevilue vrste izvoljenih starega in novega zakona: očakov, prorokov, kraljev, mučenikov, spoznavalcev, devic, papežev, škofov, mešnikov, menihov, nun, kmetov, beračev, ovčarjev, kterim vsem se pozna na obrazih neiz merno, ker nebeško veselje. Ali „majstor" od podo-barjev ! Kamo pa si postavil može v vojaški obleki, da ni nobeuega najti niti med najposlednjimi, ki že skoro trona božjega videti ne morejo, ker so njim drugi ua poti? Taka samopridna misel mi je šinila v glavo, ko sem ogledoval te nebeščane, ki
so zastopali skoro vse meni znane stanove, le od vojaškega ni bilo ne daba ne sluha. Takega razločka menda vendar ne bode v nebesih? Bog ne daj! Popoludne ob treh je bil skupen obed za častnike, pripravljen pri tukajšnjem mesarju in edinem gostilničarju. O tem možu sem uže v Oseku po novinah čital, da je hotel nedavno svojo ženo zaklati. V Vuko dospevši zvedel sem koj, da je ta vest sicer žalostna ali resnična. Zunanjost tega gospodarja res ni prikupljiva. Lasje so mu kodrasti, čelo temno zgrbančeno, oči nemirno semo tamo švigajoče, mrsave brke pod nosom, kakor ostra krtača, in kedar se posilno nasmeji, zdi se ti, da vidiš zobe — tigra, krvoloka. Žena njegova, kterej je z nožem vrat globoko prerezal, ležala je ranjena in bolna, v licu bleda kakor zid, ravno pri onem posestniku, pri kterem je bilo meni stanovanje odločeno. Učitel j sosedne občine, vprašan, kako se morejo take reči pri bogatej hiši goditi, mi je hladnokrvno odgovoril: kakov mož, takova žena. Eden greši na tej strani, drugi na drugej. Vrhu tega še mož, kakor mesar, ne pozna razločka med človekom in živadjo. Kakor, če se je pripravljal, da zakolje tele, tako si je tudi priredil nož, ko je zgrabil ženo in jej zasadil jeklo v vrat, kteri bi njej bil brez dvombe odrezal, ko bi ne bili reve domači ljudje divjaku iz krempljev iztrgali. Kaj ne, da je bilo veselje obedovati pri takem ošterijašu, kterega so imeli čez dva dni žandarji odgnati, ter ga izročiti pravici v železne roke? Pili smo slabo, a jedli še slabeje, zato pa tem draže plačali. Dva dni me je po teh presta-nih jedilih glava bolela; kako se je denarnej mošnji godilo, nečem niti besedice žugniti. Po obedu stopim po vasi, da si jo nekoliko ogledam. Vuka itpi» nir«u 60 hiš in 600 prebivalcev in leži v 1	ilini ob pritoku „Vuka", ki je bila neki
i	lom znana (fluvius Hiulca) radi svojih
i	Napenjali so vse sile, da jih usuš6 in
r	lijo. Starin iz onih davnih časov nahaja
s	obilo v tej okolici. V pozneji dobi, po-
s	urškega nasilstva in gospodarstva, zane-
n	bile naredbe rimske, in Vuka je zopet
postala velika nadloga za te kraje. Na sredi dolge vasi stoji majhna sv. Jožefu posvečena cerkvica, poddružnica fare Ponitovce. Revna je in prav po-t	rave, ki sc bode k letu pričela po sodbi
i'	ijenega cerkovnika. Po vrtovih so razna
d	r pokala in se šibila najlepšega in naj-
p	ega sadja.
3ga dne 31. julija na prelepi god sv. „.j- .Jslili smo ob petih zapustiti Vuko. Ali ko se prebudimo, dežilo je, ali kakor pravijo Slavo—' padala je kiša, kakor bi lilo iz škafa. Da pod kapa stopil, bil si moker ko miš. Na i ti jo vdiralo, da bi si lehko obe nogi Vojaki pešaki so gazili po debelem blatu, > visokem snegu. Vse obnebje bilo je edna la, ki nam je protila popolnoma pot za-
staviti. Kteri smo sedeli na vozovih, tiščali smo se drug k drugemu, govorili pa nič. Vsak je premišljeval le svojo osodo in le lastnim vsakojakim mislim se udajal ne marajé za sotovarše, ki so zaviti v težke plajšče in smrdljive dežne kabanice kru-čali na svojih sedežih, kakor ponočni strahovi. Lepe kraje, kakor: Širokopolje, Sanico in druge smo zadeli, ali v takem neugodnem vremenu nismo se za nje niti zmenili ne. O poludne došli smo lačni, od glave do nog blatni in mokri, nekateri celó bolehavi v Djakovar. Vsak je skušal, da pride brž ko brž pod streho. Vsaj ni hotelo silno deževje niti za minutico prenehati. Mestjani so gledali kroz line, vrata, strešna okna, kroz hodnike in koridore ter so nas srčno omilovali. Hvala Bogu! jaz sem kmalu pregazivši dolgo blatno ulico našel svoje stanovanje, ki mi je bilo odločeno pri vrlem mestnem župniku iu dekanu, doktorju bogoslovja in modroslovja g. Voršaku, kterega ljubeznjivi starši so me lepo sprejeli in še lepše pogostili, tako da sem si v kratkem sključene ude poravnal. Učeni g. parok (župnik) je študiral 7 let v Rimu, kder je njegov brat, marljiv hrvatski pisatelj, kanonik v zavodu sv. Hieronima. Pri sinu v Djakovaru stanujeta stara oče in mati, — presrečna roditelja, ki imata tako izgledne otroke. Tretji sin je bogat in čislan trgovec v Beču; hčer edina pa vestna učiteljica v Oseku. Družina je iz mesteca Iloka doma in se piše pravo Dvoršak; nemški bi bilo Hofbauer. Sloviti menih Klement Maria Hofbauer, ki je toliko let na Dunaju blaženo deloval, zame-nil je svoje slavjansko ime Dvoršak v nemško Hofbauer. G. župnik zajedno škofovski svetovalec ima izborno knjižnico, v kterej najdež najznamenitejša stareja in noveja slovstvena dela za vse stroke bogoslov8kih ved, modroslovnih znanostij pa tudi za druge študije. Drago mi je bilo muditi se v teli prostorih, kder so se leskatali raz čednih polic veleceuji duševni proizvodi nedosegljivih cerkvenih velikanov in mojstrov, pred kterimi velja: humiliate capita vestía, ponižajmo svoje ohole prazne glave. Proti večeru se je k sreči nebo zve-drilo. Zato se podam z g. župnikom v novo stolno cerkvo Djakovačko. O krasota in divota, ki ma-mite iu jemljete človeku pogled! Tukaj se mora vsakdo počutiti navdušenega, zavzetega za čast in slavo božjo.	(Dalje prih.)
Smešničar 1. Kateket vpraša otroke v šoli: „Kako so pa vedli modri na jutrovem, da je rojen Odrešnik svetá?" Brž se eden fantov odreže: „V kolendar so pogledali." —	J. U.
Razne stvari.
(Milostljiai knez in Škof) so 40 fl. od obresti 1000 fl. kateri znesek so družbi duhovnikov darovali, vendar podeljenje sebi pridržali, podarili č. g. G. Zabukošeku, župniku v Žičah, ki za blago-dušni dar javno izreka svojo najprisrčnišo zahvalo!
(Svitli cesar) so po povodnji nesrečnim Loga-čanom na Kranjskem podarili 3000 fl.
(Lekko hrvaščine naučiti) zamore se, kdor si naroči „Novicam" ali „Slov. Gosp." podobne „Pučke Norine" v Zagrebu. List izhaja vsako soboto na celi poli in stane za '/¿Ista 1 fl. 15 kr.
(Grof Nugent) grajščak v Haas an» Bacher pri Mariboru je na »veti den 86 ubogih šolarjev iz Hočke in Slivniške fare z novimi oblačili oblekel in tudi lepo pogostil. Bog plati!
(iz Dola pri Hrastniku) poizvemo, da je ta-mošnji pridni župan, g. France Drnovšek umrl. Županil je 28 let, ves čas od 1. 1850. Naj počiva v miru!
(Drameljska župnija) razpisaua je do 25. jan.
t. 1.
(Č. g. Fr. Ozmec) je imenovan za župnika pri sv. Mariji v Wurmbergu.
(Spremembe pri učiteljih.) G. Luka Lautar, učitelj na pripravnišču v Mariboru dobil je 1. pe-teroletnino, v Šoštanju osnovali so obrtnijski kurz.
{Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Beljšak 11 fl. (ust. dpi.), — Vraz Jož. 10 fl. (ustn. dpi.), — Žehel 11 fl. (ustn. in letn. dpi.). — Co-belj 11 fl., — Kocuvan 12 fl., — Pirkovič 5 fl., — Kolarič 3 fl. — Letnino so vplačali: Hribovšek 2 fl. Vraz Janko, Ferk Mat., Zabukošek, Žičkar, Brglez in Feuš po 1 fl.
Listič uredništva. Dopisi iz Slov. Bistrice in Ribnice
prihodnjič, dopis od sv. Vida pri Ptuju se ne objavi, ker bi celo faro prav nepotrebno razžalil. G. C. Spremembe v Lav. škofiji objavljamo vselej, kedar je takih kaj. Neimenovani v E. Dražbe tirja mnogo naročnikov, Vi jih nečete.
Vsem ne moremo ustreči!
¿.oterfjiiu Nterllhe:
V	Trstu 28. dec mbra 1878: 41, 50, 39, 37, 75.
V	Lincu „ „ 30, 19, 40, 41, 13. _Prihodnji'srečkanje: II. januarja 1879._
PONUDBA, -¿¡č
Dve deklici, gospodični se sprejmete na pre-skibovanje in poduk v šivanju in risanju za prire-zovanje, v izdelovanju perilne in druge obleke. Kdor želi, se mu tudi obleke prirežejo in zložijo. Obleči za deželo izdelani iz seboj prinesene robe sa prodavajo po 2 fl. in više. Ondi se dobivajo tudi obrazci za prirezovanje. V Mariboru, Schiller-strasse štev. 6 pritleh, na desni strani od velikih vrat!	3—3
Medicine in kirurgije doktor, i Gorišek,
daje na znanje, da je od vojakov, kjer je kot nadzdravnik služil, nazaj prišel in bo kakor poprej v svoji hiši štev. 103 na velikem trgu v Celju zdravil vsakovrstne bolezni.
V%ZY1\1M>.
Podpisano ravnateljstvo si dozvoljuje p. n. druŠtvenikom vzajemne zavarovalnice v Gracu
uljudno naznaniti, da se vplačevanje drnštrenine za leto 1879 prične 1. januarja 1879, katero zamorejo vselej poravnati ali pri ravnateljstvenski blagajnici v lastni hiši zavoda v Gradcu, Sackgasse h. št. 18/20., ali pa pri distriktnib komisarjih.
Tisti p. n. društveniki, kateri so svoja poslopja uže I. 1877 dali zavarovati in še dalje pri našem zavodu zavarovani biti namislijo, dobijo delež od v imenovanem letu prigospodarjenega dobička, vsak po 10% ali deset oslodkov od društvenine za leto 1879 predpisane, tako da bo
m\ laki zayaroyanec leta 1879 za 10% znižano društvenino imel plačati.
Ob enem priporočuje ravnateljstvo
zavarovalni oddelek za pregibne reci
ter svetuje proti ognju zavarovati: pohištva, živino, zrnje, seno, mašine, vsakovrstne pridelke, zaloge blaga itd. potem zavarovanje zrcal zoper poškodovanje po ognju ali po vbitju!
Ravnnteljatvo
vzajemne zavarovalnice proti ognju
3—3	v Gradcu.