Katolfšk cerkven lis t. Tefaj XIV. V Ljubljan i 19. grudna 1861. i Asi 20. •Mezusek r jaslicah. Kristjani veselimo Se leto sveto noč, Boga lepo hvalimo. Za toliko pomoč: Lej, Jezus tam 't nebes priteče k nam. Preljub >. milo Dete . Zanesi grešnikam ! O ti presveto Dete ! Kaj v jaslicah letiš ? Ročice svoje svete K molitvi skup deržiš. O ljubeik naš. Poka/.' nam' mil' obraz! Preljubo, milo Dete. Zanesi grešnikam ! Na s vrt si zvolil priti Ko Dete majhno še, Nas k sebi povabiti. K ljubezni vneti vse. O Jezus moj ! Terpet' začneš necoj ? -Preljubo, milo Dete, Zanesi grešnikam ! >lu angelci pojejo Ze pesmico lepo. Mu hvalo čast dajejo, Ki bo odperl nebo : Čast bod' Boga Na neb' visokimu ! Ti pa, o milo IK-te, Zanesi grešnikam ! Pastirce angel vabi K molitvi [letela; Kristjan . le ne pozabi, Častit' svoj'ga Boga; Je Dete res Prav' ži\i Bog; z nebes. Preljubo, milo Dete. Zanesi "l esnikam ! Nedolžna ž'vinca mirna Ga v jaslicah časti. Premisli, duša verna. Kaj tebe to uči ? — Poklon' se mu. Prcljub'mu Ježčiku. Pa zdihni: milo Dete. Zanesi grešnikam ! To Detice rojeno Za nas hudo terpi. Na slani co položeno — Še mirno pokori. Ze pervi križ Voljno za nas terpiš ? Oh, ljuho. milo Dete. Zanesi grešnikam ! Po svetimu obrazil Solzice mu teko. Ga v ojstriui zimskim mrazu Le malo odenejo. Brez oblačil Na križ bojo pribil' Kadaj Te, milo Dete, Zanesi grešnikam! Ne jokaš zavolj mraza , Se križa ne bojiš. S solzami svojga obraza Nas druge ti učiš: Ti jokaš le Za uboge grešnike; Oh, ljubo, milo Dete, Zanesi grešnikam! Darujmo mu solzice Resnične žalosti. Poljubimo ročice M u vsi poboljšani. PoiniTval bo Nas Ježčik smiljeno ; Zdihujmo : milo Dete . Zanesi grešnikam ! Burja. Tri in dvajset zveličanih japanskih mučenikov iz M. in MMM. reda sv. očeta Frančiška bo posvečenih ali med svetnike prištetih. (Konec.) Prištetev med zveličane in prištetev med svetnike pomeni priprostim ljudem ravno tisto reč. Akoravno pa v tem, de jc kdo od sv. Cerkve med zveličane ali med svetnike prištet, ni bistevniga razločka, ker zveličan iu svetnik sta oba za nebeščana spoznana, je vender med oklicam za zveličanima iu med oklicam za svetnika razloček, ki ga boš, ljubi bravec, hitro sprevidil. ako le-te ver.-tice zvesto prečitaš. Prištetev med zveličane je papežev razglas, de se kdo zavoljo svojih junaških čednost, ki so sc na njem lesketale, in zavoljo čudežev, ki so se po njem že pri življenji ali po smeri godili, in so jih nar viši papeževe sodni-je, ki so za tako preiskovanje postavljene, za resnične spoznale. za sedaj sme za zveličan i ga nebeščana imeti, de se sme na pomoč klicati, in dc se sme na določenih krajih tudi posebno častiti. Prištetev med svetnike , je pa končni, slovesno izusteni papežev oklic, po kterim se kdo med število svetnikov postavi, iu se kakor svetuik povsod, ali po vsi cerkvi častiti mora. Iz razložbe, kaj se pravi: za zveličan i ga jc kdo od sv. matere katoliške Cerkve spoznan, in iz razložbe. kaj sc pravi: za svetnika jc ona koga oklicala, jc razvidno, dc tako dobro zveličavno kakor s ve t ni ko v o življenje, čudeže, in pri mučeiiikih posebej še njih za spri-čevanje Jezusove vere prestano mučeništvo, so nar viši papeževe sodnije nar drobniši preiskovale iu slednjič vse za resnično spoznale, in zato so sv. Oče papež v pervitn primeri jeji tega zveličanim prišteli, tojc, dovolili so, dc sc s m ?jo od njega duhovne ure moliti, sv. maša brati, ob kratkim toliko vnanjiga ali očitniga češenja se mu sme ukazovati, kolikor in kjer mu ga oni v svojim apostoljskini razpisu določijo. Zveličanim se očitno češenje ne skazuje po vsim svetu, ampak le po določenih krajih, na pr., Ic v kakitn redu, ali v kakim kraljestvu, ali pa tudi le samo v kaki škofiji. Kader sv. Oče papež koga zveliča ni ga spoznajo, si prihranijo, ga ob svojim času slovesno za svetnika vsimu svetu oklicati, ker svojimu razpisu pristavijo: ..kaderkoli bo mogoče, ga bomo svetnikam prišteli;" kakor de bi rekli: Popolnaina smo prepričani, de ta iu ta je zveličan ali družuik izvoljenih Božjih v nebesih, in torej vre-diu očitniga tudi splošniga češenja ; tode za zdaj dovolimo, de ga le pri vas, v vašim redu, v vašim kraljestvu, v vaši škofiji častite; ako bo pa Bogu dopadlo, tega svojiga služabnika ua zemlji še z več čudeži poveličati, ali če bo še vaš red, ali več kraljestev, ali več škofij za njegovo očitno češenje prosilo, ga borno tuti vesoljuiinu svetu za svetnika razglasili iu zapovedali, de naj ga povsod za svetnika častijo. Razloček med zveličanim in svetnikam tedaj ni bistven, ker sta oba za nebeščana spoznana; razloček jc le v tem, de zveličanimu sc le ua določnih krajih, in pa tudi le toliko vnanjiga češenja sme skazovati, kolikor je v papeževim razglasu določeniga; za svetnika razglašeuimu se sme pa vse svetnikam dolžno češenje povsod očitno skazovati, in za svetnika ga morajo po vsim katoliškim svetu spoznati. Svetnikam dolžno češenje pa obsega: 1) Svetniki se morajo povsod, po vsi ce. kvi za takošne spoznati; 2) svetniki se smejo v očitnih cerkveuih molitvah na pomoč klicati: svetnikam v čast se sinejo cerkve zidati in altarji postavljati; svetnikam v čast se sme sv. i::a.-a ;»»v.^oj opravljal , iu oJ r;ji!i duhouie ure moliti; 5) svetnikam v čast .-e umejo posebni prazniki postavili; ♦i) podobe svetnikov s svitlo krono uad glavo, iu 7) ujih Hvetinje sc smejo k očitnimu češenju izpostavljati. Ker je zveličanim le nekoliko tega. zdaj imenovanima svetnikam dolžniga češenja. iu lo še le na določenih krajih očitno skazovati dovoljeno, lahko spozna« , ljubi bravec, kolika čast bo došlu našim 23 japonskim mučeni-kam, ki so se dozdaj le sam > v treh Frančiškov ih redih in pa v Maliuski škofiji v Japouiji častili, ki jih bodo «v. oče papež Pij IX. po velikonočnih praznikih prihodnjiga leta 18ti2 slovesno za svetnike oklicali iu jim po vesoljnim ker-šanskim svetu v.se svetnikam dolžno češenje skazovati za-povedali. Boš morebiti, ljubi bravec. vprašal, kako li vem. de se prihodnje leto po velikonočnih praznikih že večkrat imenovani mučeniki svetnikam prišteli bodo? Glej, takole vein: Pervi redovni vodja. preč. o. Bernardin iz Montefrauko, so 6. kioiovca t. I. vsim preduikam frančiškanskih okrajin, ti pa naprej svojim podložnim, med kterimi sim tudi jest, službiuo oznani i. de »e je na njih prizadevanje zopet povzelo preiskovanje za slovesno posvcčeuje naših 23 japonskih mučeuikov. od kteriga >e je, kar so bili 14. kimovca Ir>27 za zveličane oklicaui. ncprelergauo molčalo. t'd nar laučniši sodnije za posvetničenje (sacrae Kota«), imenovan pospcševavec sv. vere (_l'r»mot"r fidei). kterimu so naš o. general nadaljua preiskovanje naših mučeuikov priporočili, je to zastalo preiskovanje jel pregledovali, iu ti. vel. ser-paua t. I. je podal sv. Očetu dobro premišljeno prošnjo, v kteri jc lazložil. de v poživljanje ii še edino zveličauske katoliške vere. ktera sedanji dan toliko peša. ktero si rovarji in prekuruhi iz sveta potiebiti prizadevajo, bi silno veliko pripomoglo, ko bi se japonski mučeniki slovesno prišteli med svetnike. Po zvestim prebiranji pospeševavčeve prošnje so -v. Oče papež zapovedali. uaj se to preiskovanje hitro hitro povzame, ter se končno dožene. Že 3. kimovca se je sv. Očetu papežu razsodba sodnije sv Bote predložila. na ktero so odgovorili tle brez sketbi se smejo naši zveličani mučeniki svetnikam prišteti. Ali oviravec, sodnik pri tej sodniji. diabolus rotse imenovan, tudi proti papeževi raz odb št* v-elej kake dvome povzdigne, ki jih v nur drobniši prevdarek priporoči iu takrat. kader so tudi ti dvomi odpravljeni, se se le v kaki cerkvi slovesno okli-i e. tle preiskovanje za posvečenje je pri nar viši sodniji dokončano. Ko so naš prečast. ti general 3. kimovca papeževo razsodbo zastran po.tvecenja naših mučeuikov po službinim lopisu prejeli, so se podvizali iu 8. kimovca so nam podkožnim to prevesel« novico oznanili, nadjačoč se. de tudi ;>o oviiavcu razodeti dvomi, ker so malo vredni, bodo urno rešeni, luu res. bili so urno rešeni; 17. kimovca. v praznik sv. očetu Frančišku vtisnjenih s v. ran že pridejo sv. Oče papež v našo frančiškansko aracelsko cerkev, in ondi v pričo 4 kardinalov in več škofov, med kterimi so bili tudi nekteri iz Meksike, v pričo vradnikov sodnij za posvečenje, v pričo špai.jskiga poročnika iu neštete množice obojniga spola o polenajstih slovesno izrečejo: ..Vsi dvomi o posvečevanji 23 japonskih mučeuikov so popolnama odpravljeni. iu brez skerbi se smejo svetnikam prišteti.1* Tudi to so nain pervi redovui prednik nemudama oznanili. in ob eniui pristavili, de upajo, ker je vsa preiskava za posvečenje do zadnje picice končana, dc slovesna pri-štetev naših 23 ze zveličanih jap utskih mučeuikov med svetnike se bode koj po velikonočnih praznikih prihodnjiga leta obhajela. ako do tistih dob kako pripomoremo, de se ložej založijo stroški za slovesnost v dan posvečevanja, ktere stroške mora terpeti red. iz kteriga so svetniki. Pa bo morebiti kdo ugovorih ..Kaj zato. de koga svetnika okličejo, sc morajo papežu takse plačevati? Zato, de sv. Oče papež k-ga svetnika okličejo, se jim kakor oklicevavcu nikakoršuo dcuarno plačilo ne odraj-tuje; v naši katoliški Cerkvi svetnikov za denar ne ozna-nujejo; de se pa vradnikam, ki kakor ljudje gotovo od vetra in sape ne živijo, za njihovo pospešeno in uaddolžnostno delo ue le radovoljno, ampak tudi večkrat še kako dolo-čeuo plačilo odrajtuje, sam dobro veš. ako le količkaj po kauceiijah hodiš. Pa to, kar se rimskim sodnijam, ki so za posvečenje postavljene, za spise in prepise plačuje, so nar manjši stroški; nad vse veči so stroški, ki jih tirja priprava za slovesnost v dan posvečevanja. Le nekoliko poverimo ti bom omenil, kake priprave zdaj naš red ima, de se dau posvečevanja dostojno obhajal bode. Naš redovni prednik morajo poskerbeti, de bo v dan posvečevanja velikanska vatiuska ali sv. Petra cerkev nar veličastniši opravljena in razsvitljena; morajo poskerbeti, de se več podob naših inučenikov na platno malanih napravi, kterih ena se v cerkvi na altar postavi, druge pa ua bandera, ki jih o posvečevanji v obhodu nosijo; poskerbeti mora za drage pomenljive darove, ki se tisti dan darujejo med s.eto mašo; pa za novo mašilo opravo, ki jo sv. Oče papež in njihovi levili ta dan oblečejo, in še za marsikaj druziga, kar vse se z majhnimi stroški ne opravi. Iz tega lahko previdiš, tle so naš redovni prednik v zadetgah zastran stroškov, ki morajo neogibljivo biti, de se to sveto in mnogopomenljivo opravilo z vso potrebno slovesnostjo opravi. Bi li ti. dobri bravec, in ti keršaiiska bravka lih verstic. zlasti ako sta še kaj v bolj tesni zvezi s svetim očetam Frančiškani, nc bila dobrovoljna po svoji zmožnosti s kakim beličem pripomoči, dc se vaših bratov slovesna prištetev nietl svetnike tolikanj lepši opravi in ne zakastitijc? Sej tukaj je lepota in slovesnost na pravim mestu, ko velja Božji časti in svetnikam. Ako te je vol ja priuesi svoje darilce kjerkoli v žagrad k oo. frančiškana m kterim so prečast. o. general dobrovoljue darove sprejemat; naročili, dc se od vsih samostanov naše frančiškanske okrajine skupej spravljeni vsaj do prihodnjiga 40dauskiga posta po o. proviucialu v rečeni namen v Kim pošljejo. Novi svetniki bodo za vas dobrotnike prosili iu sprosili nam vsim miriiiših iu veseljših časov, kakor jih sedanji čas vživamo, in zadnjič se tudi smemo nadjati, dc sv. mati katoliška Cerkev bo po frančiškanskih cerkvah po posvečenji naših inučenikov svoje nebeške zaklade vsim vernim za kake dni odpet Ia, kakor smo biii 1S40 v nekih krajih doživeli, ko sta bila dva frančiškana, oo. Janez Jožef od sv. Križa iu Pacifik od sv. Severiua, svetnika razglašena. Bog nam daj to slovesnost veselo učakati! O. Mansvet. Mlozivne jasfice. Sveti Frančišek Serafinski je bil goreč častivec Deteta Jezusa. De bi se za svoje radovoljno uboštvo bolj vnel. pridno premišljuje uboštvo Deteta Jezusa tam v betlehein-skih jaslicah. Posebno je pa božični praznik v to premišljevanje tako vtopljen, de inu goreče solze po licu lijej•». Tri leta pred smertjo mu pa ua misel pride, narediti jaslice, de bi si prav živo pred oči postavil presveto rojstvo iu uboštvo ljubiga Zveličarja. Zvoli si v ta namen kraj v nekim logu blizo mesta ..Kastrum Grecii." Ondi da postaviti narpopred reven lesen hlevček. Vanj pa napravi jaslice in darilnik (altar). Na to oskerbi podob pomenljivih Jezusoviga rojstva: V jaslicah je ležalo prelepo Dete Jezus, zraven stojita Marija in sveti Jožef, tudi pastireov iu angelov je bilo viditi, tako kakor nam sveti evangelij pripoveduje. Sveti večer pa gre sveti Frančišk s svojimi duhovnimi brati k jaslicam. Od blizo in od dalječ vre verno ljudstvo skup, de bi se lepiga in toliko pobožniga obhajanja te svete noči vdeležilo. Vse jaslice, ves hlev se praznično lesket? od obilnih lučic. Prav častitljivo opravijo v hlevcu na da-rilniku pri jaslicah očitno Božjo službo, pri kateri sveti Frančišk sam pridiga od veliciga uboštva in goreče lube/.ui Deteta Jezusa do ljudi, ter tako milo in giuljivo govori, de vsi pričujoči jokajo in zdihujejo. Tu tako Ijubezujivo obhajanje svetiga večeia po tem vsako leto ponavljajo, in verno ljudsto je imelo toliko veselje nad tem pobožnim opra-vilani, de sc je šega, o Božiču jaslice napravljati, bolj ni bolj razširila, in je še dan današnji zlo v navadi. Po dosti krajih ima vsak otrok svoje lepo napravljene jaslice v kotičku za mizo ali v drugim primernim kraji. Več časa pred Božičem je skerb za mah, za lepe podobice in drugo pripravo k temu priserčnimu delu. Pa ne le otroci, ampak tudi marsikteri odrašeni si vsako leto svoje božične jaslice napravijo, de sc visoke skrivnosti Jezusoviga mi-lostniga rojstva tolikanj bolj živo spominjajo in tudi svoje jutranje in večerne molitve pred njimi opravljajo. Lepo je pa tudi, kar se sem ter tje vidi, de se v cerkvi na kakim stranskim altarji lične jaslice napravijo vernim v živi spomin na nar veči dobroto — včlovečenje Sinu Božjiga. Pred vsim drugim naj si pa sleherni v svojim sercu božične jaslice postavi. Burja. Za ituhorsko pastir sir o. Kako bi se dale primerne domače in deržinske pobožnosti zopet napraviti, kjer so jenjale, in kako se dobro pospešiti? (Sklep duhovnih pogovorov v lavant. škofii.) (Konec.) 3. Spodbudno skupuo branje dobrih bukev se zamore napraviti pozimi o predpražnikih, ob nedeljah in praznikih, sploh o večerih, ali pred jedjo ali po jedi. Bere se evangelij tistiga časa, življenje svetnika, kteriga god sc obhaja, oddelik iz katekizma ali kaj druziga piiuierniga. Bravec naj bo, kdor nar bolje bere, in komur se prednost spodobi, kakor predmolivcu. Verne, pobožne pesmi domačo pobožuost močno povzdigujejo, posebno če so od praznikov in posebnih cerkvenih časov; na pr.: Poslau je angel. Eno Dete jc rojeno itd. (Efež. 5, 19.) 4. Med pomočki za povzdigo domače pobožnosti je zlasti hišni altar, bodi si žc podoba ali bridka martra, ktera naj se v nobeni katoliški hiši ne pogreša. (Bridke mar-tre se dobivajo naj boljši kup iz Graden-a na Tiroljskim.) Dušni pastir naj domače svete podobe blagoslovi. Domača bukvaruica je ravno tako potrebna v povzdigo domače pobožnosti , k čimur se posebno priporočajo (Celjske) evan-geljskc bukve, katekizem in zbirka cerkvenih pesem; slovenski Goffiii v Celovci; kerš. katoliški nauk v Ljubljani; djanje svetnikov Božjih, 2 zvezka. Že davno se pogrešajo bukve za domačo pobožnost s primernimi iitairjami, pesmimi in molitvami; enako tudi škofijsk katekizem. (K sklepu nasledvajo opombe za duhovne pastirje zastran njih zgleda). Misijonsko. (Sklep.) Pod tem napisani smo včasi kaj od afrikanskiga misijona naznanili, zlasti iz tiaznauil Marijne bratovšine na Dunaji. Za letaš te naznanila sklenemo z majhnim oziram na sedanji stan srednje-afrikanskiga misijona, ker odsihmal se začne zanj nova doba, ko ga je serafinski red sprejel. Za ta misijon tedaj zdaj delajo: Sinovi sv. Frančiška z drugimi duhovni in svetnimi vred, kteri se v ta misijon podajo; udje ravno tega reda, ki imajo v Neapeluu vstav pod vodstvam čast. o. Ludovika, v kterim je do 50 zamureov; vstav duhovna Mazzata v Veroni, ki ima več mladenčev in pošilja izverstne duhovne v Afriko, zmed kterih sta sedanjo dobo, menimo, dva v Afriki; propaganda v Kimu, ki ima več ali manj mladenčev od ondod; misijon častit, duhovna Olivieri-a z vsimi dobrotniki vred, ki po muozih krajih njegove odkupljence hranijo in odrejajo, iu z vsimi tistimi, ki mu denarno pomoč skazujejo. Olivieri-a samiga. ki star in olabljcu ue more več v Egipt iu drugod popot-vati, namestujc bogoljubni duhoven, gosp. Blaž Verri iz Milana, ki je že davno v Kairi in ondi zamurske otroke z velikimi trudi in stroški katoliško odreja. Po listu gosp. Olivieri-a 5. t. m. iz Rima je imel g. Verri proti koncu listopada že 25 dekličev v nekim samostanu v Kairi, ki mora pa za sleherno posebej veliko plačevati na mesec. Desiravno je to pritežua reč. se nam vender zdi, de (a zamorski misijon v sercu mohamedaiiskiga Egipta utegne z B-ižjo pomočjo prav dobre nasledke imeti. Mohamedau-ska vlada gosp. Verri-ta z zamurskimi otroci iz dežele ne pusti; s tem bolje! Naj se pa v njenim sercu katoličau-stvo goji, in od ondod tudi med zamurci širi. Otikoranje Store neor. Kadar je govor od izobrazovanja kaciga naroda, sc pogreški njegovi ne smejo zamolčevati, gerče ne zakrivati. Kar je v narodu škodljiviga, sramotivniga. nespodobniga, mora brez usmiljenja pod pilo, pod sekiro, v plavž iti. de se liči, gladi, otesuje iu topi. Ena nar hujših, nar škodljivših razvad po več slovenskih krajih je p o n o č c v a n j e. Nobena reč slovenske mladosti obojiga spola od lepe olike tolikanj ne zaderžuje, tako močno ne podivjačuje. kakor ta nesnažna razvada. Fant, ko začne odrašati, bi mogel rasli z leti tudi v pameti in modrosti, v pokoršini do cerkve, do staršev in vikših. v čednosti, in v spoštovanji tuje čednosti; vsimu temu je pa poiiočevanjc kar naravnost nasproti, iu kar so sadili cerkev, starši, šola itd., to razdere drušina in po-nočevatije. V tih potiočnih fantovskih sodergah se govori, kar se ne sme govoriti; sc poje, kar jc pregrešno peti; se vpije, rogovili in počenja, kar je osorno iu prederzno, ter ostudno pametnim ljudem. Mladost, ktera se pouočevanju vda, jc — bi djal — zgubljena za cerkev iu ss. zakramente. kterih zredaina večne prejema ali jih pa gro/.no oskrunuje; za starše, kterim več pokorna ni; za sosesko, kteri dela sramoto namesti poštenja; za Boga in sama za-sc, ker živi v smertnih grehih. Kadar pa človek ni več v gnadi, ko zabrede v smertni greh in nima volje se iz njega izkopati ter hudo priložnost zapustiti, potem je njegova divjačnost in neukrotljivost vsak dan hujši iu strašnejši, njegova jeza in togota neutolažena, njegova srovost in gerdobija nepreuesljiva. Od tod prihaja toliko pobojev, pretepov, toliko klanj iu morij divjaških ponočnjakov, kar sodnijc nar bolj vedo. Človek v greh izdan in vanj zatopljen in s hudo na\ado k njemu priklenjen, je besen, jc obseden, je pripraven k v>i-mu hudimu. Le stan gnade dela mirno iu pokojno serce, dela mehke iu nežne čutila in veseli obraz, ter jc podlaga vse olike in izobraženosti vsakteriga naroda, pa tudi njegove prave — časne iu večne sreče. Ponočevanje v naši deželi vsestranski oliki silno škodo dela, jo v narodu odvračujc, in dokler se ta razvada v kterim koli kraji nc bo zatcrla, se tajista okrajina ue inerc olikana imenovati. Ponočevavec je nevaren, v kakoršin koli stan naj pride, ker on nese seboj svojiga antikrista, to je, vse hude razvade, ki se jih jc pri pouočevanji navzel, in obnaša se kakor prase, bodi si v tem ali tem stanu. Celo otroci nekdanjih ponočevavcov imajo radi veliko hudiga svojih staršev nad seboj. Dosti žalostnih zgledov imamo sem ter tje pred očmi, ni jih treba posebej naštevati in imenovati. Morebiti se komu poljubi, od te gerde slovenske razvade še kaj zapisati ali kak žalostin zgled Danici o priliki naznaniti. Mi le to še opomnimo, kako strupena jc ta razvada, de se dostikrat še sivi nespatni starec nespametno pobaha. kako je v mladosti ..fautoval," in rečemo, de poiioccvauje se mora odpravili, kjer koli je v navadi, ako se hoče narod zareo kdaj olikan imenovati. K (emu pristavimo se zadevni sonet, ki smo ga o li reči pred nekaj časam prejeli od piijatla rodoljuba. M*onor*\]a h n m. N«rov*<> je. de mladec se raduje : Živo* t se v r'bu. glasa razodeva; Naznanjat oginj — dim se v zrak dviguje; Veselje od nekdaj če rudo prepeva. Pačlovk naj «>e človeško zveseljuje; IV trga pa dostojno ne umeva. In pamet, čednost gerdo gateptuje: Je «>n človeštva »pak. dem« is l.lcva Raztade ima t Rak narod mnogotere; Slovenski vp'joče ima ponoče vanje, /a kar ja ptujci jrrajajo brez mere. -Taljenje volčje.- rkonjsko razgetanje- •) Jim je ta nočni krič. in v*e Slovence Po tem ;tr«le za _ž'vinske sirovence." Rodoljub. 00fjleit po Sforenshitn in dopisi. Iz Ljubljane. »i. i. m. je bila šiiristolclnica. kar se je ljubljanska škofija začela; »i. grudna 1 Kil jo je bil namreč cesar Friderik III. vstauovil. Ker je pa papeževo potcidivno pismo od •>. kimovca llt>2. .-e sme prav za prav od ondot njen začetek Akti. Prav bi bilo. ko bi kdo naših zgodovinarjev za listi čas kako spomenico napravil. ali k<» bi se več pisateljev k temu Mrinilo. l.epi spominek bo -ieer >v. pismo, ki utegne do takrat gotovo bili. — S to piiliko naj omenimo tudi Skaričeviga sv. pisma. ki je od I i;i v bervaško-dalmaiitiokim narečji ua svitlo piišlo. Napis mu je: ..Sveto Pismo s tu roga i n o v o g a u v i t a iz I a t i u s k o g a s obzirom u a matične knjige i z b i s t r e ii o i i z l u m a č e u o p o .1 v a u u S k a r i c u. 12 rasti. Gosp. Skarič. korar in bog-»sloT*ki učen.k v Zadru, je imel s tem delam čez 30 let opraviti, in /videni hogus|.,vski možje neki delo hvalijo. Kolikor moremo ta trenu'ck reči, je gotovo to, de prestava je prav gladka, lična, v lepi besedi, iu razlaga obilna in dobro razjasiiovavna. desirav no se besedje od sedanjiga «lov.st:.iga jezika nekaj malo loči in na jezik starih dalmatinskih pisav-cnv meri. Gotovo velik zaklad jc to delo za naše brate Jugo-slovenc. pa tudi za nas. kdor si ga napravi in bere. Iz Ljubljane. Včeraj-teden oh O. sla bila na ljubljanskim polji bli/.o smodnisiiicc ( Pulverlhurm) dva hudo-dcluika obešena, Janez K., mesar iz Verone. in Frančišk M., delavec i/. Mantove. ker sta bila lani 111. prosenca v ljubljanski delavšnici Jožeta Gobbi-la, tudi l.aha, umorila. Pervi je imel 41. drugi 2s let; oba sta bila iz mladosti zanemarjena, malo podučena v verskih naukih, zlasti drugi, hrt/, u^t-sa za lepe nauke, zgodnja tatova iu prctepavca. ki so ji že davno po ječah vlačili, pa se nikoli nista po- •) O p ii m h a T.- psovke niso moja t naj.I ha. sli»«l sim jih na svoje u>e»a iz ust l.aha in Nemca, a kterima r.m »c po nakljucbi sonci na popotnim vozi. Peljaje ne ž njima ponoči »Uii veo .slovenskih va-i ob \cliki cesti, slutimo tu pa taiu ..fantovsko* popevanjc, tuljenje in vriskanje. Piujcama je bilo posebno poslednje t-dikanj zavzclno in neaterpljivo, de se nista mogla zadosti nagroziti nad leni. »Kaj zlodja je to tuljenje.- je ;»dernjal l.ali. »smo mar v »oleji deželi?- (Che diavolo r mai ijuesto urlare! Sitno in pat»e de lupi?) še huje jo je zan.bil Nemic: »O was lur rohe Vieher! Ist da* niclit wahre» Rosszt^ither?-4 — Tako-le sodijo ptujci o tem skuljenji. ki je javalne še kje drugod tako razširjeno ia vkoreninjeno. kakor ravno med Slovenci. In te graje na* ne ubrani nobeno togotenje čez zabavljavee ia pripovedovavce. ampak le edino opušenje te zaren divjaške razvade, komur koli jc tedaj izobraževanje našiga naroda pi. sercu. naj si z v »ino y miocki prizadeva, de t>e ta sptka v naši deželi odpravi. boljšala, ampak še le terdovratniši prihajala. Imenovaniga G»bbi-la sta ravno imenovani dan po sv. maši vpričo druzih tovaršev v sobi napadla, zabodla in z več ranami vsmertila tako naglo, de je bil komej še sv. poslednje olje prejel pred zadnjim zdihljejein. Čč. oo. Benvenut in Konrad, frančiškana, sta ju spremljala na moriše. Po obešenji ki jc bilo kar naglo opravljeno, so pater Konrad pričujočo množico, več tavžent ljudi, nagovorili in jih krepko opomnili, kam de človek pride, ako zanemarjen, nepodučen postopa, kakor njih dosti po Ljubljani, ter so budili starše, de naj bolj skerbno za keršansko odrejo otrok si prizadevajo itd. tzosp. Andrej Andoljšek, naš rojak iu misijonar v Amerki, je v drugo iz Amerike pisal. Bravcem „Zgod. Danice" ustreči, naj posnamemo naslednje iz njegovega lista. Bil je od začetka v On ta nagonu County, zdaj pa je ob Gornjem jezeru v zgornjem Mičiganu, kjer so Nemci, Francozi in Angleži; treba je torej nar manj tc tri jezike misijonarju znati; naučil sc je torej francoskega in angleškega, da tudi v njima besedo Božjo ozna-nuje iu spoveduje. Popisovaje ondotne kraje pripoveduje, da ima 10 ur do nar bolj oddaljenih ljudi svojega misijona. do bližnjega misijonarja pa 40 milj. Naštevaje svoje mnogotere in mnoge opravila zlasti oinenujc, da je pričel delati iu da si upa še letos doveršiti katoliško pokopališče, ki bo pervo pri Gorenjem jezeru. Z lastnimi rokami koplje in jezeioletne korenine ruje. Prihodnje leto bo malo cerkvico razširil in podaljšal, iu potem sebi iu prihodnjim misijonarjem hišo zidal. Primerjaje stan katoličanov oudotnih krajev s katoličani po Slovenskem pravi, da hi Slovenci pač še gorečniši katoličani bili, ako bi vedili bolje cenili srečo, da imajo toliko cerkva in toliko dušnih pastirjev; zanesljivo bi pa svojo srečo bolje spoznali, ko bi le en sam teden v Ameriki živeli. Pri ti priložnosti naj povemo, da je molitvinih bukev. Mana po imenu, ki jih jc spisal misijonar Andoljšek, šc precej na prodaj. Dodala se jim je še ena pola s spovedniki in obhajilniini molitvami; cena jim je enaka ostala. Slovenci radi podpirajo misijonarje. Kupec teh bukev si z malim denarjem ob enem lepe bukve kupi in misijanarju inilošnjo podeli, torej Mano Slovencem živo priporočamo. (Poslani dopis.) Iz krašnje. Mnogo imamo Slovani, iu toraj tudi mi Slovenci zopern kov, ki ne zahtevajo druzega. ko našo narodno pogubo. Žile in žilice vse, po kterih narodni duh veje v narodu in med narodom, radi bi jih podvezali. vire. iz kterih lije narodno gibanje toliko veselo, radi hi jih na suho djali; iu vklad, na kterem stoji narod ves, pidkopali bi ga radi popolnoma. V svoji posebui skerbi si piizadevajo. izobraževanje na narodni podlagi po zmožnosti zaderževati. narodno zavednost mamiti in motiti, življenje iu razcvetanie v duhu narodnem treti in dušiti, steni pa čedalje bolj vednost in omiko v narodu topiti, ter narod siliti v stan, v kterem bi rod za rodom bolj in bolj inedlel in še Ic v poznih boljših časih sc zopet opomogel in vzdignil, ali pa tudi ne mara ko narod slovenski popolnoma zameri. Med tahe zopernike naše pa je šleti med drugimi tudi časništvo. Govoreči pa tukaj od časništva mislimo le časnike, ki so nam bolj znani, tedaj časnike dunajske, nemške in nektere druge po zemlji slovanski, pa v nemškem jeziku. Vse tc časnike radi bi jih pretresli, ter pokazali njih pravo, njih resnično vrednost in verjetnost, pa reč je tako nežna in tako posebne in sitne so dotične zadeve in razmere, da hi mogli silno obširni in natanki biti, ako bi hotli. da bi nas kdo ue razumel napčuo, ali po krivem, v tem ali unein na sumu ue imel. Zato, in da zdaj, konec leta, tudi mi svoje dopise v zadevi narodovnosti za letos končamo, hočemo le sploh, le bolj po verhu brez posebne dotike posamesuih razmer svoje misli, svoje osebno prepričanje v zadevi čas-uištva Iii naznaniti. Geslo (glasilo), na ktero so vsi naši dopisi operali se. je bila pravica in resnica pod vodstvom ljubezni keršanske, in to geslo bi biti mjglo vodnica dandanašnji in zgodnja Danica vsem pravico in resnicoljubnim spošteuim časnikom. Temu geslu zvest, ni človek v nevarnosti, od posvetnih zvijač iu šein zapeljan, pri vsi svoji dobri volji krivičin postati, in večkrat nevedoč, ko taki ravnati. Kdor sc tega gesla derži, se znajde visoko gori nad revami tega sveta, ne pozna uobeue stranke ko take, in če se za to ali uno reč poganja, je pravičin tudi nasprotniku. Pravica iu resnica ste mu ljube, kjer koli ju itajer ipavskiga terga ' in se ponosno ozira po rajski dolini. 3. dan t. m. je bil v to določen, da bi sc po slovesnim cerkvenim blagoslovljeuji izročilo visokimu namenu, kteriga nam znad velikih vrat tiazuanuje napis v zlatih čerkah ,,Veri iu omiki." Slovesnost samo ua sebi znamenito in nenavadno sta povišala, visoko ča-t. iu milostivi generali i-kar iu stoljui prost ljubljanski gosp. Anton Kos, in visoko čast. gosp. kanonik J. Zavašnik, c. k. nadzornik ljudskih sol, ki sta bila od gosp. dekana uaprošena in povabljena nalaš iz Ljubljane prišla, tih devetih zjutrej so se za dolgo verstjo praznično oblečenih šolskih otrok, z bauderci in vejcami v rokah, podali vis. čast. go>p. geucrahikai. spremljani od čast. duhovšine, v farno cerkev, kjer so v svoji častni opravi z vso mogočo slov esiiosijo mašo imeli. Po zahvalni pesmi pa so se iz cerkve s procesijo napravili med priterkovaujem zvonov in gcrmeiijem moznai-jev proti iiovimu šolskimu poslopju, ki je z mnogimi \eitei. bauderci in mlaji zunaj in znotraj prav lepo okinčeno puhajoče sprejelo s serčnim ..Pozdravljeni!*, kakor se je v zelenih heršljanovih čerkah ua sprednjim licu bralo. Poleni ko je cerkveno hlagoslovljevaujc dokončano bilo, se je zbrala duhovšina s c. k. gg. vraduiki iu obilnim številam gosp...le in ljudstva v šolski dvorani, z zelenjem, raznimi podobami in napisi (.med drugimi na eni strani: ..Slava gospod dekanu!" temu nasprot pa: ..llvala soseski!") - krasno in primerno napravljeni, kjer so pred spodobno ozališano podobo cesarjevo pevci za to slovesnost nalaš soslavljeno po- pevko prav verlo in krepko zapeli. Nato je pa vodja slavne šole ipavske, g. Luka Hiti. z domačo besedo v izverstnim govoru zbrano množico pozdravil, je hvalo in zahvalo izrekel vsim vtemeljiteljem in podpornikam glavne šole, pa tudi vin. čast. gospodama, ki sta slovesnost to s svojo na-zočnostjo počastila, in vsim drugim domačim in vnanjiin svatam. je opominjal starše k skerbni izreji otiok. otroke pa k pridnimu obiskovanju šole itd. Ko se jc naposled še cesarska pesem navdušeno odpela, je bila ta redka slovesnost s ..slava '- iu ..živin* -klici končana. Prečast. gosp. dekan pa so z napravo glavne šole in h »ozidanjem noviga šolskiga poslopja mnogoterim zaslugam svojim za cerkev iu šolo, kakor so rekli pri napilnici med kosilam vis. čast. gosp. gcneralvikar, krono postavili. Med Ipavci pa so si s tem delam spoininik napravili, kteri bo njih ime slavil dolge dolge čase. Odpcrto pisemce (io prijatla. inesca grudna 1661.*) — V odgovor, kaj pravim od 15. letnika „Dr o b t i n i c" za leto l*t>l, ti ob kratkem povem, de ta letnik preseže vse poprejšnje v praktičnem oziru. Pač dobra iu pravočasna misel je bila, de so se bolj na tanko popisale iu priporočile po Slovenskim bolj znane iu vpeljane bratovšine. Pisatelji so jih razločili tako mično iu priserčuo, de človeka res mika pristopiti k vsem tem bratovšiuam; in ako bi hotel zbirati, bi skoiaj ne vedil. ktere nuj sc raji poprime. Na vso moč priljudno in pod učljivo je popisano „Og leda lo pobožnega življenja rajnim v hvaliti spomin. sedanjim v vredno p os nemo/* Perva dva so-ftavka ..Poldrugi dan ua Mislinokih fužinah" iu pa ..Franc I pa v i c. izgled keršauskega zdravnika," sta vender zlaliga denara vredna. — vredna, de naj ju imajo vedno pred očmi vse gospodinje iu vsi zdravniki. Zgodovina preteklih in sedanjih dni je šola modrosti za stare iu mlade ljudi. Gospod Ciringcr in Sehel sta To-bijevo zgodbo kaj vgodno obernila na sedanje čase. Gospod Schel je Gregctovo ženitev tako idiljno popisal, dc smo sc večkrat ua glas nasmejali, ko sim jo bral svoji družini. Ilescda v Drobtinicah je vsa zgolj štajerska; pa zdaj smo se je tudi mi Krajuci tako privadili, dc se nam uič več čudua ne zdi, in de se nam še nekako prileže. Tako jc pametno, de se vsi Slovenci soziianiino z narečjem eden druziga, če si tudi pisaje kaj bolj po svojim zavijamo, kakor Gregi nekdanji Pisatelji v Drobtinicah so iz-verslni ter dobro izurjeni v pisavi; to pa se ve, de pre-zviscuiga gospoda knezoškofa ue preseže in nc doseže nobeden. Večkrat si mislim, ko njih »ostavke prebiram: ni jih zastonj llog na svečnik postavil, ker znajo vse tako umevno, tako po domače ter priljudno povedati in ožemati serce. Z zadnjim sostavkam, ..Kratko vodilo za malo in veliko berilo,** so pisatelj Drobtinicam iu tudi sebi venec na glavo posadili. Kakor vselej, so se tudi tukaj pisatelj neprecenljiv iga šolskiga mojstra skazali. Cčitclji naj ta so-stavek zvesto bero in prebirajo! A... Stoljniga prosta v Gradcu so Njih svetost Pij IX. izvolili v. č. g. Frančiška Praš-a, inful. stoljniga dekana in petdesetletniga mašnika itd. Ni a Dunaj jc prišlo veliko slovaško poslanstvo iz Ogerskiga. z bistriškim škofam Mojzesam na čelu, se za domorodue pravice zoper madjarsko presegavost pred cesarjem pognat. .,Gegen\vart" pravi, dc to je nar veči iu morebiti nar pravičniši poslanstvo, in listi pripovedujejo, de še zmiraj novi Slovaki iz Ogerskiga k njemu prihajajo, lmeiiovani list piše. kako hudo sc Slovakam na Ogerskim že od nekdaj godi, kar so Madjari lepši kraje posedli. Vsa ogerska zemlja od Karpatov do globokih nižav je bila nekdaj Slovakov last; ondi dalje so bili Slovaki v sosedstvu z juž- *) To pisemce. is veljavne roke. jc ll r o b t i n i c a ni lepa hvala in iuucdo budilo, Jc naj bi *crčno še dalje olikovale Slovence na sačetim pota. Vr. nimi Slovcni, vender pa so bili vmes drugi od narodovskiga preselovanja ostali hunovski, avarski narodi. Pozneje so Madjari. zapustivši svoje izvirne naselbe, p ti h r u I i in se med severne in južne Slovene vklinili, so Slovake v severne puste hribe odrinili in si rodovitne panonske ravnine v posest vzeli. Slovaki pa so se mogli z veliko revšiuo ubijati ter mnogi deleč in široko po svetu si kruha služiti, ker ga jim gorata zemlja pri vsi pridnosti ui zadosti rodila. Prevzetni zmed Madjarov, nede bi jim bili iz revšine pomagali, so šc zaničljivi pregovor iznašli: To t nem ember! Slovak ni človek! Tako sc jc mirnim Slovanam vselej in veči del povsod dosti hudo godilo, iu še dandanašnji jim malokdo dobro privoši. Ako svitli cesar tudi Slovcnov pravice spoznajo in v vstavi zagotovijo, jih pa neusmiljeni nemškutarji odbijajo, kjer iu kolikor morejo; naj si pa svesti bodo, de bodo sami v jamo padli, ki jo slovenšiui kopljejo. Zdaj so tedaj spet ogerski Slovenci pred prestoluni svojiga svitliga cesarja in prosijo hrambe svojim pravicam, prosijo pomoči zoper prenapetost nekterih Madjarov. Bodimo pa si svesti, dc na več kot enim kraji se jim bo spodjedalo, kar bodo dosegli od cesarja; zakaj svet jc gerd, sa-mopridin, sebi dobro privoši, Slovenu pa ne.'") Slovaki se poganjajo za edino, močno Avstrijo, so prestolu vdani in zvesti, kakor mi Slovenci; kdo ve, kaj bodo tukaj naši sovražniki iznašli, s kakošnimi pretvezami bodo iskali za-treti, kar sc bo Slovakam dovolilo? Poznejši listi naznanujejo tudi nagovor škofa Mojzesa pred cesarjem in odgovor Njih veličanstva. Iz tega nagovora vidimo, kako je ogerska nanicstnija z enim ukazani v uemadjarske ljudske šole madjaršino silila, z diugim pa brez ozira na jezične razmere velevala madjaršino za učni jezik vsim katoliškim gimnazijam. To bi veljalo med drugim tudi za bistriško škofijo, v kteri ni ne ene madjarske srenje, in za ondotno vikši gimnazijo, učiluo za bistriško slovaško duhovšino. Slovakov, ktere to poslanstvo pred cesarjem namestuje. je čez dva milijona, tedaj blizo polovice ali saj nadtretji del vsega madjarskega rodu. Cesar so poslanstvu odgovorili: ,,Veseli me, de vidim Vas pred seboj, namestovavce misel in želja svojiga slo-venskiga ljudstva iz ogerskih okrajin, ktero je bilo v vsak-terih za d erga h zvesto iu podložno. — Vaše pritožbe iu prošnje bom prevdaril in pomagal, kolikor se bo dalo. — Kar šolstvo tiče. so bile imenovane naredbe zoper mojo voljo, kakor sami pravite, in kuiali bom ukazal, dc se od-vernejo. — Tudi v druzih rečeh bom dal izrečene prošnje in pritožbe skerbno preiskati in si bom prizadeval jim vgo-diti, kar bo moč. — Se enkrat rečem, veselilo me je, dc situ Vas vidil." Rasfjteti pa kersaasfihn sveta. Na Dunaji taka-le kultura diha iu piha: Ondotni ..gemeinderath" kije hochvvichtigcn Beschluss napravil, družbi katoliških rokodelskih drtižnikov letnih 300 gld. odtegniti, je p r o t e s t a ii š k i m občinam na Dunaji pa letnih 70(»0 gold. od k a zal. — Tudi v „reich«rathu" se marsikteri „libe-raluh" ali jud prav po judovsko „expectorira" in za lase in kožo vsako priložnost zgrabi, dc bi katoliški Cerkvi klofuto dal. Eden je obravnaval „die vom Oslerreichischen Finanzministerium i. J. 1860 vorgeiiominene Aenderung des Zolltarifs," iu je zamodroval, rekoč: „lndem es sich cincs jesui t isehen Mittels, vvelches wie alle jesuitisehen Mittcl vervverflich ist , bediente, erreichte es seinen Zvveck voll-kommeu." Drugi je cmendral, čuda dc se ni kremžil, „ubcr die kirchlichc Zvvangsgenossenschaft," iu vvelehe „der oster-rcichische Staatsbiirger, kaum geboren, hineingezvvangt wird." Take može so v deržavni zbor volili, kjer ni vera govorila, ampak le posvetni duh! So tedaj taki možje ondi, ki jim je še kerst na potu! Diesem Individuum erseheint es •) Madjareki BSurgonju ee je ie inoeil nad poslanstvam. also angemessen, dass der „Oslcrreichische Staatsbiirgcr" statt durch die heil. Taufe in die Geincinschafi der Chri-sten aufgcnnnimen zu vverlen, wie das liebe Vieh auf-wachse; pravi neki lisf. — O der Kultur! o der Bildung! „Sioir' zastran sedanjima zoperkeršanskiga duha na Avstrijanskim med drugim pravi: Sovraštvo novih nejevernikov zoper vse keršansko noče že več prečudne keršanske usmiljenimi terpeti. Obrekovano nedolžnost zametujejo in od bolniških postelj preganjajo iu jo z iiczasluženo očitno sramoto napoluujejo. To tisti dopušajo, kteri bi mogli nedolžnost braniti, ker so preboječi, resnici iu pravici pričevanje dati zoper očitno mnenje, kteriga brezbožni časniki v hudo begajo. Kaj pač morajo protestantje, judje in turki k temu reči, ako se od njih samih spoznana in pohvaljena darežljiva ljubezen katoliških redovnic v samim katoliškim glavnim mestu ne terpi? — Ako se keršansko usmiljenje do človeških teles več ne dopuša, se ni čuditi, če se tudi za zdravje duš več ne peča; če se iše šolam keršanstvo vzeti, jih spačiti; če se hoče, de naj nima Cerkev nič več besede zoper bukve in spise, naj so tudi še tolikanj kužljive. Izverstni cerkveni list „Kathol. Blatter aus Tirol," ki je imel nehati, bo na mnoge prošnje občinstva iu po izrečenih rezilih željah prečast. kneza škofa še izhajal in sicer trikrat na mesec, 10., 20. in poslednjiga vsaciga mesca. Torej mu je pa tudi cena znižana (1 gold. 70 kr. na pol leta). Ta časnik je res pošten in v vsakim oziru vsiga priporočevanja vreden. •— Naj o li priliki tudi ..Oester. Volksfreunda" v misel vzamemo, ki ga na svitlo daje pošteni katoličan, ud severinske družbe in eden nar večih podpornikov afrikanskiga misijona, gosp. Fr. Brcither, vitez papeževiga reda sv. silvestra, — vredva pa ga g. Jož. 1»ia, duhoven dunajske škofije. Ta list je politišk, vredovan čisto v katoliškim duhu in je torej vsim narodam prijazen po pravilu: Cuiquc suum, — vsakimu svoje. V Knrlovicah na Slavonskim je 13. t. m. umeri patriarh ločenih ali razkolniških grekov, baron Hajačič. V predmestji „i:iirciifeld** v kolinu je dal bogati gospod \Vahler gotiško kapelo zidati, ktero je z vsim potrebnim previdil in jo nadškofijskimu sedežu daroval — z ondotnim prostoram vred, na kterim se zamore kapela pozneje v cerkev razširiti. Ilavno ta dobrotnik je dal za zidanje šole prostor iri 500 terdnjakov ali tolarjev. V Sangerslcheii-ii pri Eisleben-u je napravljena samotna katoliška podružnica med protestanti, kamor bo na 5 — 6 tednov od drugod katolišk duhoven prihajal Božjo siti/bo opravljat; kor neke protestanške cerkve je predelan v kapelo za kakih 500 ljudi. — Tedaj ravno nasprotno Jega, kar se sem ter tje ua Avstrijanskim sliši. Uboge katoličane na Virteiiiberskim so prote-stanški pielati in demokrati v zbornici zopet v železno srajco oblekli, ker so razderli pogodbo z Rimam sklenjeno in namesto nje katoličane vpregli, kakor se jim je ljubilo. Pa sej jc tudi celo trinajst katoliških poslancov priseženim sovražnikam katoliške Cerkve pomagalo železni jarem kovati! V Varšavi je namestnik ranjciga vikšiga škofa, v. č. g. Bialobrzcski, na deset let v Sibirijo obsojen, ker je bil ukazal cerkve zapreti, v ktere je rusovska vojašina hrula motit katoličane, ki so ond za rešenje poljskiga naroda molili in nektere Rušam neljube pesem peli, iu jih ui hotel dati odpreti, ko so Rusi tirjali. Naj bi bil imenovani namestnik Anglež, Francoz ali Nemec, bi že vidili, kakošen hrup bi gnali po živim svetu; — pa kaj, — — sej je I c ubog Poljak. V Kantonu Valis-u na Svajcarskim je bil neki človek skoz in skoz pošteniga duhovna gerdo obrekel in je kinali plačilo prejel; pri nekim delu ob vodi ga je reka zajela in v valovih seboj odnesla. Francoski general (iovon, ki je bil pred nekaj časam v Pariz poklican, je zopet v Rim prišel, je precej imel daljši pogovor s sv. Očetam, ter je potem kardinala Antoneili-a iu kralja Frančiška II. obiskal. Neki dopis pravi, de je general v Napoleonovim imenu papežu zaterdil, de njegovo sedanje posestvo sc ne bo begal«, in de boljših prigodkov čakajo, de bi Cerkev svoje odvzete okrajine zopet v oblast dobila. Tudi pravijo, de je general s papeškimi vraduijami govoril, de se bodo meje bolj skerbno varovale. Med tem takim pa francoski „Coiistitutiouel'( prihuljeno našteva velike stroške, ki jih dela Francii francoska obsada v Rimu, in nc pomisli, kako ljubo bi bilo že davno sv. Očetu, se tacih dobrih prijatlov znebiti, ki hišo in obhišje varujejo, vert pa tatovam prepustijo, ki bi ga lahko branili, iu bili bi mu hitro pri roki drugi boljši prijatli. Sicer pa tudi „Patrie" in drugi listi ,.Co!istitutio!ielu" dokazujejo nekaj mično reč, de se je pri rimskih stroških, ki jih na IGO milijonov stavi, malo majhno — le za 10(1 milijonov — zmotil! — Naj starši sin kneza AdamaCzartoriskiga je prišel iz Carjigrada v Rim, kjer se bo nekaj časa mudil. Ob svojim popotvanji na Jutrovim si je tudi stan bolgarskih zadev dobro prilastil ter je več dotičnih pisem zbral, ki jih bo sv. Očetu zročil. — Strašna huda ura je bila 30. vinotoka v Rimu. Ker nismo od tega še nič rekli, moramo nekoliko omeniti. Proti večeru tistiga dneva se jc pridervil od južniga zahoda strašiti oblak iu se ravno nad Vatikanam (papeževim poslopjem) preterga. V 80 kalamikov ali magnetov ua Vatikanu je treskalo in butalo, de je bilo groza: ploha in vihar sta okna pobijala in velike steklene vrata zdrobila, vse luči pogasila; obilni prebivavci v Vatikani so bili vsi omoteni in na pol zalopnjeni, ter so mislili, de bo vsega konec; strašno treskanje je vse velikansko poslopje stresalo. Pij IX. so bili v ti silni vojski v molitev zamaknjeni. „Jest sim kakor Job, hudobni duh me od vsih strani napada," so rekli k tistim, ki so k njim prišli. Spomina vredno pa je, de slanice same, v kteri so bili sv. Oče, se je bila silna nevihta ognila. Skoda v samim Vatikanu je na 50.000 frankov cenjena. (Volksb.) Zastran zdravja sv. Očeta piše ..Armonia" 8. t. m. po spričevanji imenitne osebe iz Rima. de so sv. Oče bili pač malokrat tako popolnama zdravi, kakor zdaj. Koliko pa zanikarni listi žvekajo od slabiga zdravja Pija IX.! 1'isanje sv. Očeta 6. rožnika do vikšiga škofa v Varšavi, ki je med tem umeri, časniki še Ic zdaj razglašajo. V njem sv. Oče tistih laži vračajo, ki ne le deržav-Ijauski nepokoj podpihujejo, temveč si tudi prizadevajo Po-lonii katoliško vero ugasiti in v ta namen trosijo, dc rimski stol ni nikoli kaj storil, de bi katoliški Cerkvi na Poljskim k njeni polni svobodi pripomogel. Nato sv. Oče naštevajo, kaj so za katoliško Cerkev na Poljskim in Riisovskim storili, — kako so precej v začetku svoje vlade c-sarja Nikolaja opomnili tega, kar jc Gregorju XVI. osebno iu slovesno obljubil; kako so potem vravnali pogodbo z rusovsko vlado 3. vel. serp. 1847, ki pa razun 2 določkov ni izpe-Ijena bila; kako so dalje postavljene tirjatve obtiavljevali. Knake so. ii. pr.. svobodno občenje rusovskih in poljskih katoličanov z Rimam, spoznava iz Rima danili naukov za zmešane zakone, odprava postav, ki zaderžujejo razcvifaiijc samostaiiskiga življenja in povračanje la/Aoluikov v katoliško Ceikev. postavljanje škofov ua Ruskim iu Poljskim itd. Vse to iu drugo sc je večkrat tirjalo. pa zastonj, iu zaupno pisanje papeževo do crsarja Aleksandra 1850 jc bilo brez sadu. Poslednjič sv. Oče nad mirno rešitvo lih pritežuost še ne obupajo iu opominjajo vikšiga škofa iu nic-gove sufragane. de naj verne vedno spodbudujejo, de naj ne odstopijo od poti resnice in zapoved sv. vere. V Jakiiiu (Ankoni) jc ondotni škof kardinal Anto-nuči 21. listop. ker.stil mlado Izraclko. Kuiuovala je žena rusovskiga geueralkonzula v Jakiiiu. gospa Palmira. (»arihaltli jc že pri marsikteri priložnosti pokazal, kako bi rad mesar bil nad — duhovni. Ravno 30. listop. je mende spet nckimu prijatlu pisal in napovedoval, de od duhovnov Burboncov (kraljevihJ, Muratovcov iu euacih ..kanalji" kmali ne bo druziga na laski zemlji, kakor njih prekletstva vredni spomin." Se bo vidilo, koliko ta prerok-mesar, ta barbar in neusmiljenež ve iu zna? Angleška kraljica katoličanka. Katolišk list „Ca-tholic Press" v I.iverpoolu, ki je bil prestop angleške kraljice v katoliško Cerkev že poprej ko zanesljiv naznanil, zdaj zopet pravi, dc kraljica tudi priserčno želi, de naj se ta prestop razglasi. Pravi uni list, de je kraljica v svoji lastni der-žiui velike zaderžke imela, de jo zanesljivo tudi zdaj pregovarjajo, češ, naj nikar svojiga prestopa ue nazuauja, ona pa de je neomahljivo prepričana, de je luč dosegla in. teme je ne bodo več omračile. Kraljica je bila že davno katoliška s svojo miloserčnostjo. poblevnostjo, z imenitno čistostjo v svojim življenji; dajala je obiluokrat razuzdanim evropejskim dvorani zgled prostosti, modrosti iu čednosti; spolnovala je kakor žena in mati vestno svoje dolžnosti; nič druziga se ni pogrešalo, kakor de svojo vero očitno spozna. Ta dogodba bo imela gotovo velike nasledke, meni uui list. Ni davno, kar je kraljičina mati, vojvodinja Kentska, kakor katoličanka umerla; potem je kraljičina dvorna gospa, voj-vudinja iz Southcrland-a, očitno prestopila v katoliško Cerkev: sedaj pa kraljica trojediniga otočniga kraljestva verige sterga in se k resnici povzdigue. — Take dogodbe pa, se ve de, može terde protestante iu njih časnike hudo v oči koljejo. Angleški listi so pred nekaj časam jeli natolcljivo govoriti, de je kraljica „zamišljena„ua duhu bolna," de „se ji meša.- desiravno se v.se to kratko in čisto nič ni poterdilo; velikrat slišana resnica pa je, de se gospodam protestaiitam ^zamišljeni," „zmešaiii,* „na duhu bolni- zdijo tisti, kteri l.utrovc izmišljije zapustijo iu se v katoliško Ceikev vernejo. Nam pa s« taki ljudje zdijo silo pametni, zlasti ker k nam le taki prestopajo, ki so jih tudi uni poprej čislali za modre, pametne, učene itd. — Nar ložcj se je te za nas vesele novice znebila uckošna „Coburger Ztg.," ki vse te naznanila razglaša za „smešne laži,a češ, dc jih „ui bilo boljih protestantov, kot angleška kraljica iu Kentska vojvodinja,u desiravno jc poslednja, ena nar imenitniših angleških gospej, očitno prestopila. Sicer je pa tudi lahko verjetna resnica. de jih ni boljših protestantov, kakor ti.sti, ki v katoliško Cerkev prestopijo. Havno pripoveduje jadernik, de je 15. t. m. mož angleške kraljice umeri, kar utegne njene katoliške misli le se bolj vterditi. Zeiliiiovanje Bolgarov dobro uapredva, kakor iz Carjigrada v ..Schles. K. II." pišejo. Znano jc, pravi dopis, kako silno razkoluiški duhovni svoje ljudstvo izpijajo, kako simonija |barantija z duhovnimi službami) nesramno vdelujc. kako se vsak čas godijo od-tavljauja v prid lakomiiih prosi v co v. tako de število s sedežev pregnanih (višjih pastirjev) skorej presega število stolujočih, desiravno se ne morejo le-uni bolj nevredni šteti, kot le-ti, ki vse preo-bernejo. de bi se ohranili. Neki zares svet in ponižen duhoven z otokov se je lotil, to razdjano razkoluiško duhov-stvo zbirati in učiti. V svojo kolo jih sprejema, in svoj pičli živež z njimi vživa, kadar sami kaj nimajo. Nič ga ne more v njegovim delu zaderževati, iu previdnost ga dosihmal ui /.apustila... V nekim pismu do duhovna v Parizu je rečeno: r Meni m Vam vstreči, ako Vam naznanim, kaj seje ud Vašiga odhoda godilo. Ni-te pozabili, kako reven je moj sedež in koliko bogata je moja naprava v Carjigradu. Vidili ste ondi greškiga škofa, ki je z 2 mladima člove-kaina razkoluištvo zapustil, in ki se pripravljajo, svojim rojakam resnico oznanovati, — vidili ste. kako so pri meni pod eno odejo počivali. V tem sc nič ni spremenilo, nič te ni nakupilo, ne miza nc ogrinjalo — zavoljo pomanjkanja denara. .. Trikrat smo žc bili skupaj, de nismo ničesa imeli za prihodnji dan. ali naš dobi i l'čenik nas ui pustil stra- dati, ker ozerl se je na našo slabo vero in na našo ljubezen. — Po drugi strani je naša reč močno naprej prišla. Dva druga mlada greka sta prišla k meni, ki sta poprej pred menoj v našo Cerkev prestopila... Kje ji smem maševanju razkolnikov prepustiti, ko sim ju našel polna vere in ljubezni, zadosti učena, slcherniga v posestvu več jezikuv, 'm vsa goreča, o priložniui času tudi za spreobernjenje diuzih delati? Mogel sim ju tedaj sprejeti, ker nista imela druziga prihežališa, ali pa ju viharju pustiti. Hvala Bogu! zaupajoč na njegovo usmiljenje sim ju sprejel. Tako se je tedaj naše število naraslo do sedmih. K tem pride še arhimandrit, in nas jc osem... Gremo pa nekoliko na oprezo, in vjamemo tri greške škofe, šest redovnih duhovnov in dva diakona. Po dogovoru z našim vikšim škofam so poslali pismo do sv. Očeta, v kterim prosijo za sprejcino v katoliško Cerkev, za apostoljski misijon in pomočke, de bi smeli vero tudi drugim grekam oznanovati. Spoznanju vere pridjana prošnja je pravo uiojslersko delo. Danes gre v Kim z ravno tem par-nikain, ki Vam prinese pričujoče pismo. Ako mi morete kaj pomagati iu Vam Bog to misel da. dajte storite; nimam nič, še toliko lic, dc bi od pisma plačal, in kaj bomo drevi jedli, ne vem. Bog je velik iu dober, vč našo revšino: nikar naj Vas tedaj preveč nc skerbi, ko našo silo zveste. Jest sini miren iu zaupajoč. Havno ta trenutek jc zopet prišel k meni grek z enakim naiiieiiam; ne vem še, kaj bi mu rekel, ko to pismo dokončam, bom z njim govoril. Bolgarska reč dobro napredva. Mojih dveh bolgarskih učencov smo eniga posvetili mašuika, eniga diakona.w iMuhovske spremembe. V ljubljanski škofii. Lokalija Koprivnik je podeljena g. Jan. Sodnik-u. duh. pom. v Bistrici na Bohinjskim; — g. Šini. Jan, namestnik v Kopriv uiku, pride za namestnika na lokalijo k sv. Lenartu; — g. Jak. II a z-potnik, duh. pom. v Naklim, za duh. poin. vPredaselj; — g. Pri m. Ribnikar iz Predaslja v Naklo; — g. Juri S n o j, dcficicnt, za duh. pom. v Trebelno; — g. J a k. Blaznih, duh. pom. v Moravčah, gre ko farni namestnik v pomoč boluimu in starimu fajm. g. Fr. Križajn v Ilrcuovicc; — g. J. Zore iz Hrenov ie v Moravče za duh. pom.; — g. J a u. P roj i č, zgodnjik v Hrenov icah. bode ondi duh. pomočnik. Umeri je g. Jak. Mulhar, farni vikar v Pc-čah. Peče za zdaj ostanejo izpraznjene. Vognrnri z gg* tiopisorarei. Gg. K. v T. iu V. Š. P.: Zdaj prepozno prejeli; drugi pot. — V. č. g. A. v N. M. in g. K. na S.: Smo posebna hvaležni, kakor tudi vsim drugim blagim dopisovavcam. za leto 1862 jc kr. n. dn V a 1» I I O k naročevanju na ..Zgodnjo Danico* v poprejšnjim listu. Velja pa Zgodnja Danica: Za celo leto po pošti.....3 gold. — Za pol leta po pošti.....1 Za celo leto v tiskarnici .... 2 Za pol leta v tiskarnici .... 1 Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača — Ako je treba napis med letam prenarejati — Opomba. Odpravništvo želi, de bi stari naročniki z naročnino poslali natisnjeni napisni listič, na kterim naj se tudi popravi, ako je v napisu kaka skaza. S _ * - 60 60 30 20 15