Kaj moramo vedeti o požarni zaščiti
Nadal/evanje In konec
Kako obvestimo o požaru
Nikoli ne smemo verjeti, da bomo požar lahko pogasili sami. To je zmota, zaradi katere so že mnogi izgubili življen-je ali zdravje ali pa je povzročila visoko gmotno škodo. Ve-deti moramo, da gasilci svojo pomoč pri gašenju ali reše-vanju življenj ne zaračunajo. Nobenih stroškov tudi ne bo-mo imeli, če je požar pred prihodom gasilcev že ugasnil ali če smo se morda zmotili. Prav tako pa moramo vedeti tudi, da je zavestno zavajanje gasilcev z lažnimi pozivi obsodbe vredno in seveda kaznivo dejanje.
Pri obveščanju o požaru po telefonu (v Sloveniji 93) mo-ramo govoriti mirno in razločno. Toje posebno pomembno, če navajamo imena ulic, ki zvenijo podobno. Sporočiti mo-ramo predvsem naslednje podatke:
1.  kje gori (ulica in hišna številka),
2.  ali so ogroženi Ijudje ali živali,
3.  kaj gori (npr. kuhinja, klet),
4.  kdo sporoča te podatke (ime in priimek).
Kako uporablmo prlročna gasilna sredstva
Med priročna gasilna sredstva štejemo ročne gasilne aparate, stenske hidrante opremljene s cevmi in gasilnimi ročniki (običajno spravljene v hidrantne omarice), posode z
giblje od 6 do 15 sekund (6 sekund pri enokilogramskem, 15 sekund pa pri devetkilogramskem aparatu).
Čeprav se morda zdi čas delovanja aparatov dokaj kra-tek, vendarie zaradi velike gasilne moči prahu pri začetnih požarih običajno zadostuje.
Pri uporabi pazimo, da gasimo v tisto smer, kamor piha veter. Oblak prahu, ki izriva tudi vročino in dim, naj zajame celotno požarišče, kar je še posebno važno pri požarih te-kočin. Pri površinskih požarih gasimo od najbližjega k od:
daljenemu koncu požara, pri požarih kapljajočih ali izteka-jočih tekočin pa od zgoraj navzdol. Požare trdnih snovi ga-simo v presledkih, tako da traja gašenje med presledkoma dve do tri sekunde, medtem ko moramo požare tekočin ga-siti neprekinjeno, dokler plamen ne ugasne.
Pri požarih^notornih vozil moramo pred gašenjem odpre-ti pokrov motorja za palec ali dva. Če to ni mogoče, skuša-mo gasiti skozi reže hladilnika ali pa usmerimo prah od spo-daj k motorju. Pri večjih požarih je koristno, če uporabimo več gasilnih aparatov hkrati, vendar pa vedno obdržimo ne-kaj aparatov v rezervi, če bi morda prišlo do ponovnega vži-
ga-
Ker gasilni prah ni škodljiv, lahko z njim gasimo tudi Ijudi, ki jih je zajel požar.
Pri gašenju požara izhajajočega plina bomo najbolje uspeli, če usmerimo gasilno sredstvo v smer izhaianja pli-na.
Pri gašenju gorečih tekočin curka prahu ne smemo us-meriti v tekočino, temveč tik nad njeno površino. Obstaja namreč nevarnost, da bomo gorečo tekočino razkropili in tako povečali požarišče. Zaradi istega razloga gasimo sno-vi ali predmete, ki jih bi curek prahu lahko razpihal po pro-storu (npr. papir, goreči ali tleči lesni prah), iz oddaljenosti približno 4 metrov.
Pri gašenju električnih naprav pod napetostjo do 1000 voltov moramo biti od naprav oddaljent najmanj 1 meter.
Ročni gasilni aparatl z ogljikovfm dioksidom (CO2) so primerni za gašenje tekočin in plinov (požarni razred B in C). Zaradi popolnega mešanja z zrakom je ogljikov dioksid poleg halona najčistejše gasilno sredstvo. Ročni gasilni aparati z ogljikovim dioksidom so lahko izdelani na različne načine, tako da ta pri gašenju izhaja \z aparata:
gasilno vodo in vedrom, zaboje s peskom in lopato in — za gašenje manjših kuhinjskih požarov — negorljive krpe.
Ročni gasilni aparati niso namenjeni le izbranim ose-bam, temveč vsakomur, ki odkrije začetni požar in ga lahko šebrez nevarnosti pogasi. Čeprav so ročni gasilni aparati izdelani tako, da je njihova uporaba enostavna, je vseeno prav in koristno, če se z njihovim delovanjem in uporabo seznanimo, še preden moramo pogasiti požar.
Ročne gasilne aparate lahko uporabitno za:
—  pomoč, ko želimo sebi ali drugim omogočiti umik sko-zi plamene (če ni druge poti),
—  gašenje Ijudi, ki jih je zajel požar,
—  za preprečitev požara ob opravilih, ki so požarno po-sebno nevarna.
Ročne gasilne aparate delimo v več vrst glede na količino gasilne snovi, ki jo vsebujejo, in na vrsto gorljive snovi, za katero je gasilno sredstvo v posameznem gasilnem aparatu namenjeno. V ta namen so gorljive snovi razdeljene v štiri razrede:
požarni razred A — gorljive trdne snovi,
požarni razred B — gorljive tekočine,
požarni razred C — gorljivi plini,
požarni razred D — gorljive lahke kovine.
Glede na uporabnost gasilnih aparatov za gašenje posa-meznih gorljivih snovi, so aparati označeni z ustrezno ozna-ko: A, B, C ali D. Tako npr. pomeni oznaka C na aparatu, da je namenjen za gašenje gorečih plinov. Če je na aparatu več črk, npr. ABC, pomeni, da gre za tako imenovani uni-verzalni gasilni aparat, ki je namenjen za gašenje požarov trdnih, tekočih in plinastih snovi.
Uporaba ročnih gasilnih aparatov je odvisna od vrste aparata in njegove izdelave. Ker način izdelave aparatov Š6 ni tipiziran, ne moremo dati splošnih navodil za njihovo upo-rabo. Pač pa nam bo v veliko pomoč navodilo, ki z beseda-mi ali s skicami na aparatu pojasnjuje, kako ga je treba upo-rabiti.
S hitrim in odločnim gašenjem lahko pogasimo vsak za-četni požar. Pri tem je odločilno, da ohranimo mirno kri in razsodnost. Ko zapuščamo požarni prostor, da bi poiskali ročni gasilni aparat, moramo za seboj obvezno'zapreti vsa vrata. Tako zadržimo požar in dim v prostoru, kjer je požar nastal. Če je le mogoče, poskušajmo gasiti v dvoje, vendar preden se lotimo gašenja, ne smemo pozabiti obvestiti ga-silce o požaru. Če gasimo na prostem, potem se požaru, če je le mogoče, približamo iz tiste smeri, od koder piha veter. Ročni gasilni aparat sprožimo šele v neposredni bližini požara in ga pri tem držimo v pokončnem položaju. Ker se dim in toplota širita navzgor, se po potrebi požaru približa-mo pripognjeni ali kleče, gasimo pa od najbližjega k odda-Ijenemu koncu požara ler od spodaj navzgor. Nikoli ne gasi-mo, če je nevarnost, da bi nam ogenj preprečil umik.
—  v obliki plina, ki je najprimernejši za gašenje gorečih plinov,
—  v obliki snega, ki je najprimernejši za gašenje gorečih tekočin ali
—  v obliki megle, ki omogoča mirno gašenje brez ne-varnosti za razpihovanje pogorišča.
Curek ogljikovega dioksida je relativno kratek (samo 2 metra dolg), tako da se moramo pri gašenju približati poža-ru na 1 do 2 metra, pri čemer devetkilogramski aparat za-dostuje za enominutno gašenje.
Pri gašenju naprav pod napetostjo moramo paziti na varnostni odmik, ki ne sme biti manjši od 1 metra.
Ročni gasilni aparati s halonom so primerni za gašenje tekočin in plinov. Halon je precej močnejše gasilno sredstvo kot ogljikov dioksid, zato ga uporabljamo zlasti tedaj, ko pričakujemo hiter razvoj požara. Sicer pa te aparate upo-rabljamo za gašenje požarov na enakih snoveh kot aparate z ogljikovim dioksidom.
Stenski hidrantl so poleg ročnih gasilnih aparatov po-glavitna oprema, namenjena za gašenje začetnih požarov. Priključeni so na vodovodno omrežje in običajno opremljeni s cevmi ter ročniki, tako da je z njimi mogoče gasiti v razdalji 15 metrov od priključka. Zaradi trajnega dotoka vode jih lah-ko koristno uporabimo tudi za gašenje (ali omejevanje šir-jenja) že bolj razvitih požarov, ki jih z ročnimi gasilnimi apa-rati ne bi več mogli gasiti. Pri normalnem tlaku v vodovod-nem omrežju seže vodni curek 5 metrov daleč. Pri gašenju moramo paziti, da s curkom ne razpihamo pogorišča. Zara-di te nevarnosti so v nekaterih okoljih (stanovanjski objekti, hoteli, poslovni objekti) bolj primerni ročniki, ki omogočajo gašenje z vodno meglo. Pri gašenju z vodno meglo običaj-no povzročimo manj škode na predmetih, ki jih gasimo, kot če uporabljamo vodo.'Poleg tega nam vodna megla omo-goči, da se lažje približamo požaru, ker nas varuje pred vro-čino in dimom. Z vodno meglo lahko gasimo tudi požare gorljivih tekočin, ker z njo razkropimo tekočine (gašenje go-rečih tekočin z vodnim curkom je najstrožje prepovedano!).
Električne naprave pod napetostjo do 1000 voltov sme-mo s stenskimi hidranti gasiti le tedaj, če smo od naprav od-daljeni najmanj tri metre.
Sicer pa moramo pri gašenju s hidranti ravnati podobno kot pri gašenju z ročnimi gasilnimi aparati, in sicer:
—  gasiti poizkušamo vedno v dvoje,
—  gasimo pripognjeni ali kleče, da se izognemo vročini in dimu,
—  pred usti in no|om držimo moker robček, ki nam olaj-ša dihanje,               '
—  pri vstopu v požarne prostore se postavimo za vrata ali zid in vrata previdno odpremo, da se tako izognemo ne-vamosti zaradi morebitne eksplozije ali izbruha plamena,
—  pazimo, da se lahko vsak trenutek umaknemo,
—  ne gasimo slepo v dim, temveč samo, če vidimo žer-javico ali plamen,
—  ročnik z vodnim curkom močno držimo v roki in ga ne smemo izpustiti, dokler ne zapremo dotoka vode,
—  če je le mogoče, uporabimo za gašenje vodno meglo namesto curka; pri gašenju s curkom je edina prednost večji doseg.
Po uporabi ročnih gasilnih aparatov moramo poskrbeti, da se ti ponovno napolnijo in po potrebi popravijo. To je po-trebno tudi, če smo sprožili aparat samo kratkotrajno. S tem smo namreč omogočili uhajanje stisnjenega plina, ki potis-ka gasilno sredstvo iz aparata. Zato bo pri naslednji uporabi v aparatu sicer še zadostna količina gasilnega sredstva, vendra brez potrebnega pogonskega plina. Paziti moramo tudi, da vsak gasilni aparat najmanj enkrat na dve leti pre-gleda pooblaščen servis, ki mora datum pregleda vpisati na kontrolni karton na aparatu. Ročne gasilne aparate, ki imajo poškodovane plombe, moramo prav tako dati pregledati.
VRSTE ROČNIH GASILNIH APARATOV
Ročni gasilni aparati z vodo so primerni za gašenje za-četnih požarov trdnih gorljivih snovi (požarni razred A), kot so les, plastika, papir, tekstil itd. Niso primerni za gašenje gorečih tekočin ali plinov.
Ročni gasllni aparatl s peno so namenjeni za gašenje trdnih ali tekočih gorečih snovi (požarni razred A in B). V zadnjem času so že zelo redki, ker so jih izpodrinili ročni ga-silni aparati na prah.
Ročnl gasilni aparati na prah so danes najbolj pogosti. Glede na vrsto gasilnega prahu, s katerim so napolnjeni, so namenjeni za:
—  gašenje gorečih tekočin in plinov (požarni razred BC),
—  gašenje gorečih trdnih snovi, tekočin in plinov (požar-ni razred ABC),
—  gašenje gorečih kovin (požarni razred D).
Curek prahu seže od treh do petih metrov daleč, kar je odvisno od tega, kako velik je aparat, čas delovanja pa se
Negorljlva krpa je primerna za gašenje manjših kuhinj-skih požarov, npr. pri vžigu masti ali olja v posodi za praže-nje. V takih primerih je gašenje z vodo najstrože prepove-dano, ker obstaja nevarnost, da se goreča mast ali olje raz-kropi. Tudi če ne pride do tega, gašenje ni učinkovito, ker sta olje in mast lažja od vode in naprej gorita.
Take požare najenostavneje pogasimo tako, da posodo z gorečo mastjo ali oljem pokrijemo s pokrovko gli negorljivo krpo. Na ta način preprečimo dotok kisika h goreči snovi in ogenj hitro ugasne.
POMOČ GOREČIM OSEBAM
Gašenje gorečih oseb
Osebe, ki jih zajamejo plameni, imajo možnost da preži-vijo, če jim nemudoma priskočimo na pomoč. V takih prime-rih bi bilo čakanje na gasilce gotovo usodno. Zato jim poma-gamo takoj, ostale prisotne pa opozorimo, naj o požaru ob-vestijo gasilce.
Osebe, ki jih je zajel plamen, lahko gasimo z vodo, ročni-mi gasilnimi aparati, z odejami (ki pa ne smejo biti iz plasti-ke), s kosi težko vnetljivih oblačil, pa tudi tako, da jim goreča oblačila strgamo s telesa ali da jih povaljamo po tleh.
Pri reševanju gorečih oseb z odejami ali kosi oblačil mo-ramo paziti na naslednje:
—  cxiejo primemo tako, da si zavarujemo roke pred pla-meni (spodvihamo vogale),
—  odeje, ki so posebej namenjene za gašenje gorečih oseb, naj ne bodo daljše od približno 1,5 metra, da nas ne ovirajo pri gašenju,
—  pri gašenju pristopimo h goreči osebi s podvihanima vogaloma, ki nam ščitita roke, ji ovijemo odejo okoli vratu, nakar jo podremo na tla in skrbno potlačimo plamene in * tleče dele obleke.