številka 29 • leto XUI * cena 700 ain________CeUe^21JuJUa^1988 JlflVI TEDNIK JE fiLASIlO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KOMJiCE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Prestrukturiranje: nam manika le poguma? Intervju s predsednikom celjskega iz- vršnega sveta Milošem Pešcem. Stran 3. Kmet najceneje nrolzvaja Na kmečkem zboru v Šentvidu so se vprašali doklej bo še tako. Stran 7. Origano raste tuiJI na Šmohorju v raziskovalnem taboru so spoznavali žuželke in zdra- vilne rastline. Strtm 9. tetev lepo obeta Na njivi Ivana Plaušt^neija v Petrov- teh so z žetvijo pšenice začeli v ponede- liek in lastnik je imel skupaj z Milanom Ropasom in komb^inistom Jožetom Sel- tanom kar precej dela. Žito bo tudi letos prodal Merxovi Mlinsko predelovalni in- dustriji, kjer so do zaključka redakcije, v torek 19. julija, skup^ odkupili 552 ton pšenice. Zaenkrat so v silose pripeljali le žito s celjskega območja in Posavja, od tega pa so kmetje-kooperanti oddali že 480 ton pridelka. Glede na sklenjene tržne pogodbe bi morali v Merxovi Mlinsko predelovalni industriji letos odkupiti 2020 ton pšenice iz družbenega kmetijskega sektoija. Pše- nico v Mencovih silosih dnevno spreje- mno med 6. m 22. uro, ob začetku odku- pa pa ugotavljajo, da letošnji pridelek vsebuje kar precejšen odstotek vlage, so morali vso doslej odkupljeno pšenico tudi sušiti. IVANA FIDLER, Foto: EDI MASNEC Cestarji brez denarja in deia na cestah UepubUških načrtih ostane vsaj avtocesta preko Trojan v četrtek je skupščina slo- fenske cestne skupnosti I nekajmesečno zamudo •prejela letošnji fmančni •4irt, med prednostne av- toceste v republiki pa so končno uvrstili tudi načrto- ^»no gradnjo avtoceste "ed Arjo vasjo in Zadobro- s katero naj bi ob prelo- mu tisočletja vendarle po- ][fzali vzhodno in zahodno »'ovenijo. To je seveda še "»trt brez denarja, bolj jas- "0 pa je, da se cestam in [jadaljujejo z deli v Slatini ^ Šmartnem v Rožni doli- ^ \ kjer so keltski grobovi iz , lenskega obdobja - denar gotavljata občinska in re- j^jbliška kulturna skupnost I r nekaj malega tudi celjska i jtinska raziskovalna skup- il jst, Kompleks je velik, gro- jjvi pa zelo zanimivi, saj i; irivajo bogato gradivo za jdaljnje proučevanje. Do- ej je znano to, da je bila * (jcje v bližini naselbina (te ' I niso našli) in da so bili ' okojniki, po opremi sodeč, * a; premožni. J Na Rifniku bodo v mesecu j igustu nadaljevali s sanaci- j ipoznoantične naselbine in ■ ončali izkop stražarnice, 3 ar bo nekako zaključilo kstopni del celotnega kom- (leksa. Že letos bo tudi kon- (ina arheološka topografija i J del šentjurske, laške in ■lozirske občine. V sodelo- \ anju z Zavodom za varstvo ■ aravne in kulturne dedišči- ! e v Celju so našli tri nove prazgodovinske naselbine, opravili so tudi arheološko sondiranje in geodetske me- ritve. Topografija nast^a v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umet- nosti, dela pa so opravili v Šentjanžu nad Mozirjem, na Zbelovski gori v konjiški občini in na Kojzici nad Rimskimi Toplicami. V Celju so dokumentirali še en odtočni kanal iz stare Celeie (pri prodajalni Boro- vo) na Tomšičevem trgu. V delu je tudi topografija an- tične Celeie. V muzejskih la- boratorijih pa proučujejo gradivo, ki so ga našli ob iz- kopavanjih na vogalu Stane- tove in Levstikove ulice, ki predstavlja zaključni del se- vernega dela mesta. Doseda- nje raziskave kažejo, da so bile na tem mestu delavnice in tržnice. Za delavnice je značilno, da so se že tedaj veliko ukvarjali s predelavo kovin. V laboratorijih obde- lujejo tudi gradivo iz kelt- skih grobov, sicer pa im^o veliko dela še s prejšnjimi ar- heološkimi izkopaninami stare Celeie. Tudi če ne bi še nekaj časa nič izkopavali, bi imeli vseeno precej dela z gradivom, ki čaka na stro- kovne posege. DRAGO MEDVED n vendar se vrti ' Kljub materialni stiski ; kulturi, potekajo te dni na ;!ljskem območju številne ticije pod strokovnim vod- Ivom Zavoda za varstvo »ravne in kulturne dediš- ioe iz Celja. Najpomemb- ejše je to, da so načrti pri- ravljeni in da ni posebnih idreg pri samem načrtova- la dela. Več težav je s pri- okom denarja, ki zaostaja redvsem v deležu, ki ga lora zagotavljati Kulturna kupnost Slovenije. Od gradov so trije deležni osebne pozornosti: na celj- Item gradu nadaljujejo ob- ovitvena dela na obramb- em jarku, na velenjskem fadu nadaljujejo z obnovo fotelja, v Podsredi pa so na ^ti številna gradbena dela, 5j tamkaj teče kontinuiran 'foces že dalj časa. Poročali smo že o uspešni l^ovi župnijske cerkve Gornjem gradu, kjer ob- '^^'Ijajo fasado, streho in žle- '^^e, da bi pozneje končali pročeljem te lepe baročne '^vbe, ki pa je zaradi svoje- ^obsega in velikosti precej- zalogaj, tudi finančni se- ^da. Na Zički kartuziji na- pjujejo z obnovitvenimi j^li na nekdanjih gospodar- p poslopjih, v Spomin- jali parku v Rogatcu nada- I^^Jejo z deli na čebelnjaku, Sevnici se ukvarjajo na .^skem poslopju s tlakova- ni"^ pod arkadnimi hodni- ■ v Novem Celju so končali i^^stavratorskimi raziskava- ^' v Zavodnjah nad Šošta- nj nadaljujejo z ureja- jj ^ Kavčnikove domačije, V etnološki spomenik. ^^Iju bodo nadaljevali z obnovo lesenega stropa v Zidanškovi 3, v Žalcu pa se ukvarjajo s Flajsovo hišo in sicer z njeno statiko. Strokovni delavci pa se ukvarjajo tudi z dvema oltar- jema in sicer z obnovo oltar- ja v Olimju in v Šoštanju - to je s tistim oltarjem, ki je bil nekoč pred potopitvijo Družmirja v tamkajšnji cerk- vi, pa so ga pozneje prenesli v Šoštanj. Oba oltarja, tako v Olimju in v Šoštanju, sta pomembni baročni umet- nini. Zaradi likvidnostnih težav posameznih občinskih kul- turnih skupnosti in republi- ške so primorani takorekoč vsakodnevno usklajevati po- samezne akcije, toda ravno zaradi dobre organiziranosti in odgovornosti do dela, bo dobršen del načrta za letoš- nje leto izpolnjen. DRAGO MEDVED se priporoča s svojo ponudbo: MINI CENE ZA MINI POČITNICE! Piran, Vrsar, Pula, Dramalj, Crikvenica, Selce HIT POLETJA Petrčane/Punta Skala in Dubrovnik Poletni razpisni izleti: Budimpešta - FORMULA 1, 7. avgust, 1 dan - avtobus Pula - »Kopalni izlet«, 11. in 13. avgust, 1 dan - letalo Celovec - Krka - Admont - MariazelI, 27. avgust, 1 dan - avtobus Carigrad, 26. avgust, 4 dni - avtobus Dunaj - TulIn, ogled cvetlične razstave, 3. september, 1 dan - avtobus Egijska Makedonija, 8. september 4 dni - avtobus ROVINJ 4 - dnevni počitniški paket, avtobus, z izletom v Limski fjord. odhod 8. septembra Jesen na VISU - 7-dnevni paket s prevozom / avtobus iz Celja, odhod 18. septembra Zahtevajte programe jesenskih izletov za sindikalne in zaključene skupine po konkurenčnih cenah! Pričakujejo vas vse IZLETNIKOVE poslovalnice in poo- blaščene agencije v Celju, Žalcu. Titovem Velenju. Slo- venj Gradcu, Slovenskih Konjicah. Krškem in Šmarju ali direktno v komerciali IZLETNIKA tel. 063 22-311. 21-533 Koncert ob zaključku Poletne šole že četrtič zapored je bila v Zdravilišču v Rogaški Slatini Poletna šola za komorno godalno igro, ki se je pričela 11. julija, končala pa se bo danes, ko bo zvečer v Anini kapeli v Rogaški Slatini tudi zaključni koncert. Poletno šolo komorne godalne igre je tudi letos vodil profesor Vladislav Markovič, Zagrebčan po rodu, ki živi in vzgaja mlade talente v Salzburgu in Inns- brucku. Šole v Rogaški Slatini se je letos udeležilo osem evropskih glasbenikov, pet iz Zahodne Nemčije in trije iz Avstrije. Udeleženci so vsako leto navdušeni nad pogoji za ustvarjanje, kijih imajo v Rogaški Slatini oziroma v Zdravilišču. M. A. Podobe preteklosti na grafičnih listih Pred tremi leti je Zdravi- lišče v Rogaški Slatini ob- novilo poslopje in notra- njost stare Direkcije in ure- dilo enega najlepših muze- jev graflčne umetnosti pri nas. Seveda bi takšnega muzeja nikoli ne bilo brez Švicarja Kurta Mulerja, dolgoletnega gosta zdravi- lišča, ki je doslej daroval 50 zbirk z okoli 3 tisoč grafič- nimi listi najrazličnejših tehnik. Do zaključka donacije naj bi bilo v Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini okoli 200 zaključenih zbirk z okoli 20 tisoč grafičnimi li- sti. Glede na to, da imajo gra- fični kabineti v Jugoslaviji danes od 8 do 9 tisoč grafič- nih listov, bi bil čez nekaj let rogaški muzej med najboga- tejšimi te vrste. Gre za petdeset vsebinsko zaokroženih zbirk, ki si jih je danes mogoče ogledati v Muzeju grafične umetno- sti, za liste iz obdobja od 16. do 19. stoletja, neznanih, manj znanih in svetovno priznanih evropskih moj- strov. Pred približno deseti- mi leti je Kurt Miiler v znak zahvale za uspešno zdravlje- nje ZdraviUšču podaril prvo zbirko, grafične liste iz živ- ljenja Rogaške Slatine v 18. in delno v 17. stoletju. Zbira- telj in donator Kurt Miiler je nato vsako leto dodajal nove zbirke, grafične podobe pre- teklosti vzhodne, zahodne Slovenije, slovenske Obale z Istro do Zadra, zbirko od Zadra do Šibenika, Dubrov- nik ter druga zgodovinsko in kulturno pomembna sloven- ska in jugoslovanska središ- ča. Zanimive so ilustracije pomembnih zgodovinskih dogodkov, kot so na primer vdori Turkov, potresi in po- dobno. Grafični listi posega- jo zgodovinsko tudi v sosed- nje dežele, na primer v antič- ni Rim. Ema Ferjanič, ku- stosinja v Muzeju grafične umetnosti je posebej opozo- rila na posamezne originale, kot so biblijske zgodbe stare in nove zaveze Mathea Meri- ana in njegove hčere Marie ter na Merianove jekloreze metuljev in gosenic s preo- brazbami. Letos naj bi go- spod Miiler zbirkam grafič- nih hstov dodal še zbirko knjižnih enot, bogatih kul- turnozgodovinskih in etno- grafskih vrednosti. MARJELA AGREŽ PRIREDITVE V okviru prireditev Rogaško glasbeno poletje bo drevi ob pol devetih v Anini kapeli v Rogai&ki Slatini zaključni kon- cert udeležencev mednarodne poletne šole za komorno godalno igro. V Kristalni dvorani Zdravilišča RogaAka Slatina bo jutri gostoval južnokorejski folklorni ansambel Kang Sun Young, V soboto, 23. julija bo v Kristalni dvorani komorni koncert avstrijskih umetnikov. Nastopili bodo sopranistka Gabriele Sima, čelist Adalbert Skocic, violinist Vladislav Markovič in pianist Ranko Markovič. Obe prireditvi v Kristalni dvorani se bosta pričeli ob pol devetih zvečer. V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 25. julija koncert, na katerem bo nastopil harmo- nikarski orkester iz Zvezne republike Nemčije. Tudi ta kon- cert v Rogaški Slatini se bo pričel ob 20.30 uri. Na vrtu Delavskega kluba na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju bo v soboto, 23. julija nastopil Drago Mlinarec, izku- šeni pop ročk šansonjer iz Zagreba, ki na jugoslovanski glas- beni sceni nastopa že 20 let. Njegov koncert se bo pričel ob 20. uri. V sredo, 27. julija pa bo na vrtu Delavskega kluba nastopil komorni zbor San Francisco Bay area choir. Pevci bodo izva- jali dela Mendelsohna, de Presa, Martina. Bacha, Parkeija, Ivesa, Waxmana, Chihare, Berbeta in Fosterja. Prosvetno društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planini orga- nizira tudi letos Pokaži kaj znaš. Tradicionalna prireditev bo letos že šestnajsta po vrsti, tako kot vsako leto pa jo bodo tudi letos organizirali na prostem zadnjo nedeljo v juliju. K sodelo- vanju vabijo instrumentalne skupine, ansamble, harmonikarje in citraše, prijave za nastop pa sprejemajo do ponedeljka, 25. julija. Po prireditvi, ki se bo pričela ob 15. uri bo družabno sreča- nje, za zabavo pa bo skrbel Ptujski instrumentalni ansambel. V velikem občasnem razstavnem prostoru Muzeja revolu- cije v Celju je na ogled razstava likovnih del slikarja Karla Kozoleta iz Trbovelj. Razstavljena dela si lahko ogledate do prihodnjega četrtka, 28. julija. V Laškem dvorcu je na ogled razstava eksponatov in slikov- nega materiala pod skupnim naslovom Laško skozi stoletja. Razstava je na ogled vsak dan od 9. do 11. in od 17. do 19. ure skozi celo poletje. V avli Zdravilišča v Laškem razstavlja likovna dela slikar Marjan Vodišek iz Titovega Velenja. Avtor je etnografske predmete likovno upodobil, razstava pa bo na ogled do konca julija. Na velenjskem gradu je odprta razstava likovnih del aka- demskega slikarja Nebojše Jankoviča iz Sarajeva. Razstava bo na ogled do konca juUJa. Prosvetno društvo Marjan Rap iz Loč pri Polčanah organi- zira jutri, 22. julija tradicionalni kmečki praznik, ki se bo ob 15. uri pričel v Ločah. V programu bodo sodelovali ansambel Bratje iz Oplotnice, pevka Simona Weis. pripravili bodo povorko s prikazom kmečkih opravil, pa športne in družabne igre, tekmovanje koscev in traktoristov ter živinski sejem. V avli hotela na Dobrni je na ogled razstava likovnih del Anice Javšnik in kiparskih del Vilibalda Krajnca iz Celja. Razstavljena dela bodo na ogled do 7. avgusta. V okviru poslovnega centra v Rogaški Slatini Tkanina, TOZD MALOPRODAJA gradi blagovnico, saj so naše štu- dije in analize pokazale, da je Rogaška Slatina s svojim zaledjem center, kateremu je tudi z vidika širše ponudbe trgovskega blaga potrebno posvetiti vso pozornost. Ker pa slogan »turizem smo ljudje« ne velja samo v turizmu, temveč tudi v trgovini, si želimo za naš novi objekt sodelavce, ki bodo s svojim delom i odnosom do kupcev znali ponuditi blago in prisluhniti potrebam in željam kupcev. Zato Tkanina, TOZD Maloprodaja Celje za svojo poslovno enoto »blagovnica Tkanina Rogaška Slatina« vabi k sodelovanju večje število delavcev: - vodjo Pe blagovnica, za katerega si želimo, da bi imel višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, ali srednje- šolsko izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj - ekonomskega tehnika in - več prodajalcev. Vabimo vas, da svoje pismene prošnje z dokazili o izo- brazbi pošljete do 10. avgusta na naslov: DO »TKANINA« Celje, DS SKUPNIH SLUŽB, Sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Ul. XIV. divizije št. 12, Celje, za vse morebitne dodatne informacije pa nas lahko pokličete na tel. št. 21-004. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 21. JULIJ Čebelarski praznik v novi podobi v obilju prireditev prejš- njega konca tedna v Gornji Savinjski dolini je izstopal dvodnevni Čebelarski praz- nik v Gornjem gradu, že de- vetnajsti po vrsti. Priredi- tev nameravajo v prihod- njem, jubilejnem letu obo- gatiti z novo vsebino. Tudi letos se tisti, ki so prišli za- radi kulture, športa in zaba- ve niso mogli pritoževati. Sobotni popoldan je bil v znamenju športa, nedelj- ski opoldan pa prireditelji vsakokrat posvetijo pred- vsem kulturnemu pro- gramu. V Gornjem gradu so imeli manjše podobne prireditve že pred začetkom zdaj že tra- dicionalnega Čebelarskega praznika. Ko so se priredite- lji. Turistično društvo Gornji grad in čebelarska družina leta 1968 odločali za večjo tu- ristično prireditev, so med čebelarstvom in gobarje- njem odločili za prvo. V Za- dretju je že stara čebelarska tradicija in čebele vozijo na pašo tudi od drugod. Pred- sednik turističnega društva Ivan Presečnik pravi, da je težko dati vsako leto pouda- rek čebelarstvu. Ponavljati se nočejo in prihodnje leto nameravajo prazniku dati novo podobo. Sobotno dogajanje je bilo obarvano športno. V petero- boju sta se pomerili ekipi sortnih društev iz Luč in Gornjega grada. V malem nogometu so premočno zma- gali Lučani, v ostalih pano- gah pa, za las, domačini. Za spremembo letos ni ponaga- jal dež. Soboto so zaključili z večerno zabavo, na katero je prišlo manj udeležencev, kot so jih pričakovaU. V doli- ni je bilo ta večer kair šest veselic. Drugi, nedeljski popoldan je bil kulturno obarvan. V znameniti gornjegrajski katedrali so obiskovalci po- slušali ubrano zborovsko petje »Prešernovcev« iz Ce- lja. Na prireditvenem prosto- ru so predstavili domače lo- kostrelce, člane državne re- prezentance, od katerih ne- kateri posamezniki dosegajo odlične rezultate tudi v evropskem in svetovnem merilu. Nedeljsko popoldan- sko prireditev so ves čas ob strani spremljaU lokostrelci in vsakdo od obiskovalcev prireditve je lahko preveril čar tega športa. Zaplesale so tudi članice plesne skupine domače osnovne šole, prijav- ljene! so nato vlekli vrv za pokal strdi. Trud zmagoval- cev je bil poplačan s poka- lom strdi, simbolom prazni- ka. Nastopili so tudi domači glasbeniki, prostovoljci iz občinstva pa so se prijaviU za tradicionalno tekmovanje plesnih parov. Turistični de- lavci pravijo, da jih ovirajo visoki honorarji nekaterih nastopajočih. Z zvezdo pro- grama, Tofom, niso imeli sreče in težko pričakovani Moped show se je pripeljal, iz Bohinja, z veliko zamudo. Na prireditvi je bilo precej turistov, tudi inozemskih go- stov. Lilijana Bele, tgjnica turi- stičnega društva pravi, da nameravajo prihodnje leto praznik preimenovati. Zato načrtujejo, da bi v prireditev vključili tudi etnografske posebnosti Zadretja. Pravi- jo, da ideje so. BRANE JERANKO Najboljše še pride v Laškem naj bi ta teden, v času Piva in cvetja, prodali kar tisoč hektolitrov piva. Da nihče ne bo ostal žejen, obljubljajo v laški pivovarni, ki te dni dela s polno zmogljivostjo, kar pomeni, da na dan napolnijo skoraj poldrugi milijon steklenic. Za obiskovalce Laškega pa ta čas ni zanimivo le pivo, ki ga v vseh gostiščih in na stojnicah v kra^u prodajajo po enotni ceni 1400 dinarjev. Privlačne so tudi številne prireditve, ki so že doslej požele mnogo pozornosti, najbolj atraktivne pa se bodo šele zvrstile. Nocoj (v četrtek) bodo delovne organizacije sozda Merx pripravile vehko modno revijo, jutri bodo odprh razstave cvetja, ptic pevk, gob, potice in kruha na Slovenskem ter ročnih del invalidov, zvečer pa bosta folklorni skupini iz Šempetra in Pirana predstavili izvirne šege in viže. Nato bodo nastopili še Novi fosil. V soboto bo na Aškerčevem trgu nastopila priznana folklorna skupina iz Trstenika, nakar se bo začela naj- bolj bučna noč s tradicionalnim ognjemetom in obilico zabave. V nedeljo se bo 24. Pivo in cvetje sklenilo z veliko parado, kmečko ohcetjo in promenadnim kon- certom pihalnih godb. NK V Hramšab prva turistična kmetija v žalski občini v prijazni vasici Hramše, ki sodi v žalsko občino, si- cer pa je v neposredni bliži- ni Dobrne, so Lešnikovi pred dnevi odprli prvo turi- stično kmetijo v žalski obči- ni. Kmetija je od zdraviliš- ča oddaljena vsega tri kilo- metre In je že kar dobro obi- skana, kar nam je povedala tudi Marija Deu Vrečar iz hotela Dobrna. Hramše ležijo kilometer stran ob cesti, ki pelje z Do- brne proti cesti Arja-Titovo Velenje. Lepa okoUca, goz- dovi in čisti zrjik nudijo od- lične pogoje za razne spreho- de v naravi, pa tudi za nabi- ranje gozdnih sadežev, ki jih tod okrog ne manjka. Do Lešnikovih vodi asfaltirana cesta, obiskovalcem na tej kmetiji pa nudijo same do- mače dobrote, ki jih pridela- jo izključno doma, na svoji kmetiji. Obiskovalcem po- nudijo domač kruh, pečen v krušni peči, domače narez- ke, klobase, pečenko in sla- dice, pa seveda tudi pijačo. Gostom pa so na voljo tudi tri sobe s sedmimi ležišči. Prijazna gospodinja Ivanka pravi, da so zaenkrat zado- voljni z obiskom, najbolj ve- sela pa je, ko vidi, da so z uslugami zadovoljni tudi gostje. Nemalo je takšnih, ki se k njim večkrat vračajo. Goste sprejemcuo v novi hiši, ki so jo zgradili zraven stare domačije. Mož je sicer zapo- slen kot zasebni avtoprevoz- nik, zato leži dobršn del bre- mena na njenih plečih, k sre- či pa je stara mama še zelo pri močeh in lahko priskoči na pomoč, starejši sin pa se bo izučil za kuharja in prav gotovo mu doma ne bo manjkalo dela. Lešnikovi pravijo, da so vsepovsod v žalski občini naleteli na razumevanje in pomoč, ko so se odločah, da se bodo ukvarjali tudi s kmečkim turizmom. Zaen- krat niti nimajo posebnih potreb po tem, da bi se pove- zovali s turističnimi agenci- jami, ker je že obisk gostov z Dobrne tako velik, da jim dela ne manjka, radi pa pri- heOajo tudi drugi, naključni popotniki oziroma gostje. V vsakem primeru pa pravi- jo, da se bodo trudili za čisto- čo, kakovostno postrežbo in prijaznost. Vse to pa so že odlike, ki bodo zagotavljale uspešen obisk. JANEZ VEDENIK Kovaški piknik na Rogli Turistično društvo iz Zreč tudi letos pripravlja Kova« piknik na Rogh. Začel se bo jutri ob 11. uri, na tekmovj se bodo v prostoročnem kovanju pomerili kovači, d^j' valci uteži iz celjskega kluba Gladiator bodo zbranim pJ zali svojo moč, na odprtem prvenstvu za pokal Rogi. bodo tekmovaU tenisači. Za ples bo skrbel ansambel LojJ Slaka, obiskovalci pa se bodo lahko poskusili v razli^J zabavnih igrah. Cene v zasebnih turističnih sobah Turistično društvo iz Luč nam je sporočilo cenik stoj v zasebnih sobah. Za dvo in večposteljne sobe je ti odšteti od 5000 do 7000 dinarjev za nočitve nad tri dni, o pa so seveda odvisne od tega, v kateri kategoriji so sc Otroci do sedmega leta starosti imajo 50 odstotkov popjj turistična taksa pa znaša 200 dinarjev na dan. Za manj ko nočitve so cene za polovico večje. V zasebnih sobah je nekaterih lastnikih možna souporaba kuhinje, o plačilu uslug pa se gostje dogovorijo sami. Podrobnejše informa dobite pri turističnem društvu v Lučah ali na telefonu J JANEZ VEDEJ Nihalka na Golte vozi vsak dan Nihalka Žekovec obra- tuje vsak dan od 8- do 16 ure, vozi pa vsaki dve pol- ni uri. Ob petkih, sobotah in nedaljah, pa nihalka vozi do 18. ure. Izjemoma vozi nihalka tudi v prime- ru, če pride več kot dv^ set potnikov in če so sku- pine v naprej dogovoije- ne. Povratna vozovnica stane 6000 dinarjev, voz nja v eno smer pa 5OO0. Otroci do desetega leta starosti plačajo za povrat no vožnjo 4000, za vožnjo v eno smer pa 3000 dinar- jev. Vodenje izleta po Golteh stane 40.000 dinar- jev, za kosilo za skupino 10 ljudi pa je treba odšteti po 8000 dinarjev. JANEZ VEDENIK Stanko Zatler - predsed- nik PD »Oton Župančič« Po- nikva: »Nisem pričakoval tako dobre udeležbe mladih ta- lentov. Mislim, da so nam z svojim ubranim igranjem in petjem pokazali široko ob- zorje glasbene domiselnosti in ustvarjalnosti. Škoda, da vsi ti mladi talenti nimajo za- dostne strokovne podpore, kajti vemo, da pedagogov na tem področju, s tem mislim predvsem na učitelje diato- nične harmonike, zelo pri- manjkuje.« M. G. SKŽE pomuu NAOBJAm ¥RAmCEUEI Tretje srečanje mladih talentov Na Ponikvi se je v nedeljo zbralo 35 mladih glasbeni- kov, ki so na tretjem sreča- nju mladih talentov poka- zali svoje i^lasbene sposob- nosti. Predstavili so se s petjem in igranjem na raz- lične inštrumente. Največ je bilo tistih, ki so veselo raztegovali diatonične har- monike, nekaj tudi klavir- ske, slišati pa je bilo mogo- če tudi klarinetista in več pevskih točk, eno med nji- mi tudi ob spremljavi ki- tare. Mladi glasbeniki, stari od 4 do 21 let, so nastopili v dveh skupinah. V prvi, kjer je nastopilo 19 mladih upov, se je najbolje odrezal Miran Lipičnik z diatonično har- moniko. V drugi, kjer so na- stopili starejši od 14 let, pa je najbolj ubrano muziciral šestnajstletni Marjan Lipov- šek, ki se z igranjem na dia- tonično harmoniko uveljav- lja tudi v tujini. V tej skupini pa se je izkazala tudi Marin- ka Vovk, ki je s prijetnim petjem ob spremljavi kitare presenetila tisti del občin- stva, ki je bolj naklonjen za- bavni glasbi. Za svoj nastop si je prislužila tudi drugo na- grado strokovne žirije. Po končanem tekmovanju so organizatorji najboljšim in najvztrajnejšim podelili priznanja. Dobil ga je tudi 61-letni Ivan Komplet iz Po- nikve, ki obiskovalcem sre- čanja mladih talentov vsako leto zaigra nekaj domačih viž. Prireditev, ki na Ponikvi postaja že tradicionalna, je tudi letos uspešno pripravilo in izvedlo domače Prosvetno društvo »Oton Župančič«. M. G. foto: EDO EINSPIELER V zadnji rubriki Med notami smo objavili, da na MMS 88 ni bilo nobe- nega predstavnika iz naše regije. Šele na sami prire- ditvi smo videli, da je na- stopil tudi Georg Krajnc (ex Joker), ki trenutno več časa preživi v tujini kot v Šempetru • Žirija Novega ročka 88 je med 45 prijavami za letošnjo prireditev izbrala skupi- ne Komakino iz LJublja- ne, Grad i led - Reka, Pol- ska malca - Krško in Ma- ma Dolores - Ljubljana - Metlika. Prireditev bo 10. septembra v Ljubljan- skih Križankah, poleg na- štetih pa bo nastopil tudi gost iz tujine, za katerega pa še ne vedo kdo bo • Trio Javna vaja se pre- ganja po naši prelepi oba- li, kjer mislijo popestriti YU-turistično ponudbo • 21. JULIJ 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Pšenica se seli v silose / tioločaniem odkupne cene Je bilo letos več zapletov kot prejšnja leta Pridelek pšenice bo letos pa celjskem območju pov- prečen, sicer pa ocenjujejo letošnjo letino v državi kot eno boljših v zadnjih dese- tih letih. V Sloveniji naj bi skupaj odkupili - za toliko je sklenjenih tržnih pogodb , 76 tisoč ton zrnja, v Jugo- slaviji pa 6 milijonov ton. Merxova Mlinsko predelo- valna industrija bo v svojih silosih predvidoma shrani- la 4 tisoč 500 ton pšenice s Celjskega in Dolenjskega, še dodatnih 3 tisoč 900 ton zrnja pa bodo odkupili od ABC Pomurka, s katero imajo sklenjene dolgoročne poslovne pogodbe. Skupaj naj bi torej v Mer- xu skladiščili 8 tisoč 400 ton slovenske pšenice, vendar je končna količina letošnjega pridelka še vprašljiva. V pri- pravah na odkup pšenice je bilo namreč letos veliko več zapletov kot prejšnja leta, še zdaj - ko seje odkup že začel - pa ostaja do neke mere sporna odkupna cena. Dogo- vorjena izhodiščna cena za kilogram drugovrstne pšeni- ce, kakršne bo v Sloveniji največ, je v naši republiki 380 dinariev, dokončen pora- čun pa bo pridelovalcem znan do konca meseca. Tako se je letos prvič zgodilo, da v kmetijskih delovnih orga- nizacijah pridelovalcem ne morejo natančno izračunati, koliko bodo resnično dobili za kilogram oddanega zrnja, to pa bo marsikaterega ko- operanta odvrnilo do tega, da bi prodal ves pridelek. Ce upoštevamo še to, da po novem stane kilogram kr- milne moke kar 550 dinarjev, je pšenica gotovo cenejša kr- ma za živino in jo bo letos v ta namen šlo še več kot prejšnja leta. To so med dru- gim ugotovili tudi predstav- niki kmetijskih delovnih or- ganizacij, ki so se prejšnji te- den sestali na območnem posvetu o pripravah na od- kup pšenice. Sicer pa je mo- ral predsednik Žitne skup- nosti Slovenije Stane Juvan, ki se je udeležil posveta, kmetijcem kar nekajkrat ra- zložiti način letošnjega izra- čunavanja odkupne cene. V Sloveniji smo se namreč odločili, da pridelovanje last- ne pšenice vendarle nekoli- ko stimuliramo, zato je tudi 380 dinarjev za kilogram drugovrstnega zrnja le izho- diščna cena. Seveda bodo ob poračunu upoštevali vse pri- bitkc in hkrati tudi morebit- ne odbitke (na račun primesi in sušenja pšenice), tako da je končno ceno vnaprej tež- ko izračunati, je še pojasnil Juvan. Poleg zapletov z izračuna- vanjem in določanjem od- kupne cene pa je v pripravah na letošnji odkup pšenice še ena - predvsem za Mlinsko predelovalno industrijo - iz- redno velika težava. Predelo- valci namreč še zdaj, v torek ob zaključku redakcije, ne vedo s kakšno obrestno me- ro jim bodo banke obreme- nile za odkup pšenice izpo- sojeni denar. Že zdaj je jas- no, da se bosta tudi letos po- dražila moka in kruh, vendar predelovalci ne vedo, ali bo dvig cen veljal tudi za osnov- no vrsto moke in kruha. Če bodo tudi v prihodnje ostale cene tema dvema izdelkoma nespremenjene, potem bo podražitev ostalih vrst moke in kruha kar precej nad predvideno (natančne tudi mlinarji in peki še ne morejo izračunati), kar pa bo seveda vplivalo na prodajo. IVANA FIDLER Kmet nalceneje proizvaja Udeleženci kmečkega zbora v Šentvidu pri Planini so se vprašali doklej bo še tako Mladi raziskovalci kme- tijsko-veterinarskega tabo- ra Šentjur 88 so prejšnjo sredo pripravili kmečki zbor, ki se ga je v Šentvidu pri Planini udeležilo več kot 20 kmetov iz okoliških vasi. V pogovoru je sodelo- val tudi direktor šentjur- skega Kmetijskega kombi- nata Stanko Lesnika, ki je zbranim podrobneje pred- stavil projekt koncentraci- je kmetijske pridelave na velikih kmetijah. Razprava, ki se je zavlekla v pozne nočne ure, saj so se kmetje razšli šele nekaj pred polnočjo, je bila ves čas zelo živahna, največ besed pa so namenili obstoječim cenov- nim neskladjem in prizade- vanjem za večjo kmetijsko pridelavo. »Mene je oče vzgojil, da sem ostala na kmetiji in se zato tudi šolala na srednji kmetijski šoli - sa- ma pa svojih otrok ne bom tako učila. Ne bom jim vcep- ljala ljubezni do zemlje in na- vezanost na kmečko delo, saj je položaj kmeta danes pri nas veliko pretežak«, je med drugim povedala mlada kmetica iz okolice Planine Metka Zakšek. S tem je le opozorila na skorajda nemo- goč položaj mladih kmetov, ki kljub temu, da podedujejo kmetijo in s tem nekaj začet- nega kapitala, ne morejo za- četi s pravim kmetovanjem. »Za intenzivno pridelavo na kmetiji bi potrebovali vsaj dobro, kakovostno osnovno čredo - kmetija je namreč usmerjena v živinorejo - vendar si jo pri obstoječih cenah in neugodnih posojil- nih pogojih ne moremo pri- voščiti. Prav tako je tudi z ostalim na kmetiji - z za- služkom, oziroma dohod- kom, ki ga ustvarimo, komaj preživimo, za vlaganja pa ne ostane dovolj denarja,« je pojasnjeval, pritegnih pa so ji tudi ostali kmetje. Prav cenovna neskladja so v večini primerov tudi glavni razlog, da kmetje v planin- skem okolišu ne sledijo na- svetom pospeševalca kmetij- ske pridelave. »Spremenlji- va in nestabilna kmetijska politika, ki vse prehitro spre- minja prednostne dejavnosti v kmetijstvu - pa je najbrž zdaj že nestrokovnjakom jas- no, da je tod največ možnosti za živinorejo - ne daje kme- tom nobenega zagotovila, da se jim bo naložba v razvoj in širitev kmetije kasneje tudi obrestovala«, je bilo sUšati. Ob tem pa so kmetje zastavi- li še vprašanje, ki je žal do konca razgovora ostalo brez odgovora, o tem, kako dolgo bo moral še biti kmet Usti, ki najceneje proizvaja. Že pre- prosta računica namreč po- kaže, da se na majhnih in srednjevelikih kmetijah pri- dela toliko, da imajo domači le za preživetje, nikakor pa ne za posodabljanje pride- lave. Kmetje so ves čas poudar- jali tudi to, da se zavedajo vse težjega položaja delav- cev pri nas in tega, da potroš- nik ne more iz dneva v dan v trgovini plačevati višjih ra- čunov - vendar vse to ne mo- re biti opravičilo za stanje, v kakršnem živijo zdaj. Z mladimi raziskovalci, ki so pogovor pripravili, so se kmetje strinjali, da lahko na svojih kmetijah z znanjem in vestnim delom povečujejo pridelavo. Vendar pa tudi znanje in skrbno delo nista dovolj, če ne dajeta pravih rezultatov. Ti pa so v sloven- skem kmetijstvu že nekaj ča- sa enaki in čedalje bolj glas- no zahtevani - pošteno plači- lo za pošteno opravljeno delo. IVANA FIDLER KMETIJSKI NASVETI Jesenski in prezimni dosevki Vse naše kmetije so več ali manj usmerjene v živinorejsko proizvodnjo. Pridelovanje ka- kovostne krme je najpomemb- nejša naloga vsakega kmeta po starem načelu, »da krava pri gobcu molze«. Ker je obdelo- valnih površin, njiv in travni- kov na kmetijah vedno prema- lo, je še kako pomembno, da proste površine po spravilu žit, ranega in poznega krompirja ter ostahh poljščin takoj zase- jemo s krmnimi rastlinami za jesensko ali zgodnjo spomla- dansko rabo. Pomen krmnih dosevkov 1. Izboljševalci rodovitnosti tal Površine so pretežni del leta pod rastlinskim pokrovom. Le-ta ublaži vpliv sonca in ploh, hkrati pa pospešuje raz- voj mikroorganizmov, hranil- ne snovi se ne izpirajo, - koreninski in žetveni ostanki obogatijo zemljo (do 6 tisoč kg SS/ha) - preprečujejo razvoj pleve- la ali ga celo zatirajo (pirnico) - metulj niče obogatijo tla 2 dušikom. 2. Dopolnilni vir kmetijskih pridelkov V enem letu dobimo z iste površine dva, ali vsaj tri pridel- ke v dveh letih. Povečamo lah- ko stalež živine, z gnojem le-te Povečujemo rodovitnost tal. Ob poletni suši, pozno jeseni in zgodaj spomladi podaljša- mo obdobje pokladanja sveže krme. Ker se podaljša zeleno krmljenje, so možne manjše zimske zaloge. Ker družbena posestva praviloma ne gnojijo svojih njivskih površin z do- volj organskimi gnojili, so krmni dosevki za podor vir stalne rodovitnosti tal. 3. Naravni pogoji pridelo- vanja Osnovna pogoja pridelova- nja dosevkov, še zlasti vmes- nih, sta zadostna količina vla- ge in toplote v poznem poletju in zgodnji jeseni. Oba pogoja sta večinoma povsod, zlasti pa v osrednji Sloveniji do nad- morske višine 700 metrov, do- bro izpolnjena; seveda pod po- gojem, da se takoj po spravilu glavnega posevka (žit) njiva plitvo preorje, pobrana, poseje in povalja-pač na osnovi, da je dan v poletju enak tednu v je- seni. Poudariti moramo, da so do- sevki (jesenski ali prezimni) re- lativno dragi. Vloženi stroški so pri vmesnih dosevkih v pri- merjavi z naravnimi ali tri do štirikrat letno sejanimi travni- ki razdeljeni na kratek čas iz- koriščanja (1 do 3 odkose). Draga mešanica za setev pride v poštev le pri zgodnji setvi in gotovi proizvodnji, poznejše setve pa nadomestimo s cenej- šimi variantami semena - križ- ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD Center zdravstvenega varstva žena Celje objavlja po 125. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje eno specializacijo iz ginekologije in porodništva Pogoji: - končana medicinska fakulteta - splošna smer - opravljen strokovni izpit. Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po objavi na delavski svet TOZD. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo- čitvi delavskega sveta. Razlaga: v tabeli so prikazane variante jesen- skih dosevkov, kijih koristimo enkrat ali največ dvakrat do zime. Prezimnih dosevkov, ki jih koristimo enkrat ali dvakrat do zime in še enkrat zgodaj spomladi, in prezimne ter še celo- letna raba za enkrat do dvakrat do zime ter še 4 do 6-krat do naslednje zime. Izbiro dosevka prilagodimo glede na razpoložljive njivske površine. Cena se- mena je opisana kot je veljala malopro- dajna cena na dan 9. 6. 1988, če so sedaj višje, pa so relativni odnosi še vedno ve- ljavni. Jesenski dosevki: Če morate imeti po- vršino pred zimo prosto, bi vam svetovali predvsem setev križnic: - krmno repico - Perko. - krmno ogrščico - Starško, - krmni ohrovt - Angeliter. S stališča semena je to n^cenejša vari- anta, s tabele pa je tudi razvidno, da se pridela vehko poceni, visoko prebavljive in beljakovinske krme. V primeru krmne repice Perko, sejane dovolj zgodaj, ima- mo en odkos jeseni in še drugega kot prvo zeleno krmo zgodaj spomladi. Do- bra lastnost omenjenih poljščin je, da jih živina sprejme brez predhodnega priva- janja. Njihova raba pa je skoraj, izključno samo kot zelena krma, višek krme lahko siliramo samo v sklopu z energetskimi poljščinami (koruzo) ali s silirnimi dodat- ki. Za križnicami pridejo v poštev v prak- si preizkušene kombinacije: - krmni grah in koruza - ovsiga; jara grašica in oves - ječmeniga; jara grašica in ječmen. Rastna doba v vseh primerih je od 60 do 70 dni, pridelki so visoki in kvalitetni, raba je v vseh primerih le kot zelena kr- ma ali silaža. Koruza z grahom daje več SS/ha kot ovsiga ali ječmeniga, toda nekoliko manj beljakovin. Vse tri kombinacije pa so s stališča nakupa semena dražja varianta. Samo za jesensko rabo se setev mnogo- cvetne ljulke ali kombinacije mnogo- cvetne ljulke z deteljami ne priporoča, ravno tako ne setev detelj. Prezimni dosevki: Gotovo sta na pr- vem mestu ogrščica in repica, močno pa jima konkurira mnogocvetna ljulka ali kombinacija mnogocvetne ljulke s črno deteljo Za prezimno in še celoletno rabo pa mnogocvetna ljulka sama ah v kombina- ciji s črno deteljo nima tekmeca. Izredni pridelki so vidni iz tabele, njena izrazita lastnost pa je tudi v mnogovrstnosti rabe kot: paša, prilast, seno, silaža. Priprava zemlje: Takoj po spravilu glavne poljščine naj sledi plitvo oranje, plug za strnišče, krožna brana, predse- tvenik in veliko premalo uporabljeni va- ljarji. Gnojenje: S P2O5 in K2O je priporočlji- vo gnojiti že predhodni poljščini, sicer pa gnojimo v razmerju P2O5: K2O ^ 80 :150 v čistih gnojiJih na ha ali za primer 400 kg NPK 10:20:30. Gnojenje z dušikom pa prilagodimo: - križnicam 70 do 100 kg čistega N - mnogocvetni ljulki za vsako rabo 60 do 80 kg čistega N - mešanicam z deteljami pa 50 kg čistega N za vsako rabo. Raba: Križnice predvsem kot zeleno krmo (zato natančno načrtovanje zaseja- ne po\Tšine) Mnogocvetna ljulka: paša, prilast. seno, silaža Mešanice z deteljami: paša, prilast, silaža Kombinacije: s koruzo, ovsem ali ječ- menom pa kot zeleno krmo ali silažo. FRANC TRATNIK 8. STRAN - NOVI TEDNIK O igrah s fenolom in energetskimi načrti Slovenije IzjMvl šaleškega ekološkega Hruštva ob najdbi fenola v Trnovskem gozdu In spremembi republlšklb načrtov šaleško ekološko društvo je prejšnji teden predstavilo z dvema izjavama svoje pripombe in pomi- sleke k odvijanju dogodkov po najdbi Gorenjevega fenola v bliži- ni Dramelj koncem maja in k vče- rajšnjemu sprejemanju osnutka sprememb slovenskega srednje- ročnega in dolgoročnega načrta. Kot je znano, so 30. maja v Trnov- skem gozdu med Šentjurjem in Dramljami našli 20 dvestolitrskih sodov s strupenim fenolom. Na sre- čo fenol ni prišel v stik s podtalnico, saj bi lahko bile posledice usodne za okolje in ljudi. Ugotovljeno je bilo. da fenol izvira iz velenjskega Gorenja, kjer nastaja pri razlakira- nju obešal. Gorenje pa ga je name- ravalo sežigati v šoštanjski termo- elektrarni, vendar za to ni dobilo dovoljenja. Zato je Gorenje sklenilo pogodbo o prevzemu in uničenju fenola z enoto sozda Mercator v Ma- riboru, le-ta pa je pogodbo sklenila z drugim podjetjem Nazadnje so nalogo prevzeli štirje zasebniki, ki n^ bi poskrbeli, da se fenol sežge na neustreznem odlagališču v Iva- ničgradu blizu Zagreba. To je krat- ka kronologija dogodkov, ki pa očit- no svojega epiloga še niso dobili. Čeprav namreč v Gorenju pravijo, da ne morejo odgovarjati za malo- marnost zasebnih prevoznikov, so šaleški ekologi drugačnega mnenja, saj sumijo, da je pri vsej zadevi šlo za neodgovorno prodajanje nevar- nih odpadkov čez republiške meje. Menijo tudi, da je javnost treba na- tančno seznaniti z vzroki, ki so pri- vedli do ogroženosti okolja in ljudi, pa tudi, kdo je za to odgovoren. Za- nima jih, ali je bilo Gorenje sezna- njeno z lokacijo, kjer naj bi bil fenol uničen, ali so vedeli* da bo maribor- ski partner strupe oddal nekomu drugemu in, kako je Gorenje ukre- palo ob najdbi dela strupenega to- vora. Šaleški ekologi sprašujejo tu- di, koliko fenola je še ostalo v Gore- nju in kakšne načrte imajo z njim. Druga izjava šaleških ekologov pa govori o osnutkih sprememb repu- bliškega srednje in dolgoročnega programa SR Slovenije, ki jih je - mimogrede povedano - skupščina obravnavala včeraj. Šaleški ekologi trde, da osnutka ne upoštevata zah- teve po ničelni rasti primarne ener- gije, saj predvidevata do leta 2000 skoraj 3-odstotno rast porabe celot- ne energije in 2-odstotno rast proiz- vodnje električne energije. Naspro- tujejo tudi načrtovani gradnji do- datnih 2 tisoč megavatnih proizvod- nih zmogljivosti, saj bi to povsem onemogočilo zahtevano čiščenje dimnih plinov do leta 1992. Po nji- hovem je tudi skrajni cinizem, da osnutka predvidevata gradnjo jedr- ske elektrarne Prevlaka, saj je skupščina Slovenije sprejela mora- torij na gradnjo jedrskih elektrarn do leta 2000. Cinično naj bi bilo tudi predvidevanje, po katerem naj bi Rudnik urana Žirovski vrh bil spo- soben zagotoviti uranov oksid za oskrbo Jedrske elektrarne Krško za dodatnih 2 tisoč megavatov moči. Šaleški ekologi pa so se v izjavi prejšnji teden pomudili tudi ob na- črtih svoje, velenjske občine. Ob- činska skupščina je namreč že pred časom sklenila, da bodo v republiki lahko razmišljali o gradnji petega bloka šošianjske elektrarne šele po- tem, ko bodo zagotovili polno obra- tovanje čistilnih naprav v sedanjih objektih termoelektrarne. Člani Ša- leškega ekološkega društva zavra- čajo tudi določila v osnutku repu- bliških načrtov, ki govore o obsegu izkopa v Rudniku lignita Velenje. Zanje je nesprejemljivo tudi, da os- nutka predvidevata gradnjo trajne- ga odlagališča nizko in srednje-ak- tivnih jedrskih odpadkov le na ob- močju Slovenije in Hrvaške oziro- ma Jugoslavije. Po njihovem bi mo- ralo biti sestavni del predlaganih besedil tudi iskanje možnosti odla- ganja jedrskih odpadkov izven dr- žavnih meja. Prav tako se ne strinja- jo s formulacijami, ki govore o tem, da bi v Sloveniji lahko odlagali od- padke iz Hrvaške. Obenem se člani Šaleškega ekološkega društva zav- zemajo za to, da bi v planih popol- noma zavarovali suvereno pravico občin in krejevnih skupnosti glede izbora odlagališč jedrskih odpad- kov na njihovem območju. Nenavadno tekmovj Na petem Žunkovičevem menij nimi pred letom 1939, se je minul s Primorske in Prekmurja. Dogo^ pustili kaj dosti motiti. Nastopili S( ko še ni bilo siren, khcale »Na po. Prvo mesto z motorno brizgaj z brizgalno iz leta 1935 gasilci izji vasi. Z ročnimi brizgalnami so bj mlajšim modelom so jim bili za p Podnanosa z brizgalno iz leta 1903, lestvami so priredih z ročnimi brj) uhcah. De] udeležencev taborenja v Pozemlju ob reki Kolpi, kije v času taborenja imela kar 26 stopinj C. Na taborenju je bilo največ čebelic in medvedkov. Žalski taborniki v Podzemlju Zveza tabornikov občine Žalec je tudi letos pripravi- la taborjenje za vse taborni- ke v občini. Letos so tabori- li od 6. do 15. julija in sicer v Podzemlju ob Kolpi. Ob našem obisku, pred- zadnji dan taborjenja, smo v taboru najprej našli stareši- no tabora Ivico Čretnik in ta- borovodjo Janjo Kotnik. Ja- nja, ki je prekaljena taborni- ca, nam je o delu v taboru povedala; »Naše delo v tabo- ru se začne ob pol osmih zju- traj z vstajanjem. Sledi telo- vadba, umivanje, zzgtrk in zbor, pri katerem dvignemo zastavo. Nato se pričnejo ak- tivnosti. Eni se priključijo gozdni šoli, drugi gredo na orientacijo, tretji na bivaki- ranje, nekateri se učijo pla- vanja in drugih spretnosti, pač letom in izkušnjam pri- merno.« Pri vseh dejavnostih so jih vzpodbujali vodniki, ki jih je bilo na taborjenju dvanajst. Za svoje varovance so tudi odgovarjali. »Posebno pazlji- vi smo morali biti popoldne, ko smo bili na kopanju. Tam so se otroci najbolj razigrali in ob naši nepazljivosti bi lahko prišlo do kakšne ne- sreče,« je še dejala Ivica Čretnik. Ob večerih so po ustaljeni taborniški navadi kurih ogenj, ob zboru so sne- h zastavo, pripravljali so krajše kulturne programe, skratka odlično so se zabava- h. Na enem izmed takih ve- čerov so imeli tudi goste, predstavnike svoje občine in domačine Podzemlja, s kate- rimi so bili v zelo dobrih od- nosih. T.TAVČAR Jubilej ljubenskih lovcev v Ljubnem ob Savinji so v soboto proslavili 40-letnicO; lovskega društva. Dopoldne so se pomerili na strelskem^ tekmovanju, popoldanski del slavnosti pa je bil na osred-< nji prireditvi v Vrbju, kjer so po slavnostni seji podelili; priznanja najuspešnejšim dopoldanskim strelcem in dol-| goletnim, najuspešnejšim lovcem domačega društva. Lovsko društvo v Ljubnem, ki šteje 80 članov, je zelo dejavno. Na njihovem območju je 7200 hektarjev lovnih površin in gre za izrazito srednjegorsko lovišče. V lovišču se nahaja vsa v Sloveniji zastopana divjad, od zajca v nižjih predehh do gamsa. Največ pozornosti posvečajo srnjadi, ki je je tudi največ. Ljubenski lovci imajo svoja lovišča razde- ljena na 4 revirje in v vsakem od njih imajo po eno lovsko kočo. Redno vzdržujejo 20 kilometrov lovskih stez. med lovnimi napravami pa imajo tudi 70 visokih prež za lov na visoko divjad. Za gojitev divjadi imajo 210 solnic. 80 krmišč za srnjad in 3 avtomatske krmilnice za divje svinje. V vsa- kem revirju imajo krmno njivo, veliko od 2 do 3 are, ki je posejana z divjim krompirjem ali lucerno. Na leto sprejmejo ljubenski lovci do 20 lovnih gostov, ki lovijo predvsem srnjaka in gozdnega jereba. BJ.. Polzelani v Parunovcu Iz pobratene krajevne skupnosti Parunovac v občini Kruševac se je pred dnevi vrnila delega- cija krajevne skupnosti Polzela. Snidenje je bilo tokrat sicer okrnjeno, ker je zaradi gospodarskih razmer namesto avtobusa potnikov na obisk poto- vala le delegacija, vendar prisrčno. Dogovorih so se, da bo avtobus s Polze- le v Parunovac vozil vsa- kih šest let, vmes pa si bodo obiske izmenjevale delegacije. Tako se bodo krajani obeh pobratenih krajevnih skupnosti množično srečevali vsaka tri leta. T. T. Žalostni konec azila za pse Po dobrih dveh mesecih je spor med Alojzom Gmajner- jem, donedavnim lastnikom štirinajstih psov, in njegovi- mi sosedi dobil krvavi epilog. Potem ko je veterinarski in- špektor občine Celje izdal Gmajnerju odločbo, da mora pse oddati, jih je ta menda po- bil sam, dva pa so evtanizirali člani ekipe, ko so hoteli ob prisotnosti komandirja Po- staje milice Vojnik prevzeti pse in jih odpeljati v konja- čijo. Pritisk sosedov, ki se niso več strinjali s tem, da Alojz Gm^ner skrbi za pse v pogo- jih, ko ti lahko uidejo na pro- stost, je bil v zadnjem času vse hujši. Od pisanja protestnega pisma na občinski inšpektorat in društvo za zaščito živah do obiska delegacije na občini in zahtev po takojšnjem ukrepa- nju. Že nekaj časa je tega, kar je potekel dvomesečni rok, da se zadeva uredi. Kot pravi ve- terinarski inšpektor Franc Le- mut, so si tudi na občini želeli drugačen izhod, vendar so zah- tevi sosedov morali ugoditi in Gmajnerju izdati odločbo. Gmajner je, kot je povedal, pse pobil zato, ker bi jih po njegovem uporabih v znan- stvene namene, za poizkuse. Ker na takšno mučenje ni pri- stal, se je psov lotil sam s seki- ro in, po besedah sosedov, tudi z nožem. Ali je pobil samo dva, kolikor so lahko videli sosedje ali pa deset, (lahko pa da jih je nekaj tudi izpustil) verjetno ne bomo izvedeli, kajti Gmajner ni hotel povedati, kam je odpe- ljal pse. Že tretjič je torej Alojz Gm^- ner ob svoje pse. Takšnega raz- pleta nismo pričakovali, saj so bila tako naša prizadevanja kot tudi prizadevanja Društva za zaščito živali precejšnja. Prav- zaprav je bila zahtevana reši- tev-postavitev ograje-le še vprašanje časa. Ne glede na ugibanja, ki ostajajo, namreč, ali gre za po- boj iz usmiljenja ah tudi prak- tičnosti , lahko ob takšnem razpletu ponovno ugotovimo, da azila za najdene in neboglje- ne živali nimamo. A ne gre sa- mo za živali, ki jih je človek zavrgel v svojem posestni- škem zadovoljstvu. Ne zaveda- mo se namreč, da da smo živ- ljenjsko odvisni od tega sveta. Odprti ostajata le vpraša- nji, zakaj sosedje niso mogli potrpeti še teden ali dva, če so lahko deset in več let in zakaj o dogodku ni bilo obveščeno društvo za zaščito živali, za katerega se je vedelo, da ima pri Gmajnerju svoje pse. Morda res ne od vsakega pote- puškega psa ah mačke pose- bej, toda od odnosa, ki se kaže do njiju zagotovo. In dokler bo katera dobro stoječa delovna organizacija lažje prispevala 20 ali 30 starih milijonov za kate- rikoh srečolov kot pa za zavr- žene živah, potem bomo lahko govorili, da postaja naša drža- va razen ekonomskega tudi Varnejše stopinje v Turškem žlebu Pod vodstvom komisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije planinci te dni prenavljajo pot skozi Tur- ški žleb nad Okrešljem. Na nekaterih delih bodo pot speljali povsem na novo, za- menjali pa bodo tudi vse stare železne kline in jekle- ne vrvi. Pot skozi Turški žleb je bi- la med tistimi planinskimi potmi pri nas, ki so najbolj potrebne obnove. Že predla- ni, še posebej pa lani je bila pogojno prehodna in so jo celo odsvetovali, zato so se letos, 9. julija lotili obnove. Dela v žlebu so precej zah- tevna, predvsem pa je bilo potrebno do delovišča, ki je pribhžno poldrugo uro hoda oddaljeno od koče na Okre- šlju, pretovoriti v nahrbtni- kih pribhžno 2 toni materiala in opreme. Prejšnjo sredo, ko smo se namenih v žleb, je pot ob- navljalo šest planincev: Franci Vesel, načelnik komi- sije za pota pri PZS, Zdrav- ko Nudžič iz Železarja Štore, Aleš Mohor in Andrej Jane- žič iz Litije, Ljuba Cukovič iz Novega mesta in Arči Pavlo- vič iz Izletnika. »Kot vidite je delo zelo na- porno, predvsem za tistega, ki dela s kompresorjem,« je povedal Franci Vesel. »Vse delo bomo opravih prosto- voljno, med našim letnim dopustom, žal pa pri obnovi poti sodeluje premalo pla- nincev s celjskega območja.« Pot skozi Turški žleb bo predvidoma obnovljena do konca tega tedna (24. julija), do takrat pa bo zaprta, ker se pri delu ruši kamenje in je prehod preveč nevaren. Ob- novljene poti bodo veseli številni planinci, ki obiščejo ta del Savinjskih Alp, saj bo nudila bolj varne stopinje skozi žleb. Letos je v načrtu komisije za pota še obnova planinskih poti na Prisojnik in Škrla- tico. SREČKO ŠROT NOVI TEDNIK - STRAN 9 Uicev v Šoštanju .jjiju z ročnimi in motornimi brizgalnami izdela- Ljtanju zbralo kar 150 gasilcev, ki so prišli celo Ijelo zgodovinarje in televizijo, gasilci pa se niso jjarinskih uniformah in s trobentami, ki so nekoč, «21 je zasedla vrsta iz Loke pri Žusmu, drugo jjesto pa z brizgalno iz leta 1929 moštvo iz Paske „51 Pamečani z napravo iz leta 1876, z devet let jjLjubnega ob Savinji, tretji pa so bili gasilci iz jiem programu in atraktivni vaji s prostostoječimi jnjsko vprego še živopisno parado po šoštanjskih VIKTOR KOJC, Foto L.OJSTERŠEK [ja razpada v raz- a naprej? Bodo [enkrat pustili, da jiot dva psa (koh* fanjo, dovoljeno) [tetrtič poskrbeli narij? Azila Gmaj- I imeti, ker temu sosedje; potrebna Kija, ki vsekakor ibiti pri konjačiji. je, če bo društvo, ^ tistih entuzia- clj ali manj legi- op^o navzven, jlomoči. Ob tem, uStvu morali ure- razmerja, bi vse- dati pristojnemu fganu prošnjo ali !dcyo lokacije. To 10 vse, kar lahko lih, kajti če jim ob devanjih, ki so jih ni uspelo zbrati ikoli 200 metrov ije težko verjeti, )pomagal pri ure- >potezi je še kdo ' te ne pristajajo a to, da je človek tjena Zemlji. Kdo szil za živali pa se ADO PANTELIČ Prekop grobov na pokopališču v Celju bodo letos preko- pali grobove tistih pokoj- nih, za katere občinska skupnost socialnega skrb- stva Celje že deset let pla- čuje najemnino. Center za socialno delo Celje prosi morebitne sorodnike in znance umrlih, ki bi želeli grob obdržati, naj svojo od- ločitev sporočijo na tajni- štvo centra najpozneje do 1. avgusta 1988, ah po tele- fonu 25-325. V grobovih, ki jih bodo prekopali, so pokopani: Jo- žefa Zaverl (umrla 12. 12. 1977), Alojzija Sevšek (umrla 22. 2. 1977), Jožefa Valenčak (umrla 23. 2. 1977), Alojz Haler (umrl 10. 5. 1977), Pavla Križan (umr- la 15. 6. 1977), Leopold Trampuš (umrl 18. 8. 1977), Valentin Skumač (umrl 31. 10. 1977), Frančiška Kmetic (umrla 12. 1. 1977). Martin Vrečar (umrl 20. 4. 1977) in Helena Žvegler (umrla 3. 5. 1977). na celjski Jtrtek ob 16. uri * obnovljenega ■lela celjskega f"-' najem prev- Ob tej pri- bijajo na gradu za obisko- kotiček z za- "Pfavil dramski '^'f Veras. za ve- ^/JJe pa bo po- "'^lAgropop J. V. Origano raste tudi na Smohorlm Pionirji raziskovalci so spoznavali žuželko In zdravilno rastlino Komur gredo zvečer, ko mu okoli luči zaplešejo nočne ve- šče, lasje pokonci, si najbrž ne more predstavljati, da se 10 zagnanih mladih raziskoval- cev ponoči plazi po šmohor- skih travnikih in gozdovih in se razveseli, ko njihove svetil- ke privabijo kakšen prav pose- ben primerek tovrstne nadlo- ge. In tisti, ki origano poznajo samo s pizze, najbrž nimajo pojma, da je to zdravilna rast- lina, ki raste tudi na Šmohorju. Vse to in še marsikaj drugega pa vedo pionirji raziskovalci, ki so se pred tednom dni s svo- jimi herbariji in zbirkami raz- ličnih hroščev, kobilic in metu- ljev kar malce žalostni podali spet v dolino, saj se je biološki raziskovalni tabor, ki ga je prejšnji teden na Šmohorju pripravila občinska Zveza pri- jateljev mladine Celje, za letos končal. Za udeležence tabora sta Ma- teja Pilih in Bojan Kmecl pri- pravila priročne knjižice z naj- pomembnejšimi napotki za na- biranje zdravilnih rastlin in ure- janje herbarijev ter za lov in pre- pariranje žuželk. Pouk je tako odpadel in več časa so lahko po- svetili samemu delu. Vsako ju- tro so se razdelili v botanično in žuželkarsko skupino. Žuželkarji so se na pot odpravili z usmrt- nilniki - kozarci v katerih je bila vata prepojena s kloroformom, metuljnico - mrežo v katero so se ujeli leteči lepotci, pa tudi pinceto, ki pa je bila pri lovu na hrošče in kobilice v pomoč le najspretnejšim. Včasih so s sa- bo vzeli tudi pločevinke, ki so jih zakopali v zemljo, napolnili s kakšnim smrdečim mesom, nato pa počakaU, da so »prijet- ne« vonjave privabile hroščke. Najbolj so bili ponosni na mo- kaija, ki sicer - kot pravijo - ni nič posebnega, le da je redek in ni črn, kot večina drugih hroš- čev. Med metulji, ki so jih sprav- ljali v drug kozarec kot hrošče, da jim ti s svojimi ostrimi noži- cami ne bi poškodovali kril, pa je bil posebna trofeja koprivar, ker je izredno hiter in ga je tež- ko ujeti. Nekaterim so bile po- sebno všeč kobilice, tiste velike. ki jih je še posebno zanimivo | preparirati in ki za razliko odi manjših lahko drgnejo s krih in i tako »prepevajo«. Popoldne so' »žuželkarji« s pomočjo poseb-- nih napenjalnih mizic, stiropor-; nih plošč in bucik žuželke lepo; nabodli, jim razprostrli nožice.i potem pa so jih pustili, da sej posušijo. Temu postopku se re-l če suho prepariranje, pojasnilih pa so, da je mogoče manjše žu- želke namočiti tudi v alkohol. To je mokro prepariranje, ki pa menda ni tako zanimivo kot su- ho, pa tudi dela je s takšnim postopkom bojda premalo. Botaniki pa so za svoje delo potrebovali malce manj pripo- močkov. Predvsem so jim prišle prav ostre oči, nasveti Mateje Pilih in kdaj pa kdaj kakšna mo-^ tika ali kak drug oster predmet. Večino rastlin so namreč nabi- rah s koreninami vred in vsaka se pač ni dala kar tako izruvati. Že pri nabiranju so določah vr- ste in družine, kamor rastlina spada, če pa ni šlo kar na pamet, so si popoldne pri urejanju her- barija pomagali z različno litera- turo. Rasthne so nalepiU na ča- sopisni papir, ki približno v 14 dneh posrka vlago, doma pa bo- do potem posušene rastline na- lepili na lep bel papir in napisali zraven tudi vse potrebne podat- ke. Na Šmohorju so našli mate- rino dušico, kozjo brado, šent- janževko, dobro misel, ranjak in celo origano, pa še marsikakšno drugo zdravilno rasthno. Da poznajo tudi njihovo uporab- nost, menda ni potrebno poseb- no poudarjati. Preden so se po štirih dneh odpravili domov, so se mladi strokovnjaki poskusili tudi v pripravljanju mikroskopskih preparatov. »Naj se seznanijo tudi z naporno, mukotrpno plat- jo raziskovanja,« je pojasnila Mateja Pilih, ki je prepričana, da se bo velika večina z nabira- njem rastlin in žuželk ukvarjala tudi doma. Mnogi pa bi na tabo- ru kar še ostali. Če bi se le dalo... INES DRAME Pri prepariranju metuljev je treba še posebno paziti, saj so njihova krila zelo krhka. Potem, ko pod vplivom kloroforma »smrt storijo«, jih je treba najprej lepo poravnati na posebni napenjalni mizici, potem pa s tanko iglo previdno napičiti na stiropor, kjer se posušijo. Vsako popoldne so mladi raziskovalci vneto urejali nabrane rastline, pripravljali herbarije in preparirali nalovljene metulje, hrošče in kobilice. Mateja Pilih in Bojan Kmecl, ki sta tabor vodila, pravita, da jih je bilo včasih kar težko prepričati, da sije treba pri takšnem delu vzeti čas tudi za počitek. Starca, ki predolgo čaka na krav'co »Ko sam soM za mizo, so zavoš svojo samoto,^ pravi Rudi Popovič Iz ZIbIko Hiša, ki bi se lahko merila na vsakem lepotnem tekmovanju: v belo oblečena, s cvetjem na oknih in balkonu, razkošna, z vrtičkom obdana. Nedaleč stran jo opa- zuje kozolec. Vse poti do njenega dvori- šča so z asfaltno prevleko postlane ali z drobnim belim kamenjem posejane. Vmes pa trava, zelena preproga z vzorci rož in okrasnega grmičevja. Značilne vo- njave diskretno opozarjajo, da so nekje zadaj bivališča živine. Na pragu hiše pa gospodar, ki te prijazno povabi noter. Dve skodelici kave na drobno vezenem prtu. vaza s cvetjem. In seveda polič do- mačega, rdečega. Da bo šlo lažje. Govoriti o sebi ni lahko, tudi vprašanja postavljati človeku, ki ga prvič srečaš, ne. Edino, kar veš o njem je, da jih bo imel kmalu štiride- set in da je sam. Da je sam za vse, gospo- dar, ki mu ni para, delaven brez primere, garač od svita do noči. »Vse zmorem, ni težko. Težko je samo takrat, ko sam sedem za mizo; takrat se prav zavem, da sem sam. Saj ne potrebujem kmetice, le ženo, druži- co, človeka ob sebi. Da bi kruh, ki ga znam sam speči, skupaj pojedla, se pogajala za krajec...« pripoveduje, jaz pa razmišljam, gledam in se čudim. Ta človek zares ne potrebuje še dveh rok. Ta mož, korenjak, potrebuje le mehko srce. Piškoti, rumeni In krhki Vstane in stopi v sosednji prostor. Raz- gledujem se po kuhinji. Sijoča tla^svetleče keramične ploščice, zloščen štedilnik. Ta hrapava kmečka moška roka zna vse tisto, s čimer se postavlja roka ženske, gospodi- nje. Dobre, seveda. Tudi ne zna vsaka spe- či tako slastnih piškotov, s katerimi se vrne v kuhinjo in jih postavi predme. Poh- valno zamrmram in vprašam kar narav- nost. NI bilo časa In priložnosti »v mladih letih ni bilo nikoh časa za ,oglede'. Oče in mama sta bila bolehna. kmetija pa zahtevna. Potem sva ostala z materjo sama in ko sem začel po potresu graditi novo hišo, še pomisliti ni bilo na čas za zabavo, družerge z vrstniki. Nato je prišel na vrsto hlev. kupoval sem stroje in se usmeril v živinorejo, leta pa so tekla.« Pomislim na že nič kolikokrat poslušane podobne usode kmečkih fantov, ki so ostali sami. Rudi Popovič je le eden od njih. V Zibiki in okoh je ni, ki bi se priženi- la na Popovičevo. Pove, da ima šest hektarov zemlje: trav- nike, nekaj vinograda in nasade ribeza. Govedo v hlevu je za molžo in prirejo, svinje pa počasi opušča. Lani jih je bilo še petindvajset, letos ima le še osem praši- čev. »Z mehanizacijo delati ni težko, vse z lahkoto obdelujem. Veste, delo si je tre- ba vsak dan do potankosti razdeliti. Kme- tija je moja tovarna, četudi delam veliko - več kot osem ur na dan. Da vse to zmorem, je potrebna disciplina, stroga samodisci- plina, organizacija dela,« pripoveduje z za- nosom. Ob šestih vstaja, do osmih je delo v hlevu opravljeno in mleko v zbiralnici. Potem je na vrsti zajtrk, krepak, največ- krat meso. Čez dan je delo na njivi, košnja, spravilo, delo v vinogradih, vmes je treba opoldne spet živino nahraniti. Tako je do poznega večera, ko je treba spet z mlekom v zbiralnico. Letos bo oddal okoli 12 tisoč htrov. »Molzni stroj imam, zato delo v svi- njaku opravim kar med molžo. Vsaka mi- nuta je dragocena,« doda in se spet zami- sli: "Nič hudega bi ji ne bilo pri meni, samo v kuhinji bi se vrtela, saj vse ostalo zmorem sam.« Tudi šopke narediti? »Ja, tudi šopke. Rože človeka poživijo.« In red držati v hiši? »Ja, tudi red. Če je nered, še bolj občutiš, da si sam.« Molk... »Saj ni- sem bil vedno sam. Ločenec sem. Le ne- kaj mesecev sva vozila skupaj, pa ni šlo, je kar na hitro pobrala svoje stvari in odšla. Življenje v dvoje si je pač drugače pred- stavljala, kot sem si ga jaz. Hišo in zemljo naj bi prodal, odšel z ruo in z denarjem drugam, jaz pa to nisem mogel.« ZIbIčanI se sprašujejo, kako dolgo še Nekaj sem o Rudiju izvedela od domači- nov, še preden sem se odpravila k njemu na obisk. Občudujejo ga, se čudijo, kako zmore vse sam, najbolj pa jih skrbi, doklej bo še šlo. Zmerom ne bo tako krepak in zdrav, kot je danes. Včeraj si je sam hišo postavil, danes sam kmetuje, gospodari, gospodinji, se loteva tisočerih opravil, po- pravil, obrtniških del. Kako bo jutri? žal mu tukaj ne more nihče pomagati. Z žen- skami je vedno križ: križ je, če so, in križ je, če jih ni. Za kmečko domačijo je ta križ dvojni. MARJELA AGREŽ 10. STRAN - NOVI TEDNIK; 21. JULIJ 1! NOČNE CVETKE • Prejšnji četrtek je Ro- man J,, stanuje Pod kosta- nji na Dobrni vozil avtomo- bil v društvu maliganov. Miličniška patrulja, ki gaje ustavila, mu je prepovedala nadaljnjo vožnjo, ker tako vinjen šofer pač ne sodi za volan. Roman je bil kljub vsemu tako prepričan v svoje vozniške sposobno- sti, da je spet sedel za vo- lan. Ker bi se takšno pre- pričevanje lahko zavleklo dolgo v noč, je moral Ro- man za nekaj časa v prosto- re za treznenje. . • V soboto popoldne je Željko I. z Ljubljanske ce- ste v Ulici 29. novembra brez vzroka napadel Fran- ca K. in ga zbil na tla. Ker je spisek Željkovih prekr- škov že precej debel, so ga miličniki ovadili javnemu tožilcu zaradi nasilništva. • V soboto sta Pod vel- bom v Celju razbijala ko- zarce Borko G. iz Cankarje- ve ulice in Gregor S. iz Vil- harjeve ulice. Red v gostil- ni so naredih šele miličniki, račun pa bo, poleg gostilni- čarja, izstavil še sodnik za prekrške. • Enes S. iz Stanetove ulice se je šel rekreacijo v nedeljo na vsezgod^ zju- traj - ob drugi uri. Na trgu V. kongresa je pretepel Ra- faela L., ki seveda pri tem razmigavanju ni prosto- voljno sodeloval. Ker ima Enes tudi že kar zajeten spisek prekrškov zoper jav- ni red in mir, so ga milični- ki tokrat ovadili tožilcu za- radi nasilništva. S. Š. Z motorji je lepo - pa tudi nevarno Tudi ob letošnjem poletju se ponavlja žalostna bilanca pogostih prometnih nesreč, kjer so udeleženi vozniki mo- torjev ali koles z motorji. V nekaterih preteklih dneh je bilo še posebej žalostno, saj ni minil dan, da v celjsko bolniš- nico ne bi prepeljali kakšnega huje ali lažje ranjenega moto- rista. Pa ne le to - za mnoge se je pot za vedno končala. Vožnja s takimi vozili je v teh toplejših dneh prijetna, vendar pa lahko tudi nevarna, če vozniki ne upoštevajo cest- no prometnih predpisov, če ne vozijo tehnično popolnih vozil, ali če tudi sami niso primerno zavarovani. Tolikokrat smo že pisali o tem, da zaščitne čelade preprečijo najpogostejše po- škodbe motoristov ali vozni- kov manjših motornih vozil, pa vendar še lahko vedno vidi- mo veliko voznikov brez takih zaščitnih pripomočkov. Toda gotovo je še mnogo bolj nevar- no to, da mnogi vozniki ne spo- štujejo pravil varne vožnje. Že res, da so taka vozila zelo okretna in za vožnjo tudi ne potrebujejo veliko prostora. Toda pogosto je prav to varlji- vo, ko hočejo vozniki izkoristi- ti tako prednost teh vozil, pa se znajdejo v brezizhodnih polo- žajih. Poglavje zase so mladi voz- niki, ki nim^o niti osnovnega znanja o cestno prometnih predpisih - pa tudi ne izku- šenj, da bi se znašli v kočljivih situacijah. Zato niso redki pri- meri, ko ravnajo panično in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Seveda ne bomo zapisali nič novega, če ponovimo, da predvsem pri mladih voznikih največjo od- govornost nosijo njihovi starši. Tisti, ki so jim kupili motorna vozila, niso pa poskrbeh za to, da bi imeli tudi ustrezna zna- nja in tudi potrebno zaščitno opremo. Ali pa taki, ki dovolijo sedati na kolesa z motorji (pa tudi motorje) sinovom in hče- ram, pa čeprav so še tako majhni, da vozilo komaj držijo. Ce za kje velja, potem mora veljati za promet, da tu ni me- sta za dokazovanje hrabrosti in zrelosti. Taka dokazovanja se namreč vse prepogosto konču- jejo v bolnišnicah - ali še na kakem mnogo bolj mirnem kr^ju. (fk) Oškodovani planinci Pred dnevi so neznanci vlomili v planinski dom na gori Oljki, last polzelskega planinskega društva. Odnesli so nekaj denar- ja, cigarete, pijačo in glasbeni stolp. S tem so društvo oškodo- vali za okoli dva milijona di- narjev. Padla skozi odprtino V soboto se je med delom do- ma hudo ranila 24-letna Zvonka Farčnik iz Prekope. Na gospo- darskem poslopju je možu poma- gala prelagati ladijski pod, med tem pa je stopila na odprtino za spravilo hmelja. Odprtina je bila sicer pokrita, vendar slabo, saj se ji je pokrov odmaknil in padla je skoraj tri metre globoko na be- tonska tla. Hudo ranjeno so pre- peljali v celjsko bolnišnico. Udar strele - sto milijonov škode Ogenj je konec tedna upepelil večje gospodarsko poslopje last Štefana Cvetka v Stojnem selu. Med neurjem je vanj udarila stre- la. Zgorel je ves zgornji del po- slopja, 50 ton sena, 10 ton koruze, mlatilnica, puhalnik in še razno kmečko orodje. Škodo so ocenili na okoli sto milijonov dinarjev. Pivovarna brez elektrike Okvara na laškem transforma- torju, zaradi česar je bilo širše območje Laškega in Rimskih to- plic prejšnji ponedeljek brez električnega toka, je najbolj pri- zadela laško Pivovarno. Neupo- rabne je namreč bilo precej mase za proizvodnjo piva. Po prvih ocenah naj bi bilo te škode kar za 20 milijonov dinarjev. Umrl po padcu V celjski bolnišnici je umrl 60- letni Pavel Keblič. Konec tedna so ga ^utraj našli ranjenega pod stopniščem gostilne v Vojniku, prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli rešiti življenja. Vse kaže, da je Kebliču postalo med vračanjem domov slabo in je padel s stopnic. »DEKORATIVNA« LJUBLJANA TOZD »Predilnica« Laško PODŠMIHEL 1, 63270 LAŠKO Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela in naloge referent za varstvo pri delu Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje pogoje: - višja strokovna izobrazba - ing. varstva pri delu - 2 do 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema- mo 15 dni po objavi na naslov: »DEKORATIVNA« LJUBLJANA TOZD »PREDILNICA« LAŠKO, Podšmihel 1, splošno kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po kon- čanem zbiranju prijav. Ran nI preživel že med prevozom v celjsko bolnišnico je v torek popoldne umrl 34-letni voznik osebnega avtomobila Stjepan Pavlovič iz Celja. Hudo se je ranil okoli 15. ure v Vojniku. Zunaj nase- lja je namreč pričel prehitevati drugo osebno vozilo, ko pa je videl, da mu nasproti vozi drug osebni avto (vozila ga je 38-let- na Sonja Ocvirk iz Vojnika), je močno zavrl, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom. Z levim bokom avta je trčil v osebni avto Ocvirkove, nato pa je nje- govo vozilo odbilo s ceste na travnik. Voznika je pri tem vr- glo na desni sedež, kjer je oble- žal hudo ranjen - rane so bile tako hude, da je kmalu za tem umrl. Gmotne škode na obeh vozi- hh je nastalo za okoli 14 milijo- nov dinarjev. V ovinku v levo - In v avtobus Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo je v torek popoldne v ovinku v Gaberkah pri Šo- štanju zaneslo v levo voznika osebnega avi:omobila, 23-letne- ga Draga Korošca iz Podgorja pri Slovenjem Gradcu. Pri tem pa je trčil v avtobus celjskega Izletnika, ki ga je nasproti pri- peljal 39-letni Anton Balant iz Razborja. Voznik osebnega av- tomobila in njegov 29-letni brat Franc Korošec sta bila pri trčenju hudo ranjena in so ju prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 7,5 milijona di- narjev. Z motorjem v tovornjak Eden mrtev, ena hudo rajena - to so posledice hude promet- ne nesreče, ki se je pripetila prejšnji torek zjutraj v Stop- čah. 27-letni motorist Drago Esih iz Zadrž je začel prehite- vati stoječo kolono vozil in tr- čil v bok tovornjaka, s katerim je z glavne na stransko cesto zavijal 33-letni Marjan Cene iz Zbelovske gorce. Esiha je vr- glo ob zaščitno ograjo, kjer je obležal mrtev, hudo pa je bila ranjena še 22-letna potnica na motorju Marjana Polutnik iz Bezovja. Po zaviranju v levo Med prevozom v celjsko bol- nišnico je umrla 79-letna Julija Trunk iz Imenega, voznika osebnega avtomobila, v kate- rem seje peljala, 32-letnega Jo- žeta Jesiha iz Podčetrtka pa so prepeljali v celjsko bolnišnico v kritičnem stanju - to so hude posledice prometne nesreče, ki se je zgodila v nedeljo okoh 13. ure v Golobinjeku. Pri ne- sreči je bila laže ranjena še dru- ga potnica v Jesihovem vozilu, 18-letna Magda Kumperger iz Žalca. V Jesihov avto je v ovinku v Golobinjeku trčil z avtom 55- letni Zvonimir Škalin iz Vrabč pri Zagrebu. Le-ta je po cesti od Mestinja proti Bistrici ob Sotli pripeljal prehitro, zato je v ovinku močno zavrl. Pri zavi- ranju pa je njegov avto zaneslo na levo stran ceste, kjer je čel- no trčil v avto Jesiha. Otroka zbila lokomotiva V ponedeljek nekaj po 13. uri je na savinjski železnici lokomotiva motornega vlaka zbila s proge osemletnega Kuitima F. iz Čopove uhce v Celju. Otrok je skupaj z vrstniki lovil ribe na želez- niškem mostu prek Ložnice. Ko je iz celjske smeri pripe- ljal vlak, so ostali otroci zbe- žali s proge, najmlajši Ku- itim pa je stekel pred vlakom po progi. Strojevodja vlaka ni mogel ustaviti - lokomoti- va je fanta zadela in zbila s proge, kjer je obležal hudo ranjen. KULTURNA SKUPNOST OBČINE CELJE Odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in druge naloge razpisuje PROGRAM KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1988 Izvajalci kulturnih dejavnosti, ki želijo biti uvrščeni v program prihodnjega leta. naj do vključno 5. sep- tembra 1988 pošljejo finančno ovrednotene progra- me dela (v junijskih cenah 1988) Odobru za svobod- no menjavo dela, razvojne in druge naloge pri skupš- čini Kulturne skupnosti občine Celje, Gregorčiče- va 5 a. DO »ZARJA« PETROVČE Petrovče n. sol. o. Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge vodja splošno kadrovskega sektorja mandat traja 4 leta Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje pogoje: - da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo pravne smeri s 5-letno prakso na enakih delih. Kandidati morajo imeti družbeno politične in moral- no etične vrline ter organizacijske-delovne sposob- nosti. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: DO Zarja Petrovče 63301 PETROVČE, v 15. dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija objavlja prosta dela in naloge KV mizar - široki profil - več izvajalcev PK mizar - več izvajalcev Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO ZARJA Petrovče, Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija 63301 PE- TROVČE v 15. dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po izbiri. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE Trnovlje 181, CELJE Komisija za razpis delovnih mest objavlja prosta dela in naloge 1. Vodja oddelka za diagnostiko, veterinarsko higiensko službo in DDD 2. Vodja oddelka za pospeševanje v kmetijstvu z gradbenim oddelkom. Pogoji: pod 1. - dipl. vet. specialist ali magister mikrobiologije in patologije - strokovni izpit - 3 leta delovnih izkušenj - program razvoja oddelka pod 2. - diplomirani veterinar ali diplomirani agronom - 3 leta delovnih izkušenj - program razvoja oddelka Za dela in naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas. 4-letni mandat Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev pošljejo v 14 dneh po objavi na naslov: Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Trnovlje 181. JULIJ 1988 NOVI TEDNIK-STRAN 11 oolira organizacija kolesarskega kriterija kolesarski klub ^ je tudi letos pripravil tradicionalno tekmo- ^^g^ kolesarski kriterij po vith v Novi vasi, ki letos »"L za kriterij mest. Udelež- bila tako bleščeča kot %nja leta, saj se najboljši 'lesarji pripravljajo na raz- mednarodna tekmovanja. ''1,0 pa je nastopilo 113 ko- J^^jev iz 19 slovenskih ^V^^bolj uspešni so bili tokrat ■jggarji KK Krka iz Novega !!jsta, ki so osvojili prvo me- ' pred Savo Kranj, Rogom '.jbljana, Idrijo, Krškim itd. josamezniki pa so dosegli na- ,jn)e rezultate - člani: 1. Ra- *Jjr(Krka), 2. Kalan (Sava), 3. Ljgj (Idrija); 6. Melanšek ,igrx); st. mladinci: 1. Judoš j^lo), 2. Puš (Metlika) 3. Doli- ,f(Astra); ml. mladinci: 1. Pi- Jsava), 2. Finil (Krka), 3. Vo- .[,(Merx); st. pionirji: 1. Pavli j„g). 2. Gimpelj (Krka), 3. Ko- if(Krško); ml. pionirji: 1. Kle- jenčič (Rog), 2. Terover (Belt), Polanec (Ptuj). Iztok Melanšek in Jure Vodeb. Iztok Melanšek: »S tekmo- varuem sem kar zadovoljen in mislim, daje moja letošnja tek- movalna sezona zaenkrat uspešna. To potrjuje tudi uvr- stitev v reprezentanco. Žal sem izpadel iz olimpijske re- prezentance, upam pa, da se bom uvrstil v ekipo za balkan- sko prvenstvo. Rezultati bi bili prav gotovo še boljši, če bi klub imel profesionalnega tre- nerja. Ker tega nimamo, treni- ram in včasih tudi nastopam z ekipo Krke, kot je bilo to na dirki Alpe Adria. Verjetno bom z ryimi odšel tudi v Ka- nado.« Jure Vodeb: »Tretje mesto na kriteriju je zame lep uspeh, če upoštevam, da le nimamo takih pogojev kot drugi klubi. Treniramo vsak dan, še pose- bej zdcU pred državnim mla- dinskim prvenstvom. Mishrn, da smo dobro pripravljeni in da bi lahko na tem tekmovanju osvojili ekipno tretje mesto.« F. P. Odšla na svetovno prvenstvo v soboto sta odšla na Norveško Nuša Hribar in Bojan Jevše- var, člana Planinskega društva Zabukovica, ki se bosta tam udeležila svetovnega študentskega tekmovanja v orientaciji. Bojan Jevšar, znan tekmovalec v orientaciji je lani postal "državni prvak, pred tem pa je zmagal tudi na republiškem prvenstvu in na raznih mednarodnih orientacijskih tekmova- ryih. Nuša Hribar je članica državne reprezentance, osvojila je četrto mesto na državnem prvenstvu, še prej pa je bila kot mladinka večkrat prva na prvenstvu SRS. Da sta lahko odpoto- vala na to zahtevno tekmovanje, so jima pomagale nekatere delovne organizacije, TKS Žalec in drugi. T.TAVČAR Mladinke boljše od mladincev v Celju je bilo posamično republiško atletsko prvenstvo lovenije za mlajše mladinke in mladince. Med Z5Q tekmo- ,lci so iz 20 klubov nastopali tudi mladi iz AD Kovinotehna Kladivar. Ob koncu so zbrali 9 medalj, osem v konkurenci jadink in samo eno bronasto med mladinci, katero je dose- li Hus v teku na 1000 metrov v času 2:35,4. Mladinke so bile štirikrat prve; Pere na 100 m - 12,46, Radma- )vič v skoku v daljavo - 562 cm, Strašek v metu kopja - 51,66 m nadarjena štafeta 3 x 100 m - 50,39, dvakrat druge Pere na flm 25,29 in štafeta 4 x 300 m 2:50,55 ter dvakrat tretje - Dolenc ,300m ovire 45,90 in Krajnc na 1000m - 3:07,2. Med 13. moštvi, ki so osvojile medalje, je celjska ekipa z deve- ni osvojenimi na petem mestu za Žak Ljubljana in Tam 15, qem 13 in Gorico II ter pred IBL Olimpijo, Iskro in Trigla- in Med dekleti pa so med boljšimi. hi doseženi rezultati kažejo, da po poškodbi Mira Kocuvana imladincih ni dobrega naraščaja. Morda društvo v preteklih ih ni znalo privabiti mladih iz srednjih in osnovnih šol. J.KUZMA Ilični rezultati v Celju 1a strelišču »Griček« v Celju je bilo tradicionalno tekmova- tzmalokalibersko puško v počastitev občinskega praznika, una pa je hkrati veljala kot 4. kolo v I. republiški ligi, kjer istopa najboljših 15 ekip iz vse Slovenije. ioi gostje so v Celju nastopili tudi strelci Zaboka. Organiza- a tekmovanja je bila odUčna, za kar gre zahvala »ZTKO« Ije, delovnim organizacijam, zasebnikom in ostalim, ki so ispevali denar, medalje, pokale, praktične nagrade itd. Tek- nalni pogoji so bili idealni, zaradi tega so bili doseženi tudi litni rezultati. Ekipno so zmagali Kamničani. Celjani so bih ugi (Barbara Jager 245, Ervin Seršen 250 in Jože Jeram odlič- ^ 265). SD »KOVINAR« - Štore je bilo, 4. (Ivan Kočevar 237, TOc Hočevar 241 in Branko Malec 257). Žalčani so bih 7. (Lojze ovar 225, Vojko Škodnik 228 in Mladen Melanšek 251). Med 'samezniki je zmagal Celjan Jože Jeram z odličnim rezultatom 5 krogov v trostavu od 300 možnih, drugi je bil KamniČan »■lan Repič 259, tretji pa Oto Pok iz Slovenj Gradca z 258 «§1 Strelci ne poznajo počitka, saj so že kar naslednji dan stopili v Kamniku v 5. kolu repubUške lige, kjer so znova •agali Kamničani. Celjani so bili 4. (Ervin Seršen 237, Tone 238 in Jože Jeram 251), Žalčani so bih 8. (Lojze Klovar 220, 'IKo Škodnik 232 in Mladen Melanšek 237). Med posamezniki ^agal KamniČan Roman Radej 257, naš Jože Jeram je bil 4. 51 krogi. TJ ahovska nagradna igra ^^102. nagradno šahovsko vprašanje je prispelo 63 dopisnic, ^ga 42 pravilnih (Mihael Botvinik). Nagrade sta izžrebala '^stavnika DO Toper: Peter Privšek, predsednik PO in Vera 'S"^ propagandistka. "Ograda - Jožica Vuk, Trubarjeva 53 a, Celje J^grada - Dragica Ivič, Ul. II. bataljona 12, Šentjur ?jgrada - Frcmci Kraševec, Koroška 11, Kranjska gora *''ivnostno sogovornico, Nušo Tome, je odkril Boštjan •fnšek, Črtomirjeva 7, Celje. Nagrade dobijo nagrajenci §'3snem oddelku Novega tednika. Dvigniti jih morajo v roku 3111, 103 šahovska nagradna igra Naša šahovska reprezentanca je doslej osvojila eno samo zlato medaljo na šahovskih olimpijskih igrah. To je bilo leta 1950 v Dubrovniku, rojstnem kraju enega naših takratnih reprezentantov- dobitnikov zlate medalje. Vprašanje je, kdo je bil to? Peter Trifunovič N. Vasja Pire Hubomir Ljubojevič Nagrade bo tokrat prispevala Žična Celje. NA KRATKO Sprejem za odlične športnike Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik je konec minulega tedna pripravil v ribiškemu domu v Presarjih sprejem za žalske športnike, ki so v zadnjem času dosegh odlič- ne uspehe. Tu gre predvsem za strelce Žalca, orientacista Nušo Hribar in Bojana Jevševarja, ki sta v soboto po sprejemu odšla na svetovno prvenstvo na Norve- ško. Bojana Pevca, odličnega tekmovalca na konju v preskako- vanju ovir itd. Priznanje si zaslu- žijo tudi nogometaši Žalca, ki so se uvrstili v slovensko nogomet- no ligo. Ob koncu srečanja je predsednik ZTKO Žalec Bruno Randl športnikom izročil prilož- nostna darila in jim zaželel še več takšnih uspehov. TONE TAVČAR Piavaioi z nepopolno ekipo Celjski plavalci so se udeležili republiškega prvenstva za mlaj- še pionirje A (76), ki je bUo na kopališču Ilirije v Ljubljani, z ne- popolno ekipo in osvojili deseto mesto. Med posamezniki je Go- ran Jurak osvojil 4 prva mesta (100 m, 200 m, 400 m in 1500 m kravi) in bil drugi na 50 m kravi. Andrej Ocvirk je bil tretji na 200 m prsno in sedmi na 100 m prsno, Mateja Jurak pa je na 200 m prsno osvojUa v tej katego- riji 7. mesto, ker pa je še mlajša miladinka je bila v svoji kategoriji tretja. Štafeti 4x200 m in 4 X 100 m sta osvojili šesto, oziro- ma četrto mesto. Uspešen nastop v Linzu Celjski atleti so te dni gostovali na mednarodnem mitingu v av- strijskem Linzu. V dokaj močni konkurenci je Marko Božiček zmagal v teku na 400 m z ovirami z rezultatom 52,59. Drugi mesti sta osvojila Milan Kranjc v skoku ob palici 480 cm, in Kristina Jaz- binšek v metu kopja 53,68 ter Na- taša Erjavec, ki je bila v metu krogle tretja s 14.32, cm. J. K. Rezultati občinskih sindikainih iig Občinska liga - mali nogo- met: 1. liga: 1. Gaberje 2. Ašker- čeva 3. Aero 2. liga: 1, Ledo BC 2. EMO Škorpioni 3. Grofija 3. liga: 1. Cakani 2. Pelikani 3. Triglav 4. liga: 1. Železničar 2. Ingrad me- hanizacija 3. Prijatelji 5. liga: 1. Zdravstveni center 2. TIO 2 3. Južni veter 6. liga 1. Lokrovec 2. Obnova 3. Orkan Mali nogomet - starejši člani; vrstni red: 1. Klima 2. ŽTO 3. Aero 4. Žična. Za tekmovanje se je prijavilo 6 ekip, od katerih so tekmovanje končale samo 4 eki- pe. Ekipi EMO in Žična se zaradi neprihoda na dve tekmi črtata iz nadaljnega tekmovanja. Tenis 2. liga: 1. LB 2. Železni- čar 3. EMO 4. Klima 5. RC-B 6. Cinkarna 7. ZTKO 8. Libela 3. liga: 1. Mene 2. Dobrna 3. Ope- kama 4. Kovinotehna 5. Aero 6. Zlatarna 7. ZC 8. Sodišče Vrstne- ga reda 1. lige organizator ni mo- gel sestaviti, ker vodje ekip niso sporočUi vseh rezultatov. Kopitar biiže Olimpiadi? Roku Kopitarju še niso po- vsem potrdili vize za potovanje na Olimpijskih igrah v Seulu. Za- to je bil zelo pomemben njegov nastop na Balkanskih igrah v Ankari. Rok je na tem tekmo- vanju tekel odlično, saj je na 400 m z ovirami osvojil srebrno medaljo in pri tem dosegel svoj letošnji najboljši čas 49,76, odlič- no pa je tekel tudi v štafeti 4x400 m. Mladinci Aera s Singnom Mladi rokometaši Aera Celje se bodo jutri pomerili z rokometaši iz pobratenega mesta ' Singen. Tekma bo ob 18,30. uri v dvorani Golovec. Helena In Denis v Budimpešti Znani strelski zasenjak in športni delavec Vinko Lavrinc iz Rečice pri Laškem nas je obve- stil, da bosta mladi strelki s pi- štolo Denis Bola iz Titovega Ve- lenja in Helena Lavrinc iz Rečice nastopili prihodnjo soboto in ne- deljo na velikem mednarodnem tekmovanju v Budimpešti. Nova priložnost za odlične rezultate. J. K. Metalna Iz Maribora najboljša Na hitropoteznem moštvenem turnirju v Celju, ki je bil ob ob- činskem prazniku 20. julija, so bili najboljši šahisti Metalne iz Maribora, ki so v dvokrožnem nastopu zbrah 35,5 točke pred Celjem 31,5, Rudarjem iz Trbo- velj 30. Kovinar - Marles iz Mari- bora je bil četrti, Velenje peto in druga ekipa Celja šesta. Za celjsko ekipo so nastopili Štucl, Pešec, Ceglar, Mikac in Bervar, ki je dosegel na drugi ša- hovski plošči najboljši rezultat od vseh sodelujočih. J. K. 16. STRAN-NOVI TEDNIK 21. JULIJ Zlatoporočenca na Ponikvi Na Ponikvi sta si po petdesetih letih skupnega življenja rekla »zlati da« Ana in Mihael Cobec. Spoznala sta se v Dugi Resi kjer sta bila oba zaposlena v tekstilni tovarni. Leta 1938 sta se poročila in se vrnila na Ponik- vo. Tu sta skupaj previharila življenjske viharje, da bi zaplula v novo petdesetletje skupnega življenja. Redek jubilej sta pro- slavila v krogu sorodnikov in znancev z željo, da bi jima zdravje bolj služilo. Če bo zdravje, bodo tudi rože na Aninem vrtu, ki so njena velika ljubezen. Mihi, kot ga kličejo prijatelji, pa bo spremljal nogo- metna dogajanja. Nogometu je predan z dušo in telesom, kot igralec, trener... Ana pa bo seveda še naprej aktivna v dru- štvu invalidov. Kljub temu, da je zdravje motilo njuno praznovanje, pa jima opti- mizma ni zmanjkalo. TONE SEŠEL Bodice Ali odgovorni mislijo, da bomo dosegli fran- coski standard, če se delamo »Francoze«? Od davnih prednikov je človeku ostala last- nost - varnega počut- ja na visokem polo- žaju. Včasih so rekli: »Zgo- di se božja volja!« Da- nes pa: »Zgodi se vo- lja malih bogov!« Gospodarstvo spQ. nja na neurje - J kratski oblaki, (' izgub, poplava ^t v dolgovih. ^ Birokratski mlini^ Ijejo počasi, posj: jih lahko - korup^ Preden volk dlako pogosto .j^J" ha« - kje so črne ovJ Lažje je koga žejni prepeljati preko vJ kot pa - mimo ^ stilne. MARJAN Poletni foto utrip EDIMŠkSNEC: Lep pozdriMV z morje Veselo poietje v Pekiu čudovita narava, urejeno okolje, zanimiv podzemni kraški svet in tudi prizadevni ti stični delavci v Šempetru pripomorejo, da je v Peklu veselo in kljub poletni vročini t osvežujoče. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo, ko so pripravili zabavno prireditev, kjer se zbralo več kot 2000 obiskovalcev. Med drugim so v zabavni igri obiskovalci stavili ocenjevah višmo smreke (na sliki) - tisti, kije uganil, pa je dobil polovico stav. Turistiit delavcem bo dohodek od prireditve še kako prav prišel, saj nameravajo pripraviti za od še podaljšek jame. EDI MASN Partizanske domačije 39 Piše Nlilenko Strašek Kmetija, ki so Jo tolkli s krvavim bičem K Zgornjem Zalazniku nad Trbovljami ne sega več dim trboveljske industrije, niti ni moč videti orajškega dimnika, ki s svojim stru- pom napolnjuje dolino, več- no ovito v prašno meglico. Dvesto let že živijo Zgorriji Zalazniki na tej domačiji, v soseščini, od koder so de- setletja odhajali v dolino za- savski knapi, nekdaj do brezpravja izkoriščana r^ja. Gospodarja Gvida ni bilo doma, kmetijo je čuvala že- na, pod hišo je v mučni sopa- rici obračala zjutraj pokoše- no travo, katere duh se je omamno vrtinčil v zraku. Se nižje pod cesto, ki pelje na Zalaznikovino, je hrumel te- žak železni orjak: vaščani za- selka na robu Trbovelj so si urejevali cesto. Med njimi je bil tudi Tone Ahac, gospo- darjev brat. Zgodovina kmetije in da bi rad, da se za trenutek odtrga od dela, sem dejal, siten sam sebi. Ni bilo treba preveč pro- siti. »Le zakaj bi prosil. Prav je, da tudi o teh skormnih do- mačijah pride kaj na svetlo,« je dejal ves razgret, brez srag- ce, prepoten in poln dobre volje, ki jo človeku vtisne delo. Odšla sva na hrib in se raz- govorila. Skromna Zalaznikova, Ahacova kmetija ni bila zmožna preživljati vseh štiri- najst otrok, koUkor se jih je rodilo očetu Rudolfu in ma- teri Mariji. Ko je takrat, še ves zagnan in brez težkih živ- Ijenskih spoznanj, Rudolf prevzel kmetijo, otrok seve- da še ni bilo, je vedel, da bo treba v kmetijo veUko vlaga- ti, če hoče, da bodo vsaj za silo živeli. »Kdor v mladosti sadje sa- di, v starosti gladu ne trpi,« je imel navado reči. Zalaznik je bil vzoren kmet, spoštovan in umirjen človek, ki se ni nikdar prena- gUl. Zanimal se je za dogaja- nja v svetu, v politiki pa je tičal nekako med klerikalci in socialdemokrati, vse do- kler ni zapihal nekoliko dru- gačen veter in se je od kleri- kalcev za vselej obrnil vstan. Tone Ahac Na volitvah 1938. leta ni ho- tel voliti Korošca, zato so mu hčerko Milko odpustih iz konzuma, kjer je bila v služ- bi. Postalo je jasno, da so se stvari obrnile. S starim Žagarjem, ki je strastno veroval v avstroogr- sko izročilo urejenosti in dis- cipline, sta se čestokrat pre- pirala. »Ko bodo prišli Nemci, bo Tonetova sestra Marija. vse drugače. Oni poznajo red,« je trmoglavil Žagar. »Le verjemi,« je dvomil in oporekal Zalaznik. Dvomil je še naprej. S kmečko pametjo, ki red- kokdaj zataji. Prišel je prvi m^ 1941, najbolj okrašen de- lavski praznik daleč nazaj. Oče in Tone sta gnala bika v klavnico. Domov grede sta srečala skupino možakarjev, ki je hripavo. dobre volje. kričala: »Heil Hitler, deset let prepozno!« Zalazniku se je zataknilo v grlu, jezika pa ni držal za zobmi, na glas pa si vendarle ni upal izreči tisto, kar je mi- slil: »Še štirinsost dni, pa bodo videU vraga!« Podžupanu Zalazniku, Ahacu, so otroci rastli kot konoplja. Bilo je jasno, da bo treba v svet. Najprej se je iz gnezda spustil Rudi. Takoj se je povezal z napredno mladino, pa tudi s starimi komunisti, Lojzom Hohkra- utom, Vilkom Vreskom, Francem Salamonom, Rudi- jem Knezom, Fricem Ker- šičem... Rudijev brat Tone se teh dogodkov dobro spominja, celo z izredno natančnostjo našteva imena. »Ob zlomu Jugoslavije je Rudi začel zbirati orožje in ga spravljati v čebelnjak. Ob napadu na Sovjetsko zvezo je prišel v hišo Keršič, z Ru- dijem sta odšla v kamrico, mi pa smo ostali v hiši. Za vse, kar seje dognalo, so ve- deli le on, sestra Milka in oče. Do spomladi 1942 so vneto zbiraU orožje, propagandno gradivo in drugo, kar bi utegnilo priti prav. Vse to so shranjevali za panji in nihče razen njih ni tega vedel.« Začela so se izdajstva. Med prvimi je odšel v ilegalo tudi Rudi. Treba je bilo ohraniti - glavo! Ob desetih zvečer, 22. ai la 1942, je oblekel staroju slovansko uniformo in od med fante, iz katerih se pozneje ustanovil Prvi i jerski bataljon. Ob dvehi trja so se na domačiji pri zali gestapovci... Skor^da natanko dva« seca pozneje, 21. junija. Rudi padel pri Spod« Krašah pri Rečici. Po Rudijevem odhodu' mači, oče in Milka pa drugi, niso mirovali. Ui^ bila Keršičeva kurirka šič je bil tisti čas okrajni kretar KPS), po svoje p2 delal tudi oče. Naslednji dan po Ru^ vem odhodu so znova pl gestapovci. Tokrat po taK »Ker ni starejšega mora eden vas z nami. O? čite se,« so rekli hudot materi in vzeli - Tineta. »Bilo je,« se spominja ne, »kot bi odpeljah telici^ Septembra 1942 je končal v pečeh Auschvv"' star sedemn^st let. Zasavskim knapomj^^ dobro znano, na koga se ^ ko zanesejo. V jeseni in P, koncu leta 1942 je njUJ fantov z Zalaznikove o^j^ čije odšlo k partizanom mačija je bila nekakšen ni center. Od tod so v gozd Hinko Kamijj Stane Žagar, Anton ^.j,^ nar-Antonesko, Alojz Mali in drugi. (nadaljevanje prihodfj'^ A