VSEBINA • PROGLASITEV KITAJSKE ZA NAPADALKO VELIKA POLITIČNA NAPAKA? • LOV ZA ZLATO NI • VOLK DLAKO MENJA... • ZGKADRA LAŽI ITALIJANSKIH JD-KISTOV « FINŽGAR OSEMDESETLETNIK • F. PREŠEREN IN 1. CANKAR « TISOČLETNI GOZDNI VELIKANI K O L K D A K 10. II. 1847 Ubit največji ruski pesnik A. S. Puškin 12. II. 1809 Rojcu slavni biolog Charles Darvin 13. II. 1913 Objavljena deklaracija o delu Krimsko konference 14. II. 1468 Umrl Johann Gutenberg - izumitelj tiska 15. II. 1573 Kronanje Matije Gubca K A .1 BO TA TEB E N: 11. II. ob 10. uri III. koncert v Avditorju Ljudskega doma. 10. II. ob 20.30 in Glasbene Matice Nastopa mladinski pevski zbor „Slovenske filharmonije*- iz Ljubljane KADIO Važnejše oddaje Hadia jugoslovanske enne Trsta Petek, 9.2.51: 18.15 Klavirski konce it Kraševec Silve. Sobota, 10.2.51: 21.00 Vesela igra. Nedelja, 11.2.51: 17.00 OOdnj;i za podeželje - ob 80. obletnici Finžgarja. Gostuje SNG Iz Trsta. Ponedeljek, 12.2.51: 21.40 Poje moški zbor slovenske filharmonije. Torek, 13.2.31: 12.30 Iz Čajkovskega baletov. Sreda, 14.2.51: 14.00 Odlomki iz filmske glasbe Marijana Lipovška. Četrtek, 15.2.51: 18.15 Blaž Arnič. Koncert za violino in klavir* Važnejša oddaje Radia Trst II Nedelja, 11.2.51: 21.00 Z domače1 knjižne police. Ponedeljek, 12.2.51: 21.20 Liszt: Faustova simfonija. Torek, 13.2.51: 18.15 Brahms: Vojni koncert v A molu za violino. Sreda, 14.2.51: 21.30 Koncert violinista Stefana Nedelčeva. Četrtek, 15.2.51: 21.00 Radijski oder-Prva žena - Rebecca. Petek, 16.2.51: 20.30 Tržaški kulturni razgledi. Sobota, 17.2.31: 18.15 Schumann: Koncert v A-molu. UREDNIŠTVO Trst, BI. Monlecekl 6 - II. Telefon štev. 95.823 Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo U F K A V A listov Založništva tržaškega tiska. Trst, Ulica sv. Frančiška štev. 20; Telefon Štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo N ARO 43 NINA Za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20, za cono 0 pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri AIIIT v Ljubljani, Tjrševa 34 uli na čekovni račun pri Komunalni banki, n. 6 • 1 - 90332 - 7. l*ona lir 20. . din 10. . v Jugoslaviji (Mesečna naročnina za Jugoslavijo din 40.) - in din 8. - v coni B. ra~,,mem vas, ljudje, kako morete biti tako nizkotni in obenem tako veliki, tako krepostni in obenem tako zločinski! (Voltaire) Odgovorni urednik: FRANC KAVS m . v. Tiska r. dovoljenjem AIS irzaslii tiskarski savod v Trstu, 01. Montccchi 0 lUffi -jii JOllfclll 1 Šl. 251 LEJO 5. TRST. 9. FEBRUARJA 1951 Pust - tržaški guverner v veseli družbi Usoden korak? V političnem odboru Varnostnega sveta so torej sprejeli in Glavni skupščini OZN odobrili ameriško resolucijo o proglasitvi Kitajske za napadalko. Lahko rečemo, da se je s tem podrla vsa stavba, ki so jo z vidnim prizadevanjem gradili «politiki sprave» (Nehru, Rau, FLRJ, azijske države) in da so se izgledi za mirno rešitev korejskega spora močno zmanjšali. To je mogoče ugotoviti tudi iz izjave kitajskega zunanjega ministra Cu en Laja, da so vlada ZDA in njeni sodelavci s tem pokazali, da nočejo miru pač pa vojno in da so napravili vse, da zaprejo pot, ki vod! do mirne ureditve korejskega vprašanja. Brez dvoma to niso ohrabrujoče besede toda iz samega to- na izjave nepoboljškljivi optimisti še vedno črpajo upe, da le še ni vse končano in da je treba nadaljevati z iskanjem mirne rešitve. Med te «nepoboljšljive» optimiste spada spet Nehru, dalje Entezam In drugi. Pot, ki omogoča uveljavljanje resnične politike miru je zavzela tudi Jugoslavija, ki je odklonila svoje sodelovanje v odboru za kolektivne ukrepe proti Kitajski. Sovjetski odgovor glede konference štirih Spet pri 35. vzporedniku Uničujoči valjar vojne v Koreji se je med tem spet približal 38. vzporedniku, do katerega so ameriške čete na nekaterih mestih oddaljene le nekaj km. Ameriške čete napredujejo sicer na vseh frontah, toda dokaj počasi in kaže, da sploh ne gre za kakšno ofenzivo. Amerikanci so se že močno približali Seulu, ki sc mu tako znova obeta izpre-memba gospodarja. Kakor vedno, kadar se bojna črta pomakne v bližino usodnega vzporednika, se tudi tokrat pojavljajo glasovi o možnosti prekinitve vojnih operacij na 38. vzporedniku. Ti glasovi prihajajo tokrat z ameriške strani, vendar niso uradni. V sedanjem političnem položaju, ko je Amerika storila težak korak s proglasitvijo Kitajske za napadalko, bi bila ustavitev sovražnosti na 38. vzporedniku morda edini koristni ukrep za začetek pogajanj. Ce že hočemo iskati h kakšni stvari slabe ali dobre predznake, potem moremo za nemško vprašanje ugotoviti nekaj ne prav posobno razveseljivih. Tako je n.pr. višje ameriško vojaško sodišče v Zapadni Nemčiji izpustilo na svobodo znanega nemškega vojnega zločinca, ve-leindustrijalca Kruppa von Bohlena, lastnika tovarn o-rožja, predvsem topov: dalje i-menovanje bivšega Hitlerjevega generala Speidla za glavnega Adenaurjevega vojaškega svetovalca in sodelovalca gen. Eisenhowerja itd. Po drugi strani pa tudi odgovor SZ glede konference štirih na note zapadnih sil sam po sebi ne predstavlja ničesar novega in pozitivnega, ker je v glavnem propagandnega značaja. SZ je v tej noti sicer široka, vendar pa tako malo jasna, da je res nemogoče vedeti, ali je še vedno na stališču, da razpravlja samo o nemškem vprašanju v ožjem smislu, ali pa se približuje zapadnim zahtevam, da se na tej konferenci razpravlja tudi o drugih evropskih vprašanjih. Na vsak način je skoraj nemogoče iti mimo teh drugih evropskih vprašanj, ker so tesno navezana na nemško, saj zapadni krogi sami poudarjajo n. pr., da si zapadne vojaške zveze ni mogoče zamišljati brez Nemči- je, t. j. brez nemške industrije (Krupp) in brez nemške vojske (Speidel). Elsenbower poroča v Kongrese in v senatu To stališče zagovarja predvsem Eisenhower po svojem povratku iz Evrope in postavlja pri tem za osnovo nemškega sodelovanja v evropski vojski, politično plat nemškega vprašanja. Eisenhower je v Kongresu tudi dejal, da je povsod v evropskih prestolnicah naletel na razumevanje in pripravljenost na obrambo, v senatu pa je izjavil, da je potrebnih Evropi za prvo obrambo 1.800.000 moim in da bi ZDA morale oskrbeti za Evropo predvsem orožje. Truman - Ploven Posebno znaten del iz te številke bi odpadel na Francijo, ki je zagotovila, da bo do. 1. 1952 pripravila 25 divizij. To zahteva od Francozov velikih naporov, o katerih sta se med drugim razgovarjala pretekle dni Truman in predsednik francoske vlade Pleven v New Yorku. Poročilo pravi, da sta dosegla popolni sporazum v vseh stvareh, konkretno v pomoči ZDA pri nalogah Franciji in Indokini, pri njenih notranjih ekonomskih težavah ter pri njenem oboroževanju. tlCtolU Ul 0 Naše upanje sloni na dosegi miru, LI U Ml til li'Ili ki temelji na sporazumu, kar je edini varen temelj. Nikdar ne smemo izgubiti zaupanja, da bomo tak mir lahko končno dosegli. Sedanja moč Amerike in dokazi, ki jih je Amerika do sedaj dajala, morajo odstraniti vsako bojazen za bodočnost. Mi strem,uno samo za mirom. Naših skromnih priprav ne moremo pošieno tolmačiti na drug nač.n. Èno od najvecjih vprašanj, ki se potajajo, je vprašanje volje in sposobnosti Evrope, da v tem cilju uspešno sodeluje. Ce ni v Evropi odločne volje za obrambo, ne more jamčiti varnosti nobena podpora od zunaj, pa naj bo še tako ogromna. Obramba kake dežele mora izvirati iz njene lastne duše, duie pa ne moremo uvoziti. Zahodna Evropa je zibelka naše civilizacije; od tam smo iziprva črpali našo moč, našo nadarjenost in našo kulturo. Naše zanimanje za Evropo pa ima še mnogo močnejše razloge. Od Evrope je odvisna naša lastna varnost. Evropa predstavlja visoko razvito industrijsko področje, z največjimi in najrzaličnej-šimi delavskimi silami na svetu. Ta veliki potencial bi bil bogat plen za totalitarni napad, [Iz govora po radiu ameriškemu narodu) Naloga, pred katero stojimo, je težka. Morda bo še težja v letih, ki so neposreuno pred nami kot pa v poznejših letih. Ce bomo sedanjo krizo uspešno prebrodili «e bomo potlačili napad, preden izbruhne nova svetc-vna vojna, potem bodo v bodočnosti vse stvari lažje in mislim, da to lahko nared.mo. Tega pa seveda ne vemo z gotovosljo, vendar pa imamo dobre razloge, da lahko upamo na uspeh V zadnjih mesecih je resna nevarnost ogražala ZN. Tej nevarnosti se pogum-iio upiramo in utrditev zakonitosti na svetu je še vedno najboljše upanje ljudi. General Eisenhower nam je prinesel poročilo, da želijo evropski narodi kljub težavam in številnim resnim vprašanrjem ohraniti svojo svobodo. Povedal nam je o njihovih naporih. Ti narodi delajo trdo in če bomo vsi skupno delali, bomo lahko uspeli. (Iz govora v Filadelfiji) TRUMAN gbcjfaofloritSture,. general Ei- ' -. . . bodne na- rode naj se otresejo dvomov in sumničenj ter naj složno korakajo z ramo ob rami ter sodelujejo pri naporu, da se pripravi obramba miru in njihovega svobodnega načina življenja. Pri tem naporu — je poudar.l general — morajo Združene države prevzeti vodstvo ne le zato, ker so danes najmočnejši in najproduktivnejši član v družini svobodnih narodov, temveč še mnogo bolj zato, ker je vera v Ameriko glavni ideal, ki daje drugim narodom moč in voljo, da po vseh svojih sposobnostih pomagajo pri naših naporih. (Iz komentarja o Eisenhowerjevem poročilu) sSH I Humariité ^‘1 no za «svo- trebna svo- boda Kruppa, čigar vse življenje je sijajen primer te «svoboune iniciative». Saj je Krupp spravil nitier-ja na oblast, da ga je potem pognar proti Sovjetski zvezi in Franciji z isto pretvezo «obrambe civilizacije», katero je sedaj Truman prevzel. Toda Francozi se ne bodo nikoli boiili za razne Kruppe. Proti tej vojni se Francozi borijo in se bodo še odločneje borili v zavezništvu z nemškimi delavci, z narodi vseh dežel, ki branijo svojo domovino proti brezdomovinski internacionali trgovcev s kanoni in bombami. (Iz komentarja o Kruppovi osvoboditvi) 5-2ZSS thè jjgg* muf s čila Zdru- “ ‘ hod,im ve- lesilam in mnogim dnigim državam svobodnega sveta, ohraniti skupno fronto pred splošno nevarnostjo, ki jim vsem grozi. In to je v sedanjem času največje važnosti. Zato da se ohrani širša enotnost, so Velika Britanija in druge države prepričale ameriško vlado, da je omilila prvotne zahteve svoje resolucije ter so končno za ta popravljeni osnutek tudi glaso- Tienutno se zdi, da je cesta za nadaljnje delo zaprta. Toda resnica je, da brez premirja Peking ne more upati niti na sedež v Združenih narodih niti na ureditev vprašanja Formoze in zahodne sile morajo ostati na Koreji ter jih ni mogoče umakniti za kakršne koli nujne obrambne naloge kjer koli drugod. (O sprejemu ameriške resolucije) črpa’ iz svo- CHRISTIAN jiCIENCE MONITOR jih petrolej- odst. vsega petroleja na svetu, leži ob južni meji azijske Rusije in je zaradi tega prvi cilj ruskega ekspanzionizma. Se bolj pa je ta država ranljiva zato, ker je večina zemlje in premoženja v državi v rokah tristo družin in ker je devet desetin petnajstmilijonskega prebivalstva revnih in še nepismenih. Iranski šah se je odločil za korak, ki je bil najbolj potreben. Lotil se je zemljiške reforme v svoji državi, ki je ena izmed največjih na Bližnjem vzhodu. Prav gotovo .to delo ne bo lahko, je pa silno važno ne le za Iran temveč tudi za ves svet. (O agrarni reformi v Iranu) ssm ttlif baiti! erltarap!, bili v res 1 ložaju, če ne bi smeli nikdar obsoditi napada za to, ker bi se bali, kaj bo dejal napadalec, ki bi mu to škodilo. Moskva in Peking pa neprenehno obdolžujeta Veliko Britanijo in Ameriko. Brez vsakega pom.sleka in kar tja v en dan šarita z besedo «napadalec». Sedaj pa naj bi Mao Tse Tungovo srce bilo neozdravljivo ranjeno, če bi enkrat to besedo uporabili tudi v Lake Success-u. V (O obsodbi Kitajske) J PROGLASITEV KITAJSKE ZA NAPADALKO VELIKA POLITIČNA NAPAKA Ko so Združeni narodi proglasili LR Kitajsko za napadalko v Koreji, so brez potrebe zaostrili položaj prav v tistem času, ko je vse kazalo. da popušča napetost, ko so obstajala poluradna jamstva o pripravljenosti Kitajske do pogajanj za prekinitev vojne in za mimo rešitev korejskega in drugih problemov Daljnega vzhoda. Indijska delegacija je do zadnjega trenutka vztrajala na tem, da se skliče konferenca sedmih držav, na katero je vlada LR Kitajske pristala. Pekinška vlada je bila pripravljena, da se na prvem sestanku te konference doseže spo. razum o prekinitvi vojaških operacij na fronti. Združeni narodi ne bi bili smeli opustiti te možnosti. To je zelo velika politična napaka, podobna oni (ampak še težja), ko so, kljub opozoritvi po Indiji in Jugoslaviji, prešle 3S. vzporednik in gnale razbito severno-korejsko armado k mandžurski meji. Prvi napaki je že sledilo maščevanje. Nastaja sedaj drugo vpraša- nje: ali b0 prišlo maščevanje tudi Za drugo? Vsekakor bo to maščevanje, ako do tega pride, le še hujše od prvega V tem jemvnr> večja nevarnost za mir v Aziji. Z resolucijo glavne skupščine, do katere je prišlo v zelo kratkem času niso upoštevali volje Pekinga pogaja ti se in zato se je zelo zmanjšala možnost, da bi prišlo do kompromisa in ureditve odnošajev med Kitajsko in Organizacijo združenih narodov. Četudi niso vrata za razgovore še popolnoma zaprta, ker predvideva sprejeta resolucija neko možnost za mirni sporazum s pomočjo komisije za dobre usluge, je vendarle malo verjetno, da b0 Mao Ce Tung pristal na razgovore s tisto organica, cijo, ki ga je označila kot napadalca. To potrjuje tudi izjava Cu En Laja, s katero je zavrnil to resolucijo kot unezakonito» in kot «bloki’ ranje vseh poti za mirno rešitev». Sprejeta resolucija koristi samo tistim, kateri želijo izzivati Organizacijo združenih ‘narodov in neraz- rešljivo zamotati položaj na Daljnem vzhodu, zato da bi Kitajski za hrbtom laže v kalnem ribarili. Proglasili Kitajsko za napadalca je bil še vedno čas, ker je Kitajsko dejansko napadla, toda lahko pa bo prekasno, pripraviti Kitajsko do mirnega sporazuma po tej odločitvi. Združene države pa so poklicane, da rešujejo mednarodne spore na miren način in da skrbijo za ohranitev miru tako dolgo, dokler je zato še najmanjša možnost. In ta možnost je obstajala. Ce gledamo na zadevo s stališča, da je glavna naloga Organizacije Združenih narodov pogasiti in lokalizirati korejsko vojno, bomo lahko razumeli, da lahko dovedeta proglasitev Kitajske kot napadalke in vsiljenje sankcij proti njej samo do novih komplikacij in da ogražata splošni mir, vsaj v Aziji. Odločitev glavne skuiiščine bo koristila samo ZSSR, katera hoče za vsako ceno zavesti LR Kitajsko v vojno stanje z Organizacijo združenih narodov in kateri ni na tem, da bi utr- LOV ZA ZLATOM V dobah velikih svetovnih gospodarskih sprememb ali političnih napetosti vrši zlato najjasneje svojo funkcijo absolutnega družbenega usta-Ijevalca bogastva. Veliki po lereti učinkujejo v smislu bezanja od denarnih k realnim vrednostim. Nezaupanje raste in colo do najmočnejših valut, kar je v kapitalističnem svetu imelo vedsio za posledico kopičenje in teza-vriranje zlata. Rezultat tega pojava je dvig cene zlatu po vsem svetu. Danes je skoro nemogoče z vso gotovostjo govoriti o nekem enotnem svetovnem ali vsaj evropskem tržišču zlata. Zolto kovino prodajajo po cenah, ki so stalno različne od države dio države. V začetku 1951. leta je stala n. pr. unča zlata v New Yorku 40 dolarjev v Bombaju pa 61. Te razlike v razmerjih cen si lahko tolmačimo z možr.ostmi, v koliko se da tu ali tam izogniti se zakonskim predpisom o trgovini z zlatom na posameznih tržiščih jn tudi s tem. kakšni kanali so na razpolago za oskrbovanje tržišč s to kovino. Posli z zlatom Pri uradnih ustanovah se razvijajo z veliko tajinstvenostjo. Te u- Bo i v Indokini so oživeli. Središče delovanja Vietmichove vojske je okrog Hanoja stanove gledajo na to, da se izognejo publiciteti svojih poslov, ker so te ustanove zaradi obveznosti, ki so jih prevzele, ko so pristopile kot članice k Mednarodnemu monetarnemu fondu, prav tako nezakonite kot zasebne ustanove. Kljub tejnu pa se krečejo cene zlata v raznih delih sveta, približno vzporedno in so se znatno dvignile od začetka korejske vojne dalje. Dvig teh cem pa jc kljub vsemu mnogo manjši kot pri drugih ključnih proizvodih, katerih cene so se dvignile nad raven od junija meseca za 2 (ali 3) krat toliko. Cene zlata pa niso še dosegle na raznih tržiščih tiste višine, na kateri so bile pred padcem konec 1949. aili v začetku 1950. leta. Od januarja t. 1. dalje je začel zajemati tržišča nov val dviganja cen tako, da je bila konec januarja cena za nad 20 odst. višja od cene odrejene po Mednarodnem monetarnem fondu. (Cene na ostalih tržiščih, posebno pa še v Aziji so dosegle mnogo višjo raven.). Ce Pa upoštevamo, da je padec kupne vrednosti vseh valut po svetu mnogo večji zaradi ogromnega porasta cen na blagovnih tržiščih, se nam Jie ho zdel ta dvig ceng zlata izredno visok. V današnjih inflacijskih prilikah pri blagovnih cenah išče denarni kapital vedno bolj in bolj zavetje v zlatu, da ibi se zavaroval pred | stalnim nižanjem kupne i vrednosti valut. Strah preči i blokiranjem inozemskih terjatev v Združenih državah Amerike, je dovedel kapitaliste do tega, da skušajo čim prej pretvoriti svoje premoženje, katero je doslej ob- Bivši Hitlerjev general Spei-del je sedaj vojaški svetovalec kanclerja Adenauerja stajalo v ameriških dolarjih, in da prenesejo to zlato v neke «zanesljivejše» države. Od toča izvira, in seveda tudi še iz drugih razlogov, znaten odtok zlata iz ZDA in sicer v zadnjem času v vrednosti od približno več kot treh milijard dolarjev letno. Medlem ko amo torej ugo-t leominformovskem slogu lapisafi celo tole: «Kdor hole govoriti o komunistih, mo- muntste, ne med fašiste». Kakšna, resnica je to. je pač vsakomur jasno, zlasti če se spomni na Ulissejevo preteklost. Resmčni komunisti pa prav zares iščejo resnico. Zato jih je v Emiliji in tudi drugod mnogo podalo ostavko. Med temi so ing. Giacomo Fabbri iz Reggio Emilia. Umberto Musco, tajnik organizacije K Pl v Bmeventu, dr. Giacomo Cocconi, bivši partizan, ranjen v borbi in odlikovan, član pokrajinskega tajništva KPI za Reggio Emilia, in drugi. Razčiščevanja se zato v KPl nadaljujejo in ga ne bodo ustavile ne grožnje ne klevete ne prikrojene reportaže bivšega fašističnega hierarha Ulisseja. Italijanski kominformisti so začeli novo akcijo za mir, to «razgovore o miru» z de- \Te iti iskat resnico med ko-1 mo/c ristjani. Diskusija pa za kominformovce ni lahka. V listu «Libertà» je Somma očital KPI. da ne more voditi politike narodne neodvisnosti in sploh nobene italijanske politike, ker je KPI pokoma Kominformu. to je sovjetski zunanji politiki. Odgovoril mu , ie v «Unità» Pietro Ingrap. Ni se hranil očitka, da vodi KPI satelitsko politiko, ma-pak je lp dokazoval, da tudi drugi delajo isto. to je demokristjani so odvisni od Vatikana, drugi od Američanov itd. Italijanski kominformisti pač nimajo boljših argumentov in se zato stalno smešijo. Tudi v Češkoslovaški piha za kominformovce zelo neugoden veter. Bivši zunanji minister Vladimir Clementi» jc zbežal v Nemčijo. Ze dolgo časa je hil v nemilosti. Očitali so mu, da je za časa so-vjetsko-hitlerjevskega pakta temu nasprotoval in obsojal tud; napad Sovjetske zveze na Finsko. To pa je seveda smr. ten GH*eh. Sedaj šušljajo, da je v nemilosti sam Klemeni Gotlwald, češ da oa policija nadzira... Ker kominformisti vidijo, da jim vedno hujša prede in da s teorijo o bajonetih Rde. čc armade, ki osvobaja narode, ni srečo, so v Angliji spremenili taktiko. Izdali so trrošuro pod naslovom «Pot Britanije k socializmu». O tej brošuri piše «Daily Worker», da to ni volivni program, marveč novi program partije, načrt za nacionalno neodvisnost v mirnem svetu. V tej brošuri trdijo, da b0 šla Britanija pri gradnji socializma po lastni poti, upoštevajoč lastne razmere. Pri tem celo pravijo: «Ni res. da KP Britanije teži za tem. da ustvari v Angliji sovjetsko oblast in ukine parlament. Niti ni rest da hoče uničiti britanski imperij. Angleški komunisti so za svobodno, močno in vi codinismo Britanijo. «Sovražniki britanskega imperija so nasprotno laburisti in konser-vatčvci». Vse to je seveda le krinka, saj je bila doslej «lastna pot» za gradnjo socializma za ko-minformovce največje krivoverstvo, ki so ga očitali ravno KPJ. Vse to pa dokazuje, da se angleški kominformovci, zavedajo, da se njihovo gibanje stalno šibi. Seveda ga tud1, nova tđ k tika, ne bo rešila. TRŽAŠKI PROBLEMI (Ob spomenici društva «Pravnik» Varnostnemu svetu OZN) Italijanski Šovinisti se ob .vsa- ] ena stvar gotova, to je ođ pol- ki priliki skljicujejo na zloglasno tristransko izjavo z dne 20. marca 1948, s katero so tri zapadne velesile predlagale, da bi vrnili Tržaško ozemlje Italiji. To izjavo pa imajo seveda šovinisti za slovesno obljubo, ker jim gre tako v račun. Vendar pa se izjava ni uresničila in služi le za mamilo in vabo, ko trenutni politični položaj zahteva, da se ponovno privleče iz zaprašenih arhivov. Ker ni prav nič kazalo, da mislijo to izjavo v kratkem uresničiti, je bilo treba za tržaške Italijanske šoviniste druge tolažbe in slepila, kajti ti ljudje so zelo nestrpni in silno «trpijo» zaradi ločitve od ljube matere domovine. In po letu in pol brezupnega čakanja, da se omenjena izjava uresniči, so učeni možje, to je juristi, iztuhtali nekaj povsem novega: Tržaškega ozemlja sploh ni treba vračati Italiji, ker ni njena suverenost nad tem ozemljem nikoli ugasnila. To modro tezo je privlekel na dan sam «rector magnificus» tržaške univerze — Sicilijanec Cammarata jeseni 1949 ob o-tvoritvi akademskega leta. Seveda, s tem niso hoteli pokopati omenjene' tristranske izjave, le podkrepiti so jo hoteli oziroma najti zanjo nadomestilo za primer, če bi nanjo v Londonu ali New Yorku nekako pozabili. Saj je Camma-ratova teza za šovinistične a-petite, še boljša kot tristranski predlog: po predlogu je treba STO šele vrniti, to pa potrjuje, da ni več italijansko, medtem ko je po Cammaratovi modrosti vse to že v redu, saj je tu juridično še vedno Italija. Tudi Cammaratova teza ni imela preveč sreče, čeprav so se v šovinističnem tisku večkrat spomnili nanjo. Šovinisti pa so vztrajni in nočejo odnehati. Ob otvoritvi letošnjega sodnega leta je sam glavni državni pravdnik Vittanza pogrel znano Cammaratovo tezo In zahteval, da vojaška uprava prekliče odlok, s katerim je svojčas odvzela kasacijskemu sodišču v Rimu jurisdikcijo nad STO. Končno se je oglasil še profesor mednarodnega prava na tržaški univerzi Manlio U-dina, da bi podkrepil svoja dva kolega. Napisal je v Giornale di Trieste naročen članek, v katerem je trdil, da ni italijanska suverenost nad STO nikoli prenehala in da je v najslabšem primeru imela Italija nad Trstom vedno dejansko o-blast (potestà d’imporio), če že ni imela formalne. Pri tem je še dodal, da STO ne bo nikoli država, čeprav bi se k nesreči uresničilo. Za državo namreč ni dovolj ozemlje, ljudstvo in oblast (vlada), temveč je potrebna tudi izvirna juridična ureditev. Profesor Manlio Udina, ki se je kakor Cammarata in Vitan-za rodil zelo daleč od Trsta, pa ni imel sreče, ker so ga spomnili, da je še leta 1949. čisto nasprotno mislil in pisal. Takrat je v reviji «Rassegna di Diritto Pubblico» za julij-december 1919 napisal tudi tole: Glede STO je žal samo noči 15. septembra 1947, dneva ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, je na podlagi člena 21 te pogodbe prenehala italijanska suverenost na prostoru, kjer se je prej raztezala med Jadranskim morjem in mejami, ki jih določata člena 4 in 22 mirovne pogodbe v odnosu do Italije in Jugoslavije». \ Profesorju Udini seveda ni bilo nič kaj prijetno, da so ga spomnili na njegove besede in je bil v hudi zadregi. Iz te zadrege se ni izvlekel niti s ponovnim člankom, ki ga je objavil kasneje v «Giornale dl Trieste». Vsekakor je vse to izmotavanje zelo zanimivo, saj dokazuje, da je vsa ta juridična stavba zgrajena na trhlih in peščenih temeljih in da se je porodila bolj iz želja kakor iz znanstvenega prepričanja in dognanj. Toda politiki so zahtevni in jim je treba nuditi kak argument, da navdušijo z njim svoje množice. Bližajo se namreč zopet volitve! V zvezi z vsem tem spletkar- Pobudo za to je dal rektor | ni mogoče dvomiti, da ne bi italijanske univerze v Trstu s svojo politično pravno tezo, češ da suverenost Italije nad STO-jem še vedno ni prenehala, ker je bila njena ugasnitev podrejena efektivni ustanovitvi STO-ja v vseh njegovih bistvenih elementih. Ta pogoj pa da se še ni izpolnil in da se po objavi tristranske note tudi ne bo. Ta trditev nas ne bi zanimala, če ne bi je bil nedavno povzel sam predsednik prizivnega sodišča v Trstu, torej predstavnik najvišje sodne oblasti v angloameriški coni STO-ja. V svoji sodbi od 20. aprila 1950. zanika STO-ju značaj neodvisne tvorbe mednarodnega prava. To bi postalo STO šele z uvedbo stalnega statuta. To politično-pravno tezo si je osvojilo tudi vrhovno kasacij-sko sodišče v Rimu, ki se sicer ne dotika vprašanja suverenosti Italije nad STO-jem, pač pa zastopa stališče, da Italija kljub mirovni pogodbi še vedno izvršuje in ima pravico izvrševati svojo jurisdikcijo na Trije italianissimi pravniki izvajajo vratolomne akrobacije s tristran sko noto. jenjem zlasti v sodstvu . jel STO-ju. Za to stališče se je slovensko društvo «Pravnik» v Trstu poslalo Varnostnemu svetu OZN spomenico, v kateri zahteva, da se nehajo razne zlorabe. V tej spomenici pravi med drugim: V mednarodni javnosti je nesporno, da je v hipu, ko je mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo, na predelu, ki tvori STO, prenehala suverenost Italije in je s tem ugasnila njena pravica, da na tem ozemlju še nadalje izvršuje svoje zakonodajne, pravosodne in vladne funkcije. Na enako stališče se je postavilo v svojih, sodbah tudi marsikatero sodišče v Italiji. Tudi ka-sacijsko sodišče v Rimu, najvišja sodna oblast v italijanski republiki, ni doslej osporavalo dejstva, da je suverenost Italije nad STO-jem in s tem njena pravica, da tu izvršuje svoje pravosodstvo. u-gasnila z dne 15. septembra 1947, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba. Kljub vsemu temu je pri nekaterih sodnih organih na samem STO-ju prišlo do poskusov, da bi se s sodnimi odločbami utemeljila trditev o nadaljevanju suverenosti Italije na tem ozemlju. izreklo omenjeno sodišče nekem sporu med preiskovalnim sodnikom turinskega sodišča in sodnikom tržaškega sodišča. Turinski sodnik je proglasil svojo kompetenco, ker se mora STO v smislu mirovne pogodbe z Italijo smatrati v zvezi z republiko Italijo za inozemstvo, tržaški sodnik pa je trdil nasprotno. S to razsodbo je kasacijsko sodišče proglasilo tržaško, sodišče za italijansko sodišče, čeprav so na STO sodne oblasti podrejene ZVU in ne italijanski vladi. Končno je pred kratkim z enakimi argumentacijami nastopil generalni prokurator pri prizivnem dvoru v Trstu. Vsi ti poskusi- imajo namen okrniti neodvisnost STO tudi na sodnem področju. Proti tem težnjam ni doslej ZVU če ničesar ukrenila. Niti ni odpravila fašističnih določb, ki predpisujejo uporabo italijanščine kot izključnega uradnega jezika na sodiščih, čeprav mirovna pogodba jamči slovenskemu prebivalstvu jezikovno enakopravnost. Spričo jasnega besedila čl. 21 mirovne pogodbe z Italijo bilo z dnem ratifikacije te pogodbe ustanovljeno STO. Nasprotno, člen 21 izrecno uporablja besedo «se ustanovi». STO je z istim dnem razen zavezniških in pridruženih držav priznala tudi Italija sama. Vse te države so tudi dale z istim dnem svoj pristanek, naj nad celovitostjo in neodvisnostjo tega ozemlja čuva Varnostni svet ZN. Vsebina točke 2 čl. 21, s katero se določa, da bo suverenost Italije nad ozemljem STO prenehala v hipu, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, tudi ne dopušča dvoma o tem, da je z ustanovitvijo STO-ja istočasno prè-nehala italijanska suverenost nad njim. Trditev, da je v mirovni pogodbi prenehanje italijanske suverenosti «pogojeno» efektivni utanovitvi STO-ja, je torej v navzkrižju z jasnim be. sedilom čl. 21 mirovne pogodbe. V soglasju s tem je komandant angloameriških sil v coni A izdal 15. sept. 1947 razglas št. 1, s katerim prevzema on sam vso vladno in u-pravno oblast ter jurisdikcijo nad prebivalstvom angloame-riške cone STO. Po reorganizaciji vojaške uprave pa vrši oddelek za pravne zadeve pri ZVU funkcije ministrstva za pravosodje. Sodni organi na STO-ju imajo torej izvrševati jurisdikcijo ne kot organi italijanske republike temveč kot neodvisni sodni organi STO ZVU še ni vpeljala državljanstva STO, kar sicer povzroča zmedo, toda ta njena usodna opustitev ne more nikakor i-meti za pravno posledico oživitev ugasle italijanske suverenosti na tem ozemlju. Razsodba vrhovnega kasacijskega KO JE SILA NAJVECJA, JE POMOČ NAJBLIZJA... Staremu izreku bomo ohranili veljavo, če bomo takoj prispevali za Dijaško Matico, ki mora prebroditi težave, ki jih pri vzdrževanju Dijaškega doma povzroča draginja. sodišča v Rimu predstavlja torej nedopusno vmešavanje v samostojno in neodvisno delovanje sodstva na STO. Zato naj VS Združenih narodov pozove ZVU kot sebi podrejen organ, naj s primernimi ukrepi onemogoči, da bi tržaški sodniki tukaj nastopili kot pravosodni organi republike Italije. To so tehtne besede društva «Pravnik», ki podirajo vso zgradbo laži italijanskih juristov, vpreženih v voz italijanskega šovinizma. Velika giadSena dejaimobt V Ljubljani dograjujejo drugi del dermatoveneraložke klinike, medtem ko je prvi de) že od lanskega leta v polnem obratu. Klinika bo ejja izmed najmodernejših medicinskih ustanov ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v drugiU sosed-nih državah; imela bo moderno opremljene laboratorije, zlasti važna pa b0 nova alergična postaja, kjer bodo ili?vitKV1''a11 vpIiv raznih škod-obrne,, ,itn?vl prl p°kllcnlh Proti njim m°ŽnOSt ZUŽČltC * * O V Rogaški Slatini Je ste-ki slovel vsemti-gaškiantteklarj0i "a^vimn čVenegabl stek? ‘ZClClke lz svin' daje kakor srebro belo in čl. sto steklo. V letih po osvobo ditvi so v steklarni povečali proizvodnjo za 290% v primeri s predvojno. * * » V varaždinski tekstilni tovarni so izdelali prve bale blaga za ženske in moške obleke ter plašče iz domače volne «pramenke»,- iz katere so doslej izdelovali odeie in polnili žimnice. Strokovnjakom se je_ posrečilo porabiti 75% domače pramenke več v primeri z leiotr. 1949 in tako prihraniti 25% uvožene volne. Blago je dobre kakovosti in trpežno. * » » Kolubarski bazen ima veliko bodočnost, kajti na prostoru 1200 kvadr.km ležijo velike rezerve lignita, če bodo letno izkopali 2 milijona ton lignita, kakor je to za začetek predvideno, bo zaloga tra. jala lahko 100 let. Velika pridobitev za Kolubarski bazen bo pomenila proga, ki jo bodo zgradili od Medaševca preko Resnika do Beograda. Tovarna vagonov v Rankovi-čevem bo izdelovala za industrijo in rudarstvo 50 vrst izdelkov iz domačega materiala. Med novimi izdelki bodo posebni vagoni, s katerih bo mogoče mehanično razkladati tovore, dalje rudniške žičnice ter osemosni hidro-montažni vagoni za prevoz težkih transformatorjev ter hladilni vagoni. Na miliorlrani zemlji na Stojskem polju so predlanskim ustanovili državno posestvo Jadran, ki ima 350 ha obdelovalne zemlje. Na posestvu so posadili že 5 tisoč sadik oranž in okoli 1400 sadik limon. Lani so posadili tudi nad 19 tisoč smokev, murv in drugega sadnega drevja, letos pa bodo hribovite lege zasadili z vinsko trto. Ko se bo posestvo razvilo, računajo, da bo pridelovalo več tisoč stotov riža, 1600 stotov bombaža, 200 stotov tobaka, 150 stotov ricinusa in 130 Stotov zemeljskih lešnikov. V Buzetu bo začela obratovati tovarna glavnikov, ki jih bodo izdelovali iz rogov domačih volov. Med letošnja jugoslovanska največja gradbena dela se uvršča železniški kumbinat v Capragu pri Sisku; največje poslopje kombinata jo valjarna brezšivnih cevi. Zazidana ploskev valjarne znaša 58.600 kvadr.metrov Razen valjarne bodo gradili še 28 industrijskih poslopij: kalorično elektrarno .jeklarno, hidro-pnevmatično postajo in druga. V Kostolcu v Srbiji bodo kmalu dokončali največjo kalorično elektrarno v državi. Sedaj obratuje samo prvi n-gregat z zmogljivostjo 10.000 kilovatov. Do konca leta pa bosta začela obratovati še dva agregata po 10.000 kilovatov. Prvi agregat oddaja svojo električno energijo Beogradu in Boru. Ko bodo elektrarno dogradili, bo oddajala svojo energijo po dal novodu industrijskemu območju ob Sve-tozarevu. V Kopru je imel istrski okrožni ljudski odbor svoje II. zasedanje, ki je pokazalo, da ljudska oblast kljub vsem oviram in težko-čam stalno izboljšuje gospodarstvo v istrskem okrožju. Medtem ko vsa tržaška reakcija skupno s kommfor-misti stalne, laja proti namišljenemu terorju in beai v coni B, pa Se življenja.ra in kulturna raven istrskega __________________________ Prebivalstva stalno dvi- - Zasedanje je po- zdravil polk. Lenac, poveljnik VUjE, nakar L tov Beltram podal poročilo o gospodarskem planu in o proračunu za leto 1951. Letošnji proračun za Istrsko okrožje znaša 814. 541.000 dinarjev in je za nad 150 iniLjonov drnar-Vlsp od lanskega proračuna. Na investicije oapade .7 milijonov: to je za kapitalno izgradnjo 180 milijonov, za dvig druzoenega sianumda pa 147 milijonov. Za prosveto ,n kulturo bouo ppiaoiii letos no milijonov, za zdravstveno zaščito 125 milijonov, za javno upravo 177.5(6.000 itd. Te izdatke bo krilo Istrsko Okrožje s svoj.mi dohodki za /64.964.0uo dinatjev, razliko 4j.577.000 pa bo krila po potrebi VUJA. . Tudi v pretekiin dneh se je naualjevaia v coni A borba za na»e narodnostne pravice. V o-jaška uprava je odgovo- rda na protest, ki ga ji je poslal izvršilni ottbor Oh' 1.6 decembra proti odločbi tržaškega sodišča z dne 23. novembra 19a0, s katero je proglasilo i-talijansčino za edini u-rauni jezik kraja, slovenščino pa za 1Ùj jezik. Vojaška uprava pravi, da je še vedno v veljavi 1- Lesno pristanišče pod Skednjem talijanski zakon iz leta 1930, ki določa, da se na krajevnih sodiščih uporab-Ija italijansKi jezik. ZVLj ni ničesar ukrenila da bi preklicala ah suspendirala veljavnost taksnega zakona v smislu doioeo člena 10. prnoge vii. m.rov-ne pogodbe z Italijo m zato omenjeni zakon ostaja v tej coni v veljavi. ZvU ne meni, da bi bilo potrebno ta zakon spreminjati. To pomeni, da se "vojaška uprava sklicuje in izgovarja na mirovno pogodbo v isti sapi, ko to pogodbo krši. Mirovna poguooa namreč jasno govori o enakopravnosti slovenščine kj jo proglaša za uradni jezik. Zaman je tu vse slepomišenje vojaške uprave ki se ravna po nasvetih svoj.h šovinističnih sveto-vmeev. s tem dokazuje le, da ji je demokracija samo Vse naše ljudstvo je složno zahtevalo, tudi samostojno slovensko šolsko upravo. Ta enotnost are italijanskim šovinistom silno na živce, zalo so v «Giornale di Trieste» zopet objavili strupen m lažniv članek, v katerem pogrevajo oguljene argumente o slovenski šoli, čes da se skrivajo za zahtevo po samostojni šolski Upravi le politične .spletke, da se izpiti na slovenskih šolah ne vršijo v redu itd. Vse to natolcevanje pa nikogar ne prepriča in je le dokaz, da se šovinisti v svoji onemoglosti poslužujejo vseh, tudi najboljših sredstev. Našega ljudstva pa to ne moti, nasprotno, to mu je v še večjo vzpoubuao da zahteva svoje pravice. Tako je šla delegacija slovenskih star-ev iz Dol.ne k šolskim oblastem in zahtevala, da se odpre v Dolini nižja industrijska strokovna sola, ker šesti in sedimi razred osnovne šole ne zadostujeta za strokovno izobrazbo otrok z Brega. V Skotijah je bil pte-teklo soboto sestanek Llwamko - italijanske É ljudske fronte za majsko ODfinn 'Trvir TT, . -v. 1 ~ , • vatin, svetovalec miljske občine, pa je govoril o dem obc.nskega sveta v Miljah, ki je v rokah koiniiiioriniSujv. Iz njegovega poročila je bdo razvidno, da kom.mfor- Ralinerija IRCO, ki bo končno vasj1 y Ziljskih* hribih začela obratovati pa zanemarjajo zrasti pa . j vprašanje slovenskega solstva. Tu je nas narodni obstoj najbolj ogrožen, ker je komimormistun uspelo zavesti precejšen del Ijud-3 zadnJGu času pa se je začel položaj boljšati m hi Li se polagoma krepi. Kom inf ormisti se pripravljajo na svoj kongres. Po mestu so nalepili prve lepake, po raznih sekcijah so imeli zborovanja, na katerih je biia pač glavna tema «borba proti utoVcem». Na dlani je, da je glavni cilj in naloga kongresa v borba proti vsakemu sporazumu in pomirjenju med tu živeč.mi narodi m med sosednima državama ter razpihovanje narodnostne PP1?-*6’ J4?1101 da bi tega že ne delali dovolj razni iazm italijanski patriot je. Iz samega dnevnega reda je razvidno, da bo eden glavnih referatov «borba proti titofašizmu» o čemer bo govoril mladi član vi-dalijevega CK Siškovič Mitko. Tako hočejo prispe-vati svoj delež v borbi proti socialistični Jugoslaviji Uidi tržaški kommiormisti, da ne bi zaostali za satelitskimi komimortnovskimi državami, ki povzročajo vsak dan na jugoslovanskih mejah incidente. Ves ta kongres turna nobenega drugega pomena, čeprav je položaj tržaškega delavstva zelo težak in se vedno bolj kopičijo nešteta nerešena vprašanja Pa pai iP to «velikemu» Vidaliju mar; glavno je, da zasleduje svoje «višje cilje», pa čeprav vara tržaško delavstvo Enako lažno in de- magoške politiko vodijo kominformisti tudi v vprašanju, pristaniških delavcev, katere podlo varajo. Na skupščini teh delavcev so grmeli proti novi odredbi ZVU, ki je raztegnila na tržaško pristanišče odredbe, ki veljajo v italijanskih pristaniščih, vsi pa dobro vedo, da so kominformisti že celo leto delali na tem, da se te odredbe raztegnejo tudi na Trst. Vse to je seveda 3! Tudi pristanišču je škodoval Kominform v veliko škodo tržaških pristaniških delavcev, ki jim nova odredba jemlje vse pravice in avtonomijo ki bi SL ]° pridobili v času> ko ie bila 1:11 še ljudska o- Pisatelj Finžgar pri svojih knjigah Med starejšimi slovenskimi pi atelji duhovniškega stanu sit dva. ki imata nadpovprečne zasluge Za obujanje doni vinske ideje v našem leposlovju. Prvi je koroški rojak Fr. Ks. Meško, stvaritelj jinih psiholoških ■ slik in črtic, ki je v dobi slovenske moderno tekmoval s prozo Ivana Cankarja. Iz Meškoveaa peresa imamo Slovenci domovinsko povest «Na poljani» in dramske slike «Na smrt obsojeni:;. A medtem ko je Meško opisoval Koroško in našo bol zaradi nje, je šel Fiančišek S Finžgar ravno v nasprotno smer: v realizem, v sodobno življenje, k zemlji. Po rodu Gorenjec. Prešernov krajan in daljni sorodnik našega največjega pesnika, doma v Doslovčah pod Stolom, kjer je prišel na svet 9 februarja 1871., nam je napisal največ j e slovensko zgodovinsko leposlovno delo v obliki romana «Pod svobodnim soncemv. Finžgar je izšel iz kroga Lampetovega «Doma in sveta», ki je zdi-uieval pisatelje katoliškega svetovnega nazo- POGOVORI O JEZIKU III. Zadnjič sem obljubil, da bom še kaj povedal o novi m Slovenskem pravopisu. Povedati hočem, kakšen je, kaj vsebuje. Levcev priročnik — torej prvi naš pravopis — ki je izšel kmalu po. velikem Pleteršnikovem, slovarju, je precej nebogljen, zakaj slogovnih in fraze'oloških napotkov ima prav malo, tolmačenja so v nemškem prevodu, o pravorečju (kako naj besede izgovarjamo) nima skoraj tli- Tudi B-r.z ikova ponižna iz-jaju iz .1920. leta je vnemar pustila izreko, ima pa precej slogovnih in fra-zeoloških opomb. Breznik-Ramovševa knjiga iz 1335 se tudi ni branila takih opomb, pridružila pa je pravopisu tudi pravorečje. To je bilo že kar nujno, zakaj naš jezik se je tedaj oglašal v vsem javnem življenju m terjat zia-sti v gledališču in radiu naj skrbne jše izreke. Misel, združiti pravopis in. pravorečje, je bila zelo posrečena ter se je dobro obnesla, čeprav tega pomena naša javnost spočetka ni znala prav ceniti. Vendar je ta iz.daja upoštevala predvsem posebnosti, tako pravopisne kakor pravo-rečne, in je zato v dosti primerih, zlasti v navadnejših, puščala iskalca na cedilu. Uredniki najnovejše izdaje .pa So se odločili, tki vsebuj slovar kar se da popolno sodobno besedišče knjižnega jezika (seveda brez čisto strokovnih izrazov), pa ne samo osnovne oblike, temveč tudi tiste, ki bodisi v pisavi, bodisi v izreki kažejo kako -posebnost. Potem vsebuje slovar precej tujk in, frazeologije. Kadar 'bomo dobili poseben frazcoioški slovar in poseben priročnik za tujke, tedaj vse to nP bo več stalo v Slovenskem pra-v '-riu, y ' '"da,j -, j- nujno roirebno. Prav talco bi bilo ždeti, da Ini dobiii poseben slovar za naša krajevna imena z vzemi potrebnimi oblikami. Računajoč, da bo ta finalu izšel, so uredniki ta imena izpuslili in le v uvodu posvetili temu. vprašanju poglavje: «O domačih lastnih imenih». Knjiga je razdeljena na dvoje: pivi del obsega pravila (5fi strani), drugi slovar. V pravilih je slovnica -le toliko upoštevana, kolikor zadeva pravopis in osnove jiravorečja, le pregibanje domačih in tujih lastnih imen je obdelano obširneje, ker tega poglavja naše slovnice ne obravnavajo. Kakšen je slovar in kako naj ga uporabljamo — o tem prihodnjič. Danes še odgovor na nekatera vprašanja. Spominjate se morda, da sem v prvem pogovoru omenil besedo kalkomanija. Kako bi temu rekli po slovenske- — vprašuje tovarišica M- L. Saj veste, za kaj gre. Kalkomanija (ital. calcomania, nem Abziehbild) pravijo tisti podobici, ki jo najprej ovlažimo, a potem pritiene-mo na papir. Otroci imao s takim I-pljujem ali pravzaprav prelepljevanjem posebno veselje. Slovensko bomo rekli, da so to prelepki. DR. M. RUPEL KUJ/TURA I N PROSA ETA 0 Piàaldj ìomaim si appi T'tmic T'inztjti't-oàemdebelletmh IH ra, zato je njegovo delo tem pomembnejše. Saj je bilg narodnostna ideja po Mahničevi apologiji greh zoper katoliško moralo — forej tembolj nedopustna v umetnosti. Finžgar ni sledil tej razlagi, librai je rajši pot za dr. Janezom Evangelistom Kreleom. ki je gledal daleč preko pregni j svojega duhovniškega stanu i politiko i umetnost. Krekov nauk pa je bil: «Ne piši nikoli po sili. Kadar občutiš notranji ukaz, da moraš ljudem nekaj povedati, stori to odkritosrčno. Ce je življenje vredno, bo živelo, če ni ,je prav, da izgine. Piši svoj jezik, ki je dediščina našega naroda in ne krotoviči!» Ze v domači ljudski šoli je kazal Finžgar takšno nadarjenost, da je sklenil njegov oče, ki je bit krojač, sina iz-študirati. To se je zgodilo v ljubljanskem Alojzijev išču, kjer je segel mladi bogoslovec prvič po peresu in začel pisati najprej za mladino, nato pa še Za odrasle. Tako so nastale njegove prve stvari drama «Mladi tat» in povesti «Gozdarjev sin» ter «Zaroka o polnoči». Ko je končal srednjo šolo, si je dal duška ob lepoti naših planin z idilo v verzih «Triglav», nato pa je začel pisati prozo. Nastale so prve povesti, v katerih prikazuje Finžgar svoj ožji domači kraj, njegove ljudi in razmere. Vse to je podprl s krepko domačo brezniško govorico v klenem jeziku in treznem izrazu, ki žubori iz njegovega pisateljskega vrelca še danes. Obzorje rodne vasi je pisatelj pozneje razmaknil do sosednih Begunj in Bleda ter Škofje Loke, kjer se odigravata povesti «Deteljica» in «Kvišku». Mimogrede je gojil tudi črtico, v potopisu «Oranže in citrone» pa je osvežil spomine s potovanja po Italiji. V romanu «Iz modernega sveta» je skušal orisati dogodke v okolju tovarne na slovenskih tleh, potem pa se je po nasvetu J. E. Kreka poglobil v zgodovinski študij preteklosti balkanskih Slovanov. Tako je nastal roman «Pod svobodnim soncem», mogočno jrlatno iz življenja naših pradedov in cesarskega Bizanca. Pri tem se je Finžgar zgleda-val na zgodovinskih delih poljskega pisatelja Sienkie-wìcza. Prizorišče romana «Pod svobodnim soncem» sega od Zakarpatja preko Donave do Soluna in Carigrada. V gradišču slovenskega staroste Svaruna sprejema njegov sin, mlgdi junak Iztok vojake, ki prihajajo z vseh vetrov. Na drugi strani Donave stoji taborišče, ki zapira Slovanom pot proti gu. V njem tabori Hilbulùr, zvesti služabnik bizantinskega cesarja Justinijana, ki pravkar zahteva od njega drobnic in goved za veliko ljudsko pojedino, kajti Justi-nijanov vojskovodja Belizar se je vrnil iz Afrike, kjer je premagal Vandale, ob njegovem povratku pa bodo gostije in igre. Hilbudij sune proti Svarunovemu gradišču, da bi uplenil drobnice in goved. Iztok pa ga prestreže in porazi udarno četo. Hilbudij pade, Iztok mu sname čelado, si jo posadi sam na glavo in z zvijačo vzame nasprotnikovo postojanko. A ker so bile v spopadu žrtve na strani Slovanov večje kako»- žrtve Bizantincev, spozna Iztok, da se bo treba od nasprotnika naučiti njegove vojne umetnosti! Zalo zapusti z godcem Radovanom očetovo gradišče in se napoli proti Carigradu. V bogatem grškem trgovcu, ki mu pomaga iz stiske, najde zaščitnika, ki mu omogoči, da nastopi v tekmi na hipodromu, kjer se izvajajo i-gre na čast zmagovalcu Vandalov. Iztok zmaga, to mu prinese naklonjenost bizantinske carice Teodore in sprejem v palatinsko četo, na bizantinskem dvoru pa se seznani z mlado dvorjanico I-reno, ki je Slovenka po materi. Obema se posreči beg v Iztokovo domovino, kjer postaneta mož in žena. Tako je «Irena rodila sedem dečkov, vrlih sokolov, Iztokov duh pa je rodil tisoče, ki so se vojskovali z Bizantinci. Napol- njeni z Iztokovim duhom so Sloveni in Anti živeli v bratski slogi in uživali slavo pod svobodnim soncem». Roman s takšno zgodbo je bil v listih časih — dve leti pred avstrijsko aneksijo Bosne in Hercegovine, šest let pred balkansko in osem let pred prvo svetovno vojno — veliko in pogumno dejanje, zlasti še, ker je prišel izpod peresa pisatelja katoliške smeri. Bodočnost je potrdila, da je Finžgar s Krekovo pomočjo preroško gledal naprej, uganil razvoj Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki so se naposled združili v enotno državo. Ideja romana «Pod svobodnim soncem» se je tako še enkrat uresničila. NOVE KNJIGE | za tvoju knjižnico Ul Vrsta novih knjig se je pojavila na knjižnem trgu. Ob šestdesetletnici pisatelja Franceta Bevka je Državna založba Slovenije izdala izbor Bevkovih najboljših novel in to v knjigi, ki ji je pisatelj sam nadel naslov Obračun. Novele je izbral avtor sam, vendar njegov izbor ni subjektiven, temveč so v knjigi res zbrana najboljša krajša dela tega plodovitega pisatelja. Tako predstavlja knjiga res nekak obračun vsega dosedanjega Bevkovega novelističnega dela. Med 16 novelami, kolikor jih izbor obsega, najdemo med drugimi novele, ki so zelo značilne za Bevka in za svet, katerega opisuje tako Tuje dete, Steklar Simen, Granata, Bajtar Minale in druge. Knjigi manjka le primeren uvod, sicer pa predstavlja dostojno počastitev pisateljevega življenjskega jubileja. Po tem velikem romanu se je Finžgar posvetil črtici, socialni in kmečki povesti. U-stvaril je obrazec modernega realističnega pripovedništva z lovsko zgodbo «Na petelina», napisal povesti «Z doma v domovino» in «Naš vsakdanji kruh», nato ga je zamikala usoda vaške učiteljice, ki jo je obdelal v povesti «Sama». Sledila je usoda preproste kmečke dekle, ki se zaljubi v hlapca —- «Pekla Ančka», eno najboljših Fin-žgarjevih pripovednih del. A tildi ob morju se je pisatelj ustavil, in sicer v Nabrežini, kjer je zajel snov za črtico iz življenja naših Mesarjev z naslovom «Kamenar». Nato je udarila svetovna vojna. Pisateljevo čelo se je zmračilo, nastale so vojne zgodbe «Pres-okovana», «Boji», «Prerokbe zore», «Kronika gospoda Urbana», pozneje pa črtile «Golobova njiva», «Slika brez okvira» ter večji povesti «Beli ženin» in «Strici». Polagoma se je začelo nato pisateljevo pero ustavljati ob času druge svetovne vojne, ko je nastal «Hudournik», zbirka ljubkih črtic iz živalskega življenja in pa «Maka-lonca» — pravljice, ki jih je pisatelj slišal v svoji mladosti. ' Fr. S. Finžgar ni pisal samo povesti in romanov, napisal je tudi štiri drame, ki so mu prinesle sloves pran spretnega ljudskega dramatika. Ze okrog l. 1904. je nastal «Divji lovec», ki se je kosal s takrat najbolj priljubljenimi ljudskimi igrami na slovenskem odru; nekaj let pozneje je sledila «Naša kri», zgodba 'izza francoske okupacije z značilnim podtonom «Grunt ima korenine do pekla». Ob začetku svetovne vojne je nastala štiridejanka «Veriga», najbolj globoka in dognana Finžgarjeva igra iz vaškega okolja, po prvi svetovni vojni pa še Razvalina življenja», ki riše mračno o-blast alkohola nad človeško žrtvijo. Zadnji dve igri sta še danes močno priljubljeni in ju igrajo v mnogih podeželskih gledališčih Osemdesetletni F. S. Finžgar, član Slovenske akademije, oddelka za književnost, je kot slovstveni delavec nadaljevalec tradicij naše kmečke povesti po Jurčiču, Stritarju, Tavčarju in Kersniku. Posebno je utrdil podobo stare. idilične, patriarhalne gorenjske vasi in njenih tipov. Z realističnimi potezami je risal povprečne ljudi in razmere človeka v gorenjskem okolišu ter poudaril, da vidi rešitev človeka samo v povratku k zemlji Zanimivo je pisateljevo stališče do zgodovine. V nasprotju s slovensko moderno, ki je v prvih letih zabnsavala sledove domačnosti v svojih delih, je Finžgar slej ko prej oporekal trditvi, da naš narod «nima zgodovine». Z,, n j se narodna zavest slovenske individualnosti javlja v nošah in domači umetnosti, v slikarstvu, rezbarstvu in stavbarstvu. Prav tako je pisatelj nasprotnik prepada, ki je prejšnje čase delil ljudstvo in inteligenco hkrati. Leposlovno delo mu je ustvarja, nje, ne pa poročilo o dogodivščinah. Ne gre za to, pravi, Finžgar, da je povest, novela, roman resnična zgodba, a biti mora resničnostna. Gre le za to, kako si povedal, za tvojo besedo, za tvoj slog, za idejo. V nobeni povesti ne sme biti laži, tudi v zgodovinski ne. Njegovo pisateljsko delo je P celoti potrdilo tea a načela. V St. K- Franci’ Prešeren Za vse naše pomembnejše pesniške in pisateljske generacije po Prešernu je značilno, da so začele svoje književno delo vselej v znamenju njegovega imena in ga v njegovi smeri nadaljevale. Kakor je mladoslovenski rod z Levstikom in Stritarjem na čelu v svojem boju z mračnjaškim in nazadnjaškim samoljubjem staroslovenskih političnih «prvakov» dvignil na svoj ščit iz krivične in danes nam povsem nerazumljive pozabe največjega pevca slovenskega naroda in z njim zmagal v našem javnem življenju, tako je tudi «moderna» nastopila svojo zmagoslavno pot s. Prešernovim imenom na ustih. Pri svojih naporih za prereditev in prenovitev slovenske literarne in splošne kulture na kraju 19. in v začetku 20. stol. pa se naši «moderni» niso zavedali samo dragocene pomembnosti njegovega literarnega dela, ki so ga spočetka v svoji mladeniškovzneseni re- volucionarnosti poleg narodne pesmi edinega priznavali kot pozitivno vrednoto iz naše preteklosti, pri kateri so se literarno učili, temveč v njem gledali tudi silnega bojevnika, enega prvih neomajnih borcev za Idejo slovenskega naroda in njegove osvoboditve izpod tujega jarma. Po drugi strani pa so kot zastopniki novega družbenega razreda, ki se je na prelomu stoletja pričel pri nas močneje razvijati in že politično uveljavljati, odrekli sterilnemu in propadajočemu slovenskemu malomeščanstvu pravico do Prešernove dediščine, s katero to ni vedelo kaj početi, ker ni sprejelo njegovega borbenega duha, in se sami v imenu slovenskega ljudstva na Cankarjeva usta (v njegovem tržaškem predavanju «Slovensko ljudstvo in slovenska kultura»!) razglasili za edine prave njegove naslednike in dediče. Hkrati pa so prevzeli Prešernov boj za osvoboditev slo- venskega naroda, boj, ki ga je sam najlepše in najjasneje formuliral v «Zdravici», z nalogo, da ga izbojujejo do kraja in pripeljejo do zmagovitega zaključka. Tega boja so se zavedali kot svetega izročila, ki jim je dano iz preteklosti za prihodnost kakor zrtana goreča plamenica iz grškega bajeslovja, ki so si jo podajali iz roda v rod. Oton Zupančič je v «Pesmi mladine» (1900) ob stoletnici Prešernovega rojstva pomembno poudaril misel o tesni povezanosti mladine z njim in o zavestnem nadaljevanju njegovega dela in boja, («Mogočen plamen iz davnine šviga, vekove preletel je koprné...»), kar je Ivan Cankar kasneje še enkrat jasno ugotovil v svojem predavanju o priliki dijaške proslave 400 letnice Trubarjevega rojstva v društvu «Savi» na Dunaju (1908): «Pravi sinovi in vnuki Prešernovega duha niso slavili svojega mojstra in učitelja z navdušenimi narodnimi kriki, temveč slavili so ga in ga slave na enostaven način, da hodijo za njim in nadaljujejo njegovo delo». Med temi «sinovi in vnuki» je bil Ivan Cankar gotovo največji in najdoslednejši bojevnik za uresničitev Prešernove misli in njegovega kulturnopolitičnega programa, ki ga je zapustil slovenskemu narodu v oporoki. Ze iz mlada je bil ves prežet pesnikovega duha ter je v svojih prvih pesniških utrinkih ubiral korake za velikim mojstrom. Nobeno drugo ime ni na straneh Cankarjevega zbranega dela tolikokrat imenovano kakor ravno Prešernovo, vedno pa v taki zvezi, da je jasno razvidno veliko spoštovanje in ljubezen, ki ju je gojil do poeta. Kakor Otonu Zupančiču so bile Prešernove «Poezije» tudi njemu «slovensko sveto pismo», saj je 1911 značilno izjavil: «Prešerna ne morem brati, ker ga znam na pamet». Cenil je v njem ljudskega pevca, ki je pel iz narodove duše in zajemal iz njegovega nepokvarjenega čustvovanja. Njegove pesmi so imele zanj nekaj takega, kar mu je vsak hip vzbujalo novo TEHNIKA ly XVANOST FOTOGRAFIRANJE preteKliH dejarij Tisočletni « gozdni orjaki >MMt(u4\a. v. "ifcMfUtotu,, Dne 27. januarja so odprli razstavo znanega slikarja Filippa de Pisisa. Razstavljena niso sicer njegova najbolj znana dela, večinoma so le skice, a tudi v njih se takoj opazi roka mojstra. Poteze so nagle, žive. v Vsaki izmed njih je vidno čustvo, ki je vodilo roko; čuti se, da te črte ne služijo sil. karju le zato, da zgradi z njimi neko geometrično osno. vo za nadaljnje oblikovanje, temveč so nujen izraz slikarjeve notranjosti. Motivi, ki so mu najbolj priljubljeni, so portreti, pokrajine, akti. Barve niso prežive, pa tudi ne premedle. V slikarjevem delu se opaža vpliv impresionizma, vendar mu ne gre samo za prikazovanje zunanjih vtisov, temveč nekega realnega sveta, seveda prežetega s slikarjevim temperamentom. Filippo de Pisis se je rodil v Ferrari 1.1896. že z osmimi leti je pričel risati pod vodstvom prof. Domenichinija, pozneje Longanesija. Dolgo Je živel v Parizu in se udeležil številnih domačih in tujih razstav. Njegova dela hranijo po galerijah v Florenci, Genovi, Milanu, Moskvi, Parizu, Rimu, Turinu ter v Narodnem muzeju v Ljubljani. Bavil se je tudi s pesništvom in objavil 1.1942 svoje «Poesie». Zadnja leta se bavi skoraj samo s slikarstvom. o njegovem delu je pisal A. Debeljak; «... delo, preši-njeno z duhom sodobnosti, hkratu pa preprosto in nagonsko; pripravljeno za točno podajanje mrzličnega in špremlnjastega toka občutkov in vendar sposobno, svoj čas ustvariti ozračje pre-mišljevalne in skoraj odmaknjene čarobe». Ob tej prillici naj omenim še razstavo beneških slikaric Drudi in Campesan, ki je bila odprta od 10. do 25. januar. ja- S. B. radost in najvišje estetsko zadoščenje. Nikoli ni mogel razumeti, da bi bilo treba Prešerna razlagati, ker je bil mnenja, da moramo uživati njegove pesmi kakor vonj cvetic, ki razlage ne potrebuje. Te pesmi so mu bile pesmi globokega hrepenenja po večni lepoti. Ko opisuje vpliv, ki so ga imele ob branju na njegovega junaka Petra Novljana, pravi Cankar o njih: «Čudne besede so bile, pol razumljive In božje lepote polne - tiste lepote, ki jo sluti človek od daleč in je ne doseže nikoli». V svojih literarnih kritikah je izrekel najvišjo pohvalo o kakem poetu s tem, če ga je primerjal s Prešernom, in ko je neki kritik nekje zapisal, da «Prešerna in Cankarja ljudstvo ne umeje», ga je taka družba neizmerno razveselila, čeprav je kritiko seveda hudomušno zavrnil. Kako globoko se je zavedal privrženosti Prešernovemu izročilu, izpričuje njegov samozavestni vpis v spominsko knjigo na Vrbi maja 1914: «Po Tvoje bomo delali, mi, kar nas je prešernovcev!» V dnevih težkih preizkušenj za slovenski narod v času prve svetovne vojne se je zopet zaupno o-bračal nanj in mu zagotavljal . svojo neomajno vero, ki jo goji v prihodnost Slovencev, kakor priča njegov drugi zapis Prav tam 31. julija 1918: «Oj Prešeren, če bi Ti vedel, kaj se z nami godi, bi si zakril oči, in bi zapel še bolj žalostno nego si v sonetih! — Toda, o mojster, če bi nam Ti videl v srca in v misli, bi zavriskal še bolj veselo, nego si v «Soldaškil» ,, , .mlad°stnih, navdušeno -Idealnih dijaških letih je Ivan Cankar gledal na Prešerna samo z literarnega vidika kot na človeka, ki je slovensko besedo dognal do najvišje višine umetniškega izraza. To je bil čas, ko ga je «bolj nego vse materine skrbi in bolečine zanimal en sam Prešernov sonet». Z leti pa so mu življenjske izkušnje pokazale čisto drugačno lice. Spoznal je v kakšnih političnih in družbenih razmerah je živel naš poet m prišel do ugotovitve, da je Mnogo znanstvenih panog proučuje vprašanje, kako pojasniti skrivnost psiholoških dogajanj. Toda kakšen šušmar se zdi najiznajdljivejši psiholog današnjega časa v primeru z «Diktatorjem» v Onvellszvem utopističnem romanu <(1984», kjer je državni vodja zmožen, da s svojimi instrumenti posveti v možgane svojih podložnikov in ugotovi, kako svoje misli oblikujejo in kam jih usmerjajo. Ta utopija sicer ne presega želja nekaterih današnjih znanstvenikov, poč pa vsako možno uresničenje. Vsekakor pa gre Za zarodek odkritja, kako z meha- «Prešeren živel kakor proletarec». Vsa njegova genialnost mu ni pomagala, kajti bil je pripadnik majhnega, revnega in zasužnjenega naroda in je moral živeti v tesnih, tragično-malenkostnih razmerah domače reakcionarne družbene okolice, ki so ga predčasno strle in z njim ves njegov prijateljski krog. Ob tem spoznanju tragične pesnikove usode se je Cankar ovedel, da je edina pot boj proti takim razmeram, boj proti suženjstvu in hlapčevstvu vsake vrste, boj proti ponižanju človečnosti v našem človeku. Cankar je še posebej Prešernu posvetil predvsem dva spisa: «Prešeren» in «Epilog». V prvem, ki je pod naslovom «Se en simbol» izšel v «Naših zapiskih» (1905) o priliki odkritja njegovega spomenika v Ljubljani, je z ostro, morda malo preostro besedo zavrnil z umetniškega in idejnega stališča Zajčev osnutek Prešernovega spomenika, ki se mu je zdel simbol malovredne dobe. Kot ideološki vodja mladega rodu je bil mnenja, da bi bil moral Izoblikovati Prešernov obraz v kamnu in bronu mlad človek, pripadnik njegovega borbenega rodu, zakaj: «Vsaka knjiga, slika in vsak kip je spomenik dobe». Zato je Cankar podal tako ostro kritiko Zajčevega spomenika, ki da je izraz žalostne, preživele dobe. Ta spomenik po svojem staromodnem zasnutku po njegovem ni ustrezal več spremenjenim razmeram med Slovenci. V drugem spisu pod naslovom «Epilog», ki je izšel 1905 v Ljubljanskem Zvonu, je Cankar poklical za pričo Prešerna samega, ki v spremstvu Dragotina Ketteja ponovno pride na svet ter obišče Ljubljano ravno po odkritju svojega spomenika. Potem ko je razvil nekaj globokih in izvirnih misli o vlogi in položaju umetnika v narodni kulturi, je tu Cankar prvič postavil tisto svojo tezo o nasprotju med malomeščanskim «narodom», ki se prazno navdušuje ob rodoljubnih frazah pri slovesnih prilikah, in med delovnim ničnimi sredstvi prodreti v ustroj in delovanje duše. Nedavno je nekaj angleških znanstvenikov, članov «Rogal society oj arts» presenetilo javnost s svojimi raziskovanji. Vodja angleških znanstvenikov Georges de la Warr izhaja iz trditve, ki je danes skoraj nihče ne zanika, da vsako telo izžareva očesu nevidne žarke, ki jih je mogoče s posebnimi aparati prestreči, analizirati in celo fotografirati. George de la Warr pa je pred majhno skupino strokovnjakov zagovarjal celo mnenje, da ìli le mogoče fiksirati v sliki nekega duševnega procesa v času, ko «ljudstvom», ki ga okliče za dediča Prešernovega izročila To tezo je kasneje v svojem tržaškem predavanju «Slovensko ljudstvo in slovenska kultura» tudi teoretično utemeljil z nadrobno analizo tedanjega družbenega stanja pri Slovencih. V tem predavanju je obsodil našo malomeščansko družbo, ki ji ni do samorasle domače kulture, ne živi polno iz nje, temveč se diči z r.jo samo ob narodnih praznikih, se hipno navdušuje ob praznih besedah, toda ni prežeta s kulturnimi dobrinami, ki so Jih ustvarili naši najboljši ljudje v trpljenju in pomanjkanju ter ne marajo zanje tudi nič žrtvovati. Nazadnje pa Cankar proglasi za edinega vrednega naslednika vse slovenske kulturne tradicije slovensko delovno ljudstvo: «Vse, kar so delali in kar so ustvarili, vse, za kar so trpeli in umrli naši delavci — od Trubarja in Dalmatina, od Matije Gubca in puntarskih kmetov — do Prešerna in Ketteja in do vseh tistih, ki trpe in delajo v sramote polni sedanjosti — vse tisto bo nekoč svobodna last svobodnega ljudstva!» Prešernov duh se je razodeval tudi v Cankarjevem stališču do jugoslovanskega vprašanja v pogojih izpred prve svetovne vojne in to najbolj jasno v njegovem ljubljanskem predavanju «Slovenci in Jugoslovani» (1913), kjer je dopuščal in podpiral idejo o politični združitvi enakopravnih jugoslovanskih narodov, v razmerju do novoilircev pa branil do skrajnosti slovensko kulturno in jezikovno samobitnost. V tem pogledu je značilno, da je že v svojem «Predavanju o slovenski literaturi» (1911) citiral tisto mesto iz Prešernovega pisma Vrazu, kjer naš pesnik utemeljuje, zakaj Slovenci ne moremo sprejeti ilirščine za svoj knjižni jezik. Cankar je bil tudi prvi med Slovenci, ki je v gori emenjenem ljubljanskem predavanju preroško napovedoval republikansko in ifederativno državno ureditev med jugoslovanskimi narodi. FRANCE DOBROVOLIC poteka, pač Pa tudi pretekla dogajanja. Pri tein ne gre za težave priskrbeti si primeren objektiv in dovolj občutljivo ploščo za snemanje, temveč za to, kako aparat naravnamo na neko določeno bitje ali m nek določen čeprav pretekel dogodek. Nujno potrebno pa je, da poznamo vrsto valov, ki jih telo izžareva. Angleži priznavajo torej teorijo, da izžareva vsako telo ob vsakem času valove, là se združujejo v sliko, ki predstavlja podobo in gibanje telesa; valovi so torej vedno pričujoči in jih s primernimi pripravami vedno lahko ugotovimo. Najtežja stvar se zdi de la Warru pravilno naravnati aparat na prave neskončno kratke valove telesa. Pri najmanjši netočnosti se slika zabriše, Izakov se to zgodi, če pravilno ne naravnamo radijskega sprejemnika. Vse izjave de la Warra se treznemu človeku zdijo praz- • no fantaziranje, toda pomi, slimo, da je bij tudi radio še pred 30 leti za nas utopija. Nedavno so Amerikanci pričeli preizkušati svoje atom. ske bombe in kakor poročajo, so 6. februarja pričakovali že eksplozijo pete preizkusne atomske bombe. Center eksplozij je v Nevadi, na pusti planoti, ki jo obdajajo 1800 m. visoke gore in ki je od najbližjega obljudnega kraja Las Vegasa oddaljena okrog 100 km. Nek stražnik Iz Las vegasa pripoveduje, kako je eksplozijo doživel. Pravi, da je bil to najmočnejši prizor, kar jih je doslej doživel. Bil je tri kilometre iz mesta, ko se je izredno zabliskalo. Svetloba je bila oranžne barve in najmanj stokrat močnejša kot sonce. Skoraj za tri minute je kar oslepel. Pet minut po blisku pa je zategnjeno zagrmelo in proti nebu se je dvigal gost dim. In še ko se je vrnil v mesto je visel nad Nevado dim v obliki umazano temnorjavega oblaka. V Las Vegasu so ob eksploziji čutili zelo močan zračni pritisk. Najstarejša in najmogočnejša izmed vseh živih stvari na svetu je velikanska sekvoja, o-rjaško drevo Kalifornije. V svoji tritisočletni starosti predstavlja orjaško drevo pravzaprav geološki fenomen. Le njen najbllžji sorodnik tisa, ki ima rdeč les in ki raste na obalnem gorovju Kalifornije, mu je podobna po dolgem življenju in obsežnosti. Gigantske sekvoje rasto dva do dvatisočšestst» metrov visoko na zapadnem po bočju Siera Nevade. Tam zapade sneg tudi 10 m visoko in vidi se kot bela zapestnica okrog gležnjev orjaških dreves. Poletja so suha, če pa dežuje spremljajo dež hude ne vihte z bliski in strelami, ki včasih prekoljejo tako drevo od vrha do korenin. Kdor dobro pozna to vrsto dreves, ve, da sekvoje nikdar ne mučijo bolezni ali starost. Ce kljubuje svojim sovražnikom v prvih škode pa ni bilo nobene. Kako močno je zažarelo si lahko f>redstavljamo, če vemo, da je nek fotograf iz Los Angeles na razdaljo 500 km. lahko napravil sliko, ki dokazuje, rta je nočno nebo postalo tako svetlo, da so se mogli brati javni napisi na razdaljo nekaj sto metrov. Tudi prebivalci San Francisca so videli blisk. Keith Glennan, član komisije za atomsko energijo, je izjavil da bodo v Ameriki število uradnikov atomskih podjetij do Je. seni zvišali na sto tisoč. ili/tonuiti Najznačilnejši zunanji znak ZDA so avtomati, ki bruhajo iz sebe vse tisto, kar si lahko zamišlja najbolj živa domišljija od najlepše modne obleke do popolnega obeda in slanih lešnikov. Iz avtomata dobiš lahko na posodo pisalni stroj: avtomat tudi snaži čevlje, opere perilo, očisti in zlika obleko: po avtomatu lahko celo poslušaš priljubljeno glasbo. letih življenja in nevarnostim ognja v mladosti, tedaj stre njeno večstoletno življenje le še lahko strela. Ce hočemo . videti orjaško drevo, se moramo kar ves dan vozit) z avtomobilom iz S. Francisca aji Los Angelesa in nato še visoko plezati. Sprejme nas negiben in vendar živ gozd. Lahko se nam pripeti, da nam damjak položi svoj črni gobček v iztegnjeno dlan in težko bomo razumeli, da velikanska senca za živaljo ni senca, pač pa deblo orjaškega drevesa. Najnižja veja tega drevesa raste tako visoko od tal, da bi segala preko strehe dva-najstnadstropnegd poslopja. Ce bi pa tako vejo zasadili v zemljo, bi se zdela kot 23 m visoko drevo, katerega deblo meri spodaj v premeru 2.30 m. Kljub svoji neizmernosti pa ie drevo zelo enakomerno rašče-no in je vejevje, deblo in o-blika krošnje v čisti harmoniji z vsemi ostalimi deli. Ce gledamo to drevo zjutraj, ne učinkuje na nas toliko njegova velikost kot pa njegove barve. Toplo se blestijo rdečkasta debla in kovinsko zelena barva listja se živahno odraža od zelene barve vseh iglastih dreves Nevade. V nasprotju z megleno mračnostjo tisinih gozdov prodirajo tukaj sončni žarki prav to zemlje. Med orjaškimi drevesi slišiš udarce žolne in veverice skačejo brez bojazni po deblih in vejah. Najboljši primerek orjaških sekvoj je «General Sherman», drevo, ki je več kot 83 m visoko in katerega obseg znaša pri tleh 31 m; v višini 5 metrov od tal pa meri njega premer 8 metrov: dviga se naravnost proti nebu in poganja veje šele 40 m od tal. V nekem velikem gozdu sekvoj leži drevo, ki ga imenujejo «Oče gozda». V njegovo votlo deblo je nekoč lahko vstopil zravnan jezdec na konju. Čeprav nima to drevo več krošnje, sklepamo, da je bilo 130 m visoko, torej največje drevo na svetu. Orjaška drevesa je odkril pomladi leta 1852 nek rudar, ki Je zasledoval belega medveda. Ko je zagledal orjaška drevesa, se Je tako začudil,- da je na medveda pozabil. Priklical je tovariše, ki so odkrili na ozemlju 20 ha 99 m visoka drevesa. Ta drevesa je leta 1853 Anglež John Lindley imenoval «welllngtonia gigantea», po Wellingtonu, zmagovalcu pri Watterlooju. Toda splošno ime sekvoja za tiso so zabeležili že 6 let proprej Nemci; kmalu so ugotovili, da spadajo tudi orjaška drevesa v družino sekvoj. To ime so dali po slavnem možu Sequoyahu, ki je vse življenje žrtvoval zato, da je sestavil indijanski alfabet Kmalu po letu 1850 je nek razočaran iskalec zlata poslal semena orjaških dreves v Ameriko in v Anglijo. Ta semena so na mah razprodali v Angliji, Franciji in Nemčiji, dočim se v Ameriki zanje niso brigali. Dolgo so ugibali o starosti teh orjaških dreves, končno pa u-gotovili, da ne presegajo starost 3100 let. Kako da dožive ta drevesa tako visoko starost? Vzrok je iskati v vitalni linfi, ki ni smolnata in torej odporna proti ognju. Ogenj je sekvojam nevaren, le dokler imajo mehko skorjo: Stare sekvoje pa se plamen loti le, če prileti nanjo z lahko vnetljivega drevesa, živ ogorek, ki ga potem razvname veter, toda požgani deli si zopet opomorejo, Sekvoja cvete šele po 175 do 200 letih. Drevo se tedaj od novembra do konca februarja o-deva z milijoni majhnih moških in ženskih cvetov. Zlato-zelen cvetni prah se vsipa po vsem orjaškem drevesu in od tod na sneg. V bujnem razcvetu nosi drevo na tisoče cvetov. Ti cveti so zelo majhni in vsak vsebuje od 96 do 304 seipen. Semena so rahla in kosmičasta ter šele 11 tisoč takih semen tehta 10 dkg. Od milijonov semen, ki jih drevo nosi v jeseni, je mogoče enemu usojeno, da vzklije, ko ga sneg, voda in sonce pozne gorske pomladi prikličejo k življenju. Les sekvoje je slabši od lesa drugih dreves, ker se lomi, je pa zelo trpežen, zato ga uporabljajo za svinčnike, za žlebove, plotove in kole. Gozdovi orjaških dreves so obetali mnogo dobička, toda izkazalo se je «da se prevoz teh velikanskih hlodov ne izplača. Konec prejšnjega stoletja pa je ravnatelj nekega kalifornijskega časopisa začel akcijo za ohranitev gigantskih dreves in ustanovili so državni park, ki je zagotovil bodočnost kralju dreves. Bombaž spada med strateške surovine, zato je sedaj po njem veliko povpraševanje. Posebno v ZDA si delajo velike zaloge bombaža — za vsak primer in Iran Cankar Pravijo, da je rinocerus divja žival, ki ji ni prav nič mar spraviti človeško življenje v v ečna lovišča. Toda tale cirkuški pritlikavec se ga nič ne boji. j' t_.L' Tehnika aeroindustrije ustvarja čuda, na žalost ne v mirovne namene. Na sliki montiranj« m otorja ameriškega turbo-letala ATOMSKE EKSPLOZIJE K JI KTI J*TVO M- OBREZOVANJE TRT Ker je obrezovanje trt zelo važno opravilo, naj se tega dela lotijo lo vešči delavci. Rezač najprej trto pregleda in šele potem jo začne obrezovati. Pri tem pa mora upoštevati naslednja načela; Trte lahko obrezujemo v času zimskega počitka, in sicer od jeseni, potem ko 3e odpadlo listje, do zgodnje pomladi, dokler trta ne začne poganjati. Glede na čas, kdaj režemo, ločimo jesensko, zimsko in ' spomladansko režnjo. Kdaj je bolje obrezovati trle, je odprto vprašanje, ker se mnenja odličnih strokovnjakov v temu pogledu križajo. Vsekakor pa sta iz praktičnih razlogov najboljši čas pozna jesen in zima. Spomladi obrezane trte se močno solzijo, toda ta sok se ne izgubi, ker pade zopet v zemljo. Da bi pa trte zaradi solzenja oslabele, ni mogel do sedaj še nihče dokazati Prezgodaj v jeseni, ko trte še niso izgubile vsega listja, ne smemo obrezovati jn prekasno spomladi tudi ne, ker prezgodnja in prekasna režnja trte slabi. Ali naj trto na dolgo ali na kratko obrežetho, oziroma bolje rečeno, ali naj ji pusti, mo veliko, ali le malo število očes, nam pove trta sama. V ta namen jo presodimo v njeni moči in glede na njeno večjo ali manjšo moč rasti ji puščamo več ali manj lesu. Nadalje se moramo ozirati tudi na vrsto trte, ker nekatere trte rodijo na zgornjih, nekatere Pa na spodnjih očesih. Take trte, ki rodijo na zgornjih očesih moramo o-brezomti na dolgo, take Pa ki rodijo na spodnjih očesih, na kratko, Ce je trta, ki rodi na spodnjih očesih močna, ji pustimo več kratkih napc-njalcev ali pa jo obrežemo na tri očesne «palce». Trto, ki bi jo bilo treba na ta način obrezovati, je žlahtnina. Dolgo režnjo pa zahteva na pr. krganka, refošk itd. Načeloma obrezujemo mladc trte bolj na kratko in stare, ki jih hočemo iztrebiti, pa obrežemo kolikor mogoče na dolgo, da njih moč pred iztrebljenjem popolnoma izkoristimo Pri obrezovanju trt se moramo ozirati tudi na moč Zemlje. Trte v vinogradu, ki smo jih leto prej ali v istem letu pognojili, obrežemo bolj na dolgo, računajoč, da bodo pridobile na moči. Drugo važno načelo pri obrezovanju trt je tudi, da mora rodni les stati vedno na dvoletnem lesu, ker poganjki, ki izvirajo neposredno iz starega lesa, so le malo ali nič rodovitni. Zato moramo pri obrezovanju trt vedno pazi'i, da bomo imeli v prihodnjem letu možnost puščati napenjalca ali drugi rodni les vedno na dvoletnem lesu. V ta namen puščamo tako imenovane «palce». C e bp tega ne storili, bi bit; drugo leto prisiljeni puščati napenjalca na prejšnjem napenjalen, kar ni pravilno, ker pri takem obrezovanju dobi Uta previsoko dfblo. Nekdaj so obrezovali tako in pogosto je bila kaka trta, ki je imela več metrov dolg star les. Pri obrezovanju moramo paziti tudi na to, da Izvršimo rez vedno kake 2 do 3 cm nad očesom. Ce puščamo dalj- OB VESTILO Obveščamo kmetovalce, da bo Kmetijsko nadzornlštvo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU v semestru od 1. jan. do 30. junija 1951, poleg že objavljenih prispevkov, nudilo še naslednje: 1. za nakup vrtnic Izbranih vrst; 2. za nakup čebulic gladlol Izbranih vrst; 3. za nakup kokošjih Jajc za nasad — odbranih pasem; 4. za nakup kuncev (domačih zajcev), namenjenih za rejo, odbranih pasem. Kmetovalci, ki bi te prispevke potrebovali, naj do 15. februarja predlože prošnjo. Kmetijskemu nadzorništvu — Tehnična sekcija — Ulica Chega štev 6-1. še koščke nad očesom, se ti 1 je koščki lesa posušijo in njih stržen nudi skrivališče raznim škodljivcem, zlasti pa bubam grozdnega zavijača. Rozge pa, ki jih želimo odstraniti, odrežemo tik ob pazduhi. Ce tega ne storimo, bo. mo imeli poleti mnogo dela z mnndanjem neštetih poganjkov, ki bodo pognali iz spečih očes ob vznožju odrezanih rozg. s tako nemarno režnjo dobi tudi trta grd in negladek star les. Končno pa mora imeti vsak obrezovalec, razen dobro nabrušenih Škarij, tudi ždgico s seboj, da odžaga slab les, če je potrebno! Cepljenje trt v suho V zadnji številki smo govorili, kako si pripravimo cepičev za cepljenje in ker obnavljajo naši vinogradniki svoje vinograde v zadnjih štirih letih po večini s trta-mi-divjaki, njoraj0 tudi pridno skrbeti za cepljenje novih nasadov, bodisi čez nekoliko časa v suho ali pa v avgustu v zeleno. V kratkem bomo torej cepili v suho, in sicer na že ukoreninjeno podlago. Mladike, ki jih potrebuje. mo za cepiče, prerežemo na sredj med dvema členoma, in sicer tako, da ostane palček nad očesom nekoliko daljši bot palček pod očesom. Pri cepljenju nam palček prav dobro pomaga za držanje. Po cepljenju ga odrežemo vrh očesa. Cepiče namakajmo eden ali diva dni pred rabo v vodi. Cepljenje, kakor nam ga kaže slika, se imenujp s strokovnim izrazom angie- prerez 1 1/2 krat tako dolg, kakor je trta debela. Cepič prerežemo 1 cm pod očesom, in sicer na isti strani, kjer je oko. Blizu člena j*. nakopičeno v mladiki več redilnih snovi, zato se rana laže zaceli. Nad strženom (srcem) napravimo nato v prerezu poševno zarezo proti strženu tako, da nastane jeziček, kakor ga kaže slika. Prj tem delu uporabljaj le ostro in ne predebelo rezilo, le tako bodo zareze in prerezi popolnoma gladin. Ko režnjo dovršimo, vtaknemo jeziček, ki je na cepiču, v zarezo na podlagi tako globoko, da se oba prereza popolnoma po-krijeta. Jezička sta -zato, da pritrdita cepič k podlagi, kar popolnoma zadostuje, da se oba sprimeta. Kot obveza rabimo za to pripravljene plutovinaste obročke in pa primerne klešče, ki nam služijo za stiskanje cepljenega mesta. Poudariti maramo še enkrat, naj bo zareza bolj poševna vendar ne preveč pri vrhu in tudi ne pregloboko, če hočemo, da dosežeta jezička svoj namen. Cepič mora sloneti na podlagi dovolj trdno, ko smo oba dela združili. Kadar cepimo, mo- ramo paziti na to, da sta podlaga in cepič enako debela, vendar pa ne škoduje, ako je cepič za spoznanje bolj droben kakor podlaga. Pr; cepljenju kolči, lei potem kalijo, p.a ne potrebujemo vezi, ker zrak ne bi mogel do rane. ki bi se ne zacelila tako lahko in talco dobro. Vsaka obveza torej bolj škoduje kakor koristi. Angleška kopulacija z jezičkom, ki se potem umetno kalijo, je največ v rab j tu pri kraških trtorejcih (Dutovlje, Godnje. Komen). Ko je necepljenih več trt,jih pogrnemo z mokro cunjo ali pa jih postavimo V zaboj med moker mah ali pa žaganje. Da bo kožica, ki spoji cepič s podlago (kambij), rastja, postavimo cepljeno trto v prostor, kjer je zrak vlažen. Kjer ni toplote, vlage in zraka, kambij ne raste in trti se ne spojita. Ako zasadimo torej cepljene kolči naravnost v zemljo, se mnoge ne primejo, ker manjka v zemlji toplote, zraka in včasih tudi vlage. Ce zemljo dobro zrahljamo in tako pripravimo, da jo bo sonce segrelo, dosežemo lahko dobre uspehe tudi v zemlji, vendar pa ne bomo nikdar tako dobro uspeli, kakor ,e trte ovijamo v mah, žaganje ali kako podobno tvarino, ki dobro drži vlago in zrak ter jih hranimo toliko časa v toplem prostoru, da se spoji cepič s podlago ter začne kaliti. Sele potem presadimo trto v zemljo. Slinavka ali parkljevka: l. na jeziku 4. parkljih, 2. na vimenu gobcu, 3. na SUMA AU PARMA Huda kužna bolezen na gobcu in parkljih se je zopet P-'javila v naši okolici in že smo imeli nekaj smrtnih pri. merov. Vse časopisje te dni stalno opozarja naše živinorejce na nevarnost, ki jo povzroča ta kužna bolezen naši goveji živini in mnenja, smo da nismo nikoli dovolj previdni v boju proti tej bolezni. Slinavka je zelo nalezljiva bolezen, tako da se naš živinorejec dostikrat niti ne za- O O K 1* O l> I \ «l S T V O TODA=ZDRAVILO 2e v starih časih so cenili vodo kot zdravilno sredstvo in še danes je zdravljenje z vodo kaj pomembno. Srce: Mrzla voda zadržuje, topla voda pa pospešuje delovanje srca. Krvni pritisk: Mrzla voda zvišuje, topla voda pa znižuje krvni pristik. Dihanje: Mrzli polivi nas silijo, da globlje dihamo, kar je pri bronhitisu in raznih pljučnih obolenjih zelo zaželeno. Ledvice: Topla kopel povzroča, da se ledvice prepojijo s krvjo ter pospešuje tako izločanje vode. Mišičje: Mraz spodbuja mišičje k večji aktivnosti, toplota ga slabi. Toplo vodo u-porabljamo zato pri krčih v trebuhu, črevesju, na žolčnem mehurju in sečevodu. Kri: Pri toploti se kri razredči, pri mrazu zgosti. Presnavljanje snovi se poveča tako z dražljaji mraza kot vročine. 21včevje: Mrzla voda draži simpatično živčevje, topla voda pa parasimpatično. Ceplje-nje v suho aCi angJefKd Kopukcija. ška kopulacija, ali kakor pravimo Pri nas. cepljenje v suho. Cepič in podlago prerežemo poševno tako, da KAKO SE UMIVAMO kadar moramo zaradi bolezni ostati v postelji? Tedaj sl odgrnemo dele telesa drugega za drugim, si jih umijemo s krpo, osušimo in zopet dobro pokrijemo. Najbolje pa je pri tem, da se držimo vrstnega reda in si umijemo najprej roke, noge, hrbet... in končno obraz. Za nervozne In malokrvne ter suhe ljudi pa je priproč- Ijivo, da vstanejo iz postelje in si naglo umijejo posamezne dele telesa z mrzlo vodo ter gredo nato kar nagi v toplo postelj in se In mokri 15 do 20 minut potijo. Dobro je, če dodajo vodi kis, sol. arniko ali poprove mete. Za krvni obtok je zelo zdravo, če sl otiramo telo z mrzlo vodo, takoj ko vstanemo. Krpo vedno znova namakamo in sl drgnemo telo tako dolgo, da nam koža pordeči. Upoštevajmo zopet omenjeni vrstni red. Samo otiranje s cuho krpo, takoj ko vstanemo, pa koristi presnavljanju snovi v telesu in odpravlja prekomerno tolščo. NASVETI Z žametom moramo zelo previdno ravnati. Ker se na žametnih oblekah in prevlekah rad nabira prah, jih moramo večkrat krtačiti z mehko krtačo ter tudi večkrat temeljito stresati in stepati iz njih prah. Oškropljena mesta prej posušimo in šele nato skrtačimo. Ce pa madeži takoj ne izginejo, raztegnemo obleko na likalno desko in madeže prav malo navlažimo z gobico, namočeno v čisti vodi, ki smo ji dodali nekoliko kisa. Končno obrišemo prizadeta mesta z žametno krpo ter obleko obesimo. Od sedenja obdrgnjena mesta odstranimo, če jih na-pnemo tn držimo nekaj časa nad vodno paro. Ce pa hočemo posvežiti celo žametno obleko, tedaj jo enakomerno nalahno otaremo s krpo, ki smo jo namočili v petroleju. Obleko obesimo potem na sveži zrak. o o o Plesen odpravimo na čevljih, če jih suhe najprej okrtačimo nato pa namažemo z glicerinom. o o o Najboljše belilo za čipke in tanko perilo je kislo mleko ali sirotka. Stvari, ki jih hočemo pobeliti, najprej dobro operemo, nato pa jih pustimo 10-15 ur v mleku, končno ožmemo ter lahko naškrobimo. fe, dd ... da je gospodar svoje usode, kdor je gospodar svojih misli. Kako često pustimo, da nas prevzame malodušje, da zdvomimo in obupamo nad seboj. Ce bomo znali svoje misli obvladati, se nam kaj takega ne bo pripetilo. Saj vemo, da se nam bo kaka malenkostna neprijetnost zazdela nenavadno težka, če bomo noč in dan nanjo mislili. Ce pa si kako oviro predstavljamo v primerih z drugimi važnejšmi stvarmi kot nevažno in neznatno, se nam bo kmalu videla brez vsake cene. Znati moramo torej ukazovati svojim mislim in tistega drugega človeka, ki leži globoko v nas, dvigniti nad vse, kar ga tlači in duši ter z zvišanega stališča mirno presojati vse stvari. To pa bomo dosegli s pravilnim in zdravim mišljenjem, ki se mu lahko priučimo. Mirno in trezno bomo lahko vsako stvar presojali, le če bomo duševno spočiti. Zato lahko rečemo, da sta pogoja za zdravo mišljenje sprostitev in koncentracija misli. Kako to dosežemo? Popolnoma se sprostimo, kadar zrahljamo vsako napetost v našem miselnem aparatu. Potrudimo se pač, da nič ne mislimo. Kako? bi ugovarjal kdo, ki se mu niti za trenutek ne posreči zadržati toka svojih misli! Tako, da sedemo ali ležemo na udoben sedež ali ležišče, zrahljamo vse telo, roke in noge ter skušamo odgnati vsako misel. Dobro je, da razbremenimo prvi dan svoje možgane vsaj za eno ali nekaj minut. To vajo ponavljamo in čim bolj se bodo možgani na ta način spočili, tem bolj jasno in ostro bomo lahko, mislili. Koncentracija pa je, kakor vemo, krajše ali daljše vzdrževanje neke misli. Koliko napora nas včasih stane, da neko misel zadržimo. Vadimo se torej, da vztrajamo pri neki misli čim dlje; takoj ko pa začutimo utrujenost, v. vajami prenehajmo in jih obnovimo, ko smo duševno spočiti, ko smo se, kot omenjeno, sprostili duševne napetosti. Vaje o sprostitvi in koncentraciji ponovimo lahko večkrat dnevno, saj nas zamudijo le nekaj minut. Ce se bomo torej naučili ukazovati svojemu miselnemu aparatu, ne bomo klonili niti pred najtežjimi življenjskimi problemi. Praktična obleka, ki nadomešča lahko tudi kostum. Krasita Jo bela bluza in črno obrobljena Jopica. ve, da jo ima že v hlevu. Ta bolezen Se ne omejuje samo na gtibec in parklje goveda, kar je spl-ošno mnenje, ampak napade celo telo. Bole-zen.ike kali krožijo po krvnem ob taku, kar je razvidno tudi že iz tega, da ima govedo pri tem obolenju tudi občutno vročino. Vidni znaki te kužne bolezni so gnojne rane na parkljih, na jeziku, na sluznici in celo na vimenu. Te znake lahko opazimo že takrat, ko začne govedo nekam cmokati z gobcem ter se mu pri tem cedijo sline. ( Znaki bolezni na vimenu so bolj redka stvar. Kaj naj napravi živino-roječ, ako zapazi bolezen? Najprej mora javiti bolezen pristojnemu veterinarju in občinskemu uradu. Zelo pogosto se dogodi, da bolezen zakrivajo, ker se boje nadzorstva v hlevu. Tako Se zgodi, da pride gospodar z navidez zdravo živaljo prezgodaj iz hleva, ko je bolezen še skrita med parklji in drugod. Tudi hleva nekateri takoj ne razkužijo po bolezni, zaredi česar se bolezeir še n ad a U-C Siri. Priporočamo živinorejcem, posebno Doliinčancin, kjer ravno sedaj razsaja bolezen, da skrbe v hlevih za čim večjo čistočo. Posebno naj pazijo, da ne zanesejo v hlev bolezni z okuženo vodo. Kjer pije živina cele vasi, tam je naj večja možnost za okuže-nje.' Ne puščajmo v hlev tujih ljudi. Tudi ne obiskujmo sosednjega okuženega hleva! Ne hodi brez potrebe na živinske sejme, ko že ljudje pripovedujejo o bolezni! Ne dovoli, da bi perutnina brskala Uo hlevu. Razkužimo hlev s kreelinem (eno žlico kreolina na liter vode). Imej pri rokah vedno tudi živo apno! Bolnemu govedu p'klad n j-mo mehke j,n nekoliko tečne krme; žal pa neha žival V mnogih primerih prežvekovati, ker občuti bolečine ran v gobcu. Napajaj obolele živali v hlevu, ker bi jim morebiti prehitra sprememba zraka škodovala in bi se jim noge morebiti še bolj razbolele, ako jih voziš na dvorišče. Dajaj obolelemu govedu postano vodo; tako, ki si jo pripravil med enim ir. drugim napajanjem. Kako zdravimo obolelo žival? Gobec ji izpiramo z mešanico kisa in vode ali pa z 2% no galunovo raztopino *n morebiti tudi s kakim dragim razkuževalnim sredstvom. Parklje izpiramo z razredčenim kreolinom, lizer lom, 5% no raztopino modre galice aii pa z drugimi raz-kužilrimi sredstvi. Kmetovalcem priporočamo, preventivno cepljenje goveje živine proti slinavki, ker na ta način gotovo obvarujejo svoj hlev pred' to tako nevarno kužno boleznijo. ŽEMELJNI KUH Nareži na kocke pet žemelj ter jih opeci na treh žlicah masla ali slanine, nato zamešaj 5 žlic moke, 13 žlic mleka, 1 jajce In ščepec soli ter polij s tem žemlje i° speci Šahovska igra je v Jugoslaviji zelo priljubljena tuđi med najmlajšimi. Kdo ve, koliko novih mojstrov bo izmed teh nadebu dnežev? FRANCOSKA OBRAMBA . Objavljamo partijo, ki sta jo ^rala na lucernskem turnirju v Svici za božič mojstra J. Kup-per in H. Grob. Beli: J. Kupper - Črni: H. Grob 1. e2 — e4, e7 — e6; 2. d2 — d4, d:7 — 05; 3. SM — c3,. Sg8 — 16; 4. Lel — g5, Lf8 — e7. To obrambo je v zadnjih letih nadomestila izvrstna poteza Mac Cutcheonsa 4. ----- Lb4. 5. e4 — e5, Sf6 — d7; 6. Lg5: e7 Dd8: e7; 7. f2 — 14. To je dobro nadaljevanje, katerega se je beli poslužil, da se je izognil oguljenim, potezam 7- Sb5. Sb6; 8. c3, a6; 9. Sa3, c5 itd. 7.-----a7 — a6; 8. Sgl — 13. c7 — C5; 9. Ddii — d2, Sb8 — c6; 10. d4: c5 Sd7: c5; 11. Lf 1 — d3, f7 — {5; 12. e5 — tG De7: f6; 13. g2 — g3 b7 — b5; g7: 16; 28. Te5: f5 Kg8 — g7; 29. T£5 — fl, Tc8 — b8; 30. Tfl — f2! Previdno kritje kmeta na c2. 30. -------- Lb7 — c8. 31. b2 — b3, Lc8 — h3; 32. Tf2 — d2, Lh3 — t5; 33. Sc3 — e2, Kg7 — gS; 34. Kgl — f2, 'l b8 — C8; 35. c2 — c4, a6 — a5; 36. Td2 — a2l 36. ------ a4 bi nudila črne- mu še priliko remija. Nadaljevalo se je: 26.-------Tc8 — c5; 37. KI2 — e3, Lf5 — bi; Ta2 — b2, Tc5 — e5 + ; 39. Ke3 — d4, Lbl — 15; 40. Se2 — ti+, KgG — g5; 41. Tb2 — e21, Te5: e2. 42. SI4: e2, Kg5 — g4; 43. Se2 — f4, Lf5 — c2; 44. Kd4 — C3, Lc2 — dl; 45. c4 — c5, Ldl — 13; 46. Kc3 — c4, Lf3 — c6; 47. f4 — d5, 16 — 15; 48. SdS — e7, Lc6 — 07; 49. c5 — c6, Ld7 — e6 + , 50. Kc4 — d4!, Le6: b3; 51. c6 — c7, Lb3 —• e6 in črni se vda, ker se po 52. Ke5 Ld7; 53. Kd6 itd. se kmet na c7 spremeni v figuro. JPO IMWrAfclM To nedeljo so tudi naša nogometna igrišča, čeprav olatna oživela. V obeh skupinah je bilo nekaj zanimivih srečanj. V B skupini je najprej Montebello odpravil Skedenjce z 2 :0. čeprav so se mu močno upirali. Zmagali so pač izkušenejši igralci. V drugi tekmi je Sv. Just pregazil Opence s 6:0. Čeprav zaslužena, je zmaga previsoko izražena, ker openski fantje le niso igrali tako podrejene vloge. V tretji tekmi sta si Olimpija in Nabrežina razdelila točke in gole. Rezultat 1 : 1 predstavlja pravzaprav majhno presenečenje predvsem v korist Nabrežine. Mezgec pa je tokrat pospravil obe točki brez boja. ker se Kontovelci niso pojavili na polju. Rezultati okrožnega prvenstva so naslednji: PoIet:Skedenj 4:1; Sesljam Montebello B 4:2; lliri-rija:Devin 1:1 (prekinjeno). V A skupini se Arrigoni še vedno srečno otepa svojih tekmecev, čeprav bi mu kmalu spodrsnilo s Piranom. Nedeljski izidi: Aurora:Umag 4:1; Pi-ramArrigoni 1:1; Meduza:Stru-njan 2:1; Novi grad:Buje 2:0; Brtonigla je počivala. Okrožno prvenstvo je dalo naslednje rezultate: Saline:Au-rora 2:0; Ampeiea:Piran B 3:0; Buje B:Momjan 2:0. SMUČANJE Tudi smučarji ZDTV so se zganili, čeprav bo že kmalu pomlad. Bolje pozno kot nikoli. V priljubljenem (in najbližjem) smuškem raju -v Črnem vrhu so priredili smuk in slalom na dokaj težki progi. Med moškimi je zmagal Bojan Pavletič (Planinsko dr) pred Vovkom (Proleter), Metr.om (Sv. Ivan), Pe-rovškom itd. Med dekleti je zmagala Memom (Sv. Ivan) pred Sašo Rupena in Nevenko Pavletič (obe Planinsko društvo). KOLESARSTVO Koprski Proleter je priredil kolesarski kross na 15 km dolgi progi. Udeležba je bila zelo močna, saj so tekmovali vsi «asi» našega ozemlja. Zmagal je mali Grio (Proleter) pred Coljo, Cerretijem, Apolonjem, Mauri-jerr.’, Fontanotom itd. riiAn;».i*iA 54. a2 — a3 Lc8 — b7; 15. 0 — 0, 0 — 0; 16. Tal — el. Beli USči na kmeta e«. Šibko točko v črni igri, ki bo črnemu povzročala še skrbi. 16 ------ b5 — b4. Mojster Grob ljubi odprto borbo. Tu pa bi bila morda bolj na mc-tu pripravljalna Poteza 16 ------- Tad8. 17. a3: b4 Sc6: b4; 18. Sf3 — eo! Beli je že s svojo 11, potezo Ponudil svojega kraljevega lov-ca v zameno, zato se ne izo-Biba zamenjavi figur. 18 ------e- Sb4: d3; 19. Se5: 63; Ta8 — c8; 20. Sd3: c5 Tc8: C5; 21. Tel — e5. Beli si Je pridobil vidno pozicijsko prednost in grozi s Sc3 — e2 — d4 in c2 — c3 popolnoma ohrometi črno igro. Crni se skuša temu izogniti s tem, oa utrdi skakača na c3. Vsa ta akcija pa porodi drugo šibkost. 21. -------- Tf8 - c8; 22. — el Tc8 — c6. 6a se ubrani proti trojn napadu na e6 (De2) z Lc8. da trdnjava zapira lovca: lahko beli izkoristi. 23. f4 — fot Ker tega toneta ne sme t na,.-(^iddi S:d5), pomeni odlična poteza okrepitev p SKa na e6. - 23 — (14. 24NDe23----------- Lc8 bi s,e e5: 25-' Kmet na f5 je bil še ve varen (na 25. -------- B: f5) pd5+ itd. Po drugi strani p bilo treba nekaj podvzeti n grožnji Se4. 26. Dd4 — d6l Naravno ne 26. B:e6? za: Tf8. Ko je beli dobil kmeta, “hljuje igro prepričan o s zmagi. 26- ------ e6: f9. 27. Dd6 VLAK NA ZNAMKAH Mnogi fila te listi zbirajo 'dandanes le znamke neka-terib držav ali ;a znamke različnih držav, ki prikazujejo iste motive. Ena izmed takih zbirk, ki fcti brez dvoma obsegala nekaj stotin znamk vsega sveta, bi bila zbirka, v kateri bi dobili naslikane vlake različnih vrst, od parnih lokomotiv do podzemeljskih železnic, od najmodernejših lo. komotiv do vsega tega, kar je v zvezi z železnico. Oglejmo si sedaj nekatere izmed, teh znamk. Leta 1838 je stekla v Nemčiji prva železnica Na znamki izdani ob stoletnici tega dogodka, je naslikana ena iz. med piv ib lokomotiv, katero bi dandanes lahko uporabljali le še za pust. Dve leti pozneje je tudj avstro-ogrska monarhija dobila svojo prvo železnico. Tu. dii na avstrijski znamki vidimo starodavni stroj, na njem pa strojevodjo... s cilindrom na glavi. Italijani so dobili svojo prvo železnico leta 1839. Na znamkah, ki nas spominjajo na ta dogodek, so naslikali lokomotivo, poleg nje pa moderno električno «littorino». VZCmOJA - Prva letošnja srečanja jugoslovanskih nogometašev v tujini Pretekle dai jo se jugoslovanski nogometaši, od najmlajših do najstarejših, prvič letos pomerili v tujini s Francozi in Italijani. Tri jugoslovanske reprezentance so gostovale v Franciji, dve mladinski jugoslovanslci moštvi —- Dinamo in Partizan — pa v Italiji. Za vsa ta srečanja so se Jugoslovani doma dobro pripravljali, saj morajo z vsako tekmo braniti ugled, ki ga jugoslovanski nogomet na-splošno uživa. Toda tekme jugoslovanskih reprezentanc v Franciji so pokazale, da priprave niso bile zadostne, ali pa, da jg jugoslovanski ■nogomet zašel v delno krizo, ki bi a lahko rekli «.kriza napada in streljanja na golu. Predvsem se je pokazala ta kriza v srečanju A reprezentanc, katero so Francozi odio, čili v svojo korist z 2:1. Čeprav so v glavnem jugosio-vam prevladovali v polju in ustvariali zrele prilike za dosego gola, je napad sproti vse zapravljal. Napad, ta na-nad. Ali bi ne kazalo izmenjati vse — od prvega do zadnjega. Obramba in sred. nja Unija sta bili na mestu, čeprav ne na običajni višini. Beara je potrdil svojo vrednost. kot da bi hoteli prikazati razliko tehnike v sto letih. Da bo naša slika «starih veteranov» popolna, poglejmo še lokomotivo, ki je leta 1849 pripeljala vlak tudi na jugoslovanska tla, v Ljubljano. V ozadju lahko vidimo ljubljanski grad, ki pokroviteljsko gleda z vrha svojega griča na prvo slovensko «železno cesto». Skozi ameriški kontinent tečejo vlaki z mogočnimi lokomotivami, kakršno vidimo na ameriški znamki. Ce gremo v kino gledat kak caw-boyski film, bomo takšnega orjaka brez dvema videli. Leta 1888 je tudi v Bolgariji ste'kla prva železnica. Na znamki vidima lokomotivo, kakršna vozi mednarodni vlak «Qrient-Express». Dandanes pa tečejo po naših železnicah modemi vlaki z aerodinamično obliko, ker potreba časa je hitrost. Eden izmed takih vlakov je naslikan na pričujoči jugoslovanski znamki, izdani ob stoletnici jugoslovanskih železnic. PRILOŽNOSTNE ZNAMKE U.P.U. AFRIKA Algerija 3 vrednote, Ascen-sion 4 vrednote, Basutoland 4 vrednote, Beehuanaland 4 vrednote. Belgijski Kongo 1 vrednota, Egipt 3 vrednote, Etiopija 4 vrednote, francoske kolonije 12 vrednot, Gam bia 4 vrednote, Ifnj 3 vrednote, Južna Afrika 3 vrednoto, južno-zapadna Afrika 4 vrednote, južna Rodezija 2 vrednoti, Kenya 4 vrednote, Sey-celle 4 vrednote, Levaka Sierra 4 vrednote, Marok (Tan-ger) 4 vrednote, Nigerija 4 vrednote, 19 Nyassaiand 4 vrednote, Somaliland 4 vrednote, Sv. Maurioij 4 vrednote, Sv. Helena 4 vrednote, severna Rodezija 4 vrednote, španska zapadna Afrika 1 vrednote, Zlata obala 4 vrednote. OCEANIJA Avstralija 1 vrednota, Fiji 4 vrednote, Gilbert in Ellice 4 vrednote, Nove Hebridi (angleške) 4 vrednote, Nove Hebridlj (f ancoske) 4 vrednote, Pictairn 4 vrednote, Salomonovi otoki 4 vrednote, Tonga 4 vrednote. Kvadratna dvojica Besede pomenijo: vodoravno m navpično: 1. pripadnik izumrlega naroda: 2. grška boginja; 3. vrsta glasa; 4. neimenovam; 5. redkost, dragocenost; 6. obrtnik; 7. podmorci; 8. diktat. STOPNICE predlog Pri srečanju B moštev so zmagan Jugoslovani po lepši in boljši igri Rezultat 3:2 niti ne odgovarja poteku igre, ker bi morali Jugoslovani zmagati z večjo razliko golov. Tudi jugoslovansko Ć moštvo je podleglo francoskemu z enakim rezultatom kot A moštvo. Boljše pa so jugoslovanski nogomet zastopali tokrat mladinci, posebno mladinci Partizana, ki so na mladinskem mednarodnem turnirju v Via-reggiu osvojili prvo mesto po treh zaporednih zmagah nad Bologno (2:1), Racingom (2:1) in Sampdorio (2:1). Dinamo je izpadel v četrtfinalu proti Sampdoriji, ki ga je po. razila z 3:1. Drugo mesto je zasedla Sampdoria, tretje First z Dunaja, četrto pa Rating iz Pariza. Zmaga Parti, zanovih mladincev je pomembna, sai je bil turnir zelo močno zaseden in so vsi vna-pi'ej prisojali zmago Sampdoriji. Partizan je po tej zma-, gi dobil več vabil v tujini. aiBIUKAIVCl PREVLADUJEJO v boksarskimi športa Boksarska sezona L 1950 potrjuje premoč Amerikancev v tej športni panogi. Od osmih naslovov svetovnih prvakov, jih 6 drže Amerikanci, enega Ha-vaj in enega Južna Afrika; Najlažja kategorija: Po umiku Irca Manthagana je naslov prvaka pripadel najprej Angležu Allenu, ki je po točkah premagal Francoza Pratesia. Allenu je odvzel prvenstvo Mavajanec Marino: Lažja kategorija: Stari svetovni prvak Mehikanec Ortiz je moral predati naslov Juž-noafrìkancu Toweeiu, ki je premagal potem še Italijana Novolonija in nato Angleža O’Sullivana k. o.; Pollahka kategorija: Naslov si je ponovno priboril znani ameriški boksar Saddler. ki je premagal dosedanjega- prvaka Pepa. Kot prvak je Saddler najprej premagal po točkah A-merikanca Rileya, potem pa izgubil neslužbeni dvoboj z Amerikancem Flaneganom; Lahka kategorija: Svetovni prvak Amerikanec Williams je boksal lani šestkrat, toda nikoli za naslov, kar je bila njegova sreča, ker je zadnja dva dvoboja izgubil proti rojakoma Costneru in Micelliu; Polsrednja kategorija: Amerikanec Robinson je bil ne-zadržljiv. Dosegel je 13 zmag v 13. borbah. Zadnjega je porazil Nizozemca Van Damo; Srednja kategorija: La Motta si je ohranil naslov prvaka. Najprej je potolkel rojaka Wagnera in Taylora, potem pa našega tržaškega Mitria in Francoza Dauthuilla: Poltežka kategorija: Naslov je prevzel Arnerikanec Maksim, ki je porazil v Londonu Angleža Millsa. Maksim je pozneje premagal še rojake Daw-sona, Petresona in Browna. Težka kategorija: Charles Je žg šestkrat zaporedoma obranil naslov svetovnega prvaka. Preteklo leto je premagal najprej Beshorea (ZDA), potem starega Joe Louisa in končno Američana Baronea. igralna karta snov pesnitev vrsta uganke poudarek mesto v Franciji. Namesto črtic postavi črke: AAAABEEEEGLLL NWOOPRRSSSSSS SU. — Prva navpična vrsta pové kraj v Itali it Rešites križanke št. 3 VODORAVNO: 1: mati, Me-ta; 2: dur, kri; 3: as. Ra. ro, la; 4: s::k, bat; 5: a mol, io-ža; 6: mir; 7: rama, raca; P: Ana, Rim; 9: bo, ni, al, no; 10: lan. zet; 11: nada, etan. NAVPIČNO: a: rasa. rana; 6: sam, ano; c: ad. ko, ma la; č: tur, nad; d: trak. mina; e: mir. f: Mura, Laze; g: Ero, let; h: ti, bo, ar, ta; i: laž, cin; j: lata, Amor. Vi KRAfKA PO PLANU Modrijan se ne maUuje nad svojimi sovražniki, pač pa prepušča maščevanje življenju. P. Courty ljuba Juca, draga znanka' Ti, ki veš, kaj se spodobi pisati in govoriti v tej nevarni, resni dobi, reci meni, komu trobi radio kominformovskega bloka čenčarije, ki nazadnje, niso niti za otroka. Jaz se mnogokrat vprašujem, komu le naj to koristi in nazadnje sem spoznala, da nemarni pamfletisti komin/ormovskega sveta so neznansko premeteni, ker v tem njihovem nesmislu so določeni nameni, in sicer: odbiti mnenje vseh razumnih poštenjakov, ki še niso doumen zlobe kremeljskih očakov, Sami siti Kominforma skušajo po tej metodi poučiti svet, a Kremelj varati, da jim ne škodi. In, pri rnoji veri, Juca, zadnje čase so uspehi te-metode kar odlični. Sama lahko bereš: Cehi so pričeli godrnjati nad krivičnostjo postave ruskih mojstrov in Clementis je'pobegnil iz države. In v Italiji ni boliše, marveč slabše kakor lani, ker sta Kominform zavrgla borca Cucchi in Magnani, V Franciji je šlo po gobe dve tretjini vse naklade kominformovskega Usta, kar se pravi, da izpade iz seznama naročnikov štiri sto tisoč bivših bra-vcev, ki ne tulijo več v čredi Thorczovih poniglavcev. Pomni, Juca, tudi v Trstu, tudi tu se bo začelo in pred vsemi bo nemara najprej popustilo «Delo», pač zato, ker je spraznilo malone že vso zalogo psovk, laži in idiotizmav. Kakor pravim, z eno nogo so že v grobu. Za ostalo bodo poskrbeli sami kakor sem že omenila, z zanimivimi programi radijskih postaj in članki, ki edinstveni na svetu, bodo spravili sovjete k vragu morda že v tem letu. Naj končam — saj veš, Ju- da utruja me pisarni, ker še vedno pokašljujem. Drži se in bodi zdrava! MIHEC IN JAKEC Mibec: LetoSaji pust je bil res pust. Kaj tako klavrnega Se nisem doživel. Jakec: Pa so vendar tudi ljudje, ki jim je pust prinesel, zabavo. Mibec: In sicer? Jakec: Poglej tržaSke cestne pometače! Nekdaj so morali JPustne šeme Za letošnji pust so tržaški in rimski velmožje spet izvlekli masko tristr anske izjave. tri dni pometati ulice, da so odstranili «konfete in korian-dole», ki so ponekod segale do kolen. Danes, pa, na pepelnično sredo, mirno sede v gostilni. Nimajo dela; ulice so čiste. Mibec: Trst se je pa£ spametoval. Jakec: Seveda. Kdor stiska pas, je vedno hudò pameten. IZZA KULIS Kronist Spaghettini: Gospod urednik, tiskarna javlja, da je prostora še za kakih trideset vrstic. Kaj naj pišemo? Urednik Montepompone: Takoj si pomagamo. Pišite: «Teror v coni B se nadaljuje. Deset italijanskih učiteljev odpuščenih, Nove aretacije...» Spaghettini: Hvala, že vem. Ostalo bom sam napisal. MAO JE DOBRE VOLJE General Ping-Pong: Ne razumem te, dragi Mao. Proglasili so nas za napadalce in ti se široko smeješ. Stvar je vendar resna. Maocetung: Kaj se ne bi smejal? Dva meseca so potrebovali in z vsem svetom so se morali posvetovati, preden so prišli do tega spoznanja! SODOBNI POGOVORI A: Se danes ne vemo, ali jc Hitler živ ali mrtev, Mar. ni to čudno? B: Prosim te, ne pogrevaj teh starih, čenč! A: V Nevadi so sprožili v nekaj tednih že peto atomsko bombo. Kmalu pride na vrsto vodikova. , B: Vrlo važnol A: pravijo, da imajo sovje- j ti že nad tisoč podmornic. B: Danes si res tečen. Kaj bolj zanimivega nimaš na sporedu? A: Kakor kaže, bomo imeli kmalu novo konferenco štirih. B: Prosim te, pojdi lepo za profesorja med vrabce na strehi! Kajti mojster si v čivkanju. A: Eisenhovver je res energičen. Prepričan sem, da bo uspel. B: Nehaj! Usmili se me! A: Ampak vreme je letos čudno. Note in note priti mraz, vedno je Jug. B: No vendar, hvala bogu! Kar nadaljuj! KITAJSKA MODROST List «People Chine», ki izhaja v Pekingu, proča o zanimivem in živahnem radijskem dvoboju med postajama v Taj-pehu in Pekingu. Tajpeh z vsemi razpoložljivimi sredstvi hvali Cankajška in napada Maocetov režim, med tem ko Peking odgovarja s pristno kitajskimi argumenti: Poglejte, kako je Mao debel in okrogel! To je najboljši dokaz, da je njegov režim dober. Ali vam more prinesti blagostanje Cangkajšek s svojimi škripajočimi kostmi? Kakšen režim je to, ki ne more zrediti niti svojega vodje? Ta boj spominja na tistega kmeta, čigar prašič je dobil prvo nagrado na razstavi. Od tedaj se je ob vsaki priliki bahato postavljal, vsak pogovor je začel z besedami: «Jaz in moj prašič trdiva... Jaz in moj prašič sva mnenja... Jaz in moj prašič predlagava...... Kmalu bomo čitali v listih taka poročila: Gospodarske vesti: Dovoz blaga na trg obilen: cene trdne: promet razgiban; pov- praševanje živahno; Maócetun-gova teža narašča. Ukrepi za pospešitev produkcije: Ministrstvo za prehrano je določilo za Maoce-tunga poseben dodatek v moki, sladkorju, jajcih in masti. Imenovana je komisija, ki bo skrbela za to, da Mao vse sam zaužije. Osebne vesti: Danes bodo Maocetungu svečano izročili hlače, ki si jih je dal razširiti, ker so mu postale pretesne. Ta slavnostna prireditev bo Bimana. Vsa država je v zastavah. Današnji dan je proglašen kot narodni praznik... Predkongrešefna VIdaliJevci se pripravljajo na kongres. Na Opčinah se s pri-ganjaškim poslom ukvarja Riko. RIKO: Res žalostno Je pajkovo življenje. Cel dan takole sedim in prežim, pa niti suha muha ne pade, kvečjemu kakšen pljunec................................. ISTE IDEJE Truman in Stalin: Glej, vraga, oba sva imela enaki ideji. KARNEVAL ...z masko" ...in brez nje TO NI KAR TAKO Med številni mi strokovnjaki, kj vsak dan prihajajo v Tirano, je prispel tudi novi šofer, ki ga je modro vodstvo poslalo Enveni Hodži. Svečanemu prihodu novega Enverovega šoferja so prisostvovali člani vlade in diplomatski zbor. Naslednji dan je šofer dovolil svečano avdienco tudi samemu Hodži. STRAH V SOFIJI Ni znano, da bi bil včerajšnjega dine vtihotapljen kak vohun iz Bolgarije v Jugoslavijo, ali pa da bi bil v tej smeri izstreljen kak strel. Ce je dan zares minil tako mirno, bo bolgarski Komite pristašev miru gotovo dobil iz Moskve pismen ukor zaradi zmanjšane aktivnosti y borbi za mir. V VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB PREŽIHOV VOHAMO Nadporočnik Vesevk je v splošni zmedi odšel na teraso odkoder se je kmalu vmij in rekel z mirnim glasom; «Gospoda, zunaj pa streljajo!» Težko je bilo uganiti, ali zaradi nenadne novice ali pa zaradi neizprosnega miru, s katerim so bile te besede izgovorjene, toda večina gostov je otrpnila; zle slutnje, ki so že itak napolnjevale prostor, so se hipoma spremenile v grozeče pošasti in prestrašeni, blodeči pogledi so se zasajali drug v drugega. Vesevk je spet stopil na teraso in je skozi vrata zaklical: «Pojdite sem, .’.a boste slišali, kaj vpijejo...» Vsi so se gnetli proti vratom in iztegovali glave v hoč. Zunaj je hrumelo neurje z vso silo, vmes so se slišali streli iz pušk, a veter, ki ga je neureje gnalo ravno proti kazini, je prinašal sem od taborišča raztrgane, vzklikajoče glasove neštetih grl: «Dol z vojno.,.! Mi smo lačni...! Dovolj je krvi..t Kdor ni z nami, je proti nam—! Domov, domov...! 2i-> vela Slovenija...! Dol z našimi trinogi...! Ura plačila | je tu!» «Ali čujete?» je mirno vprašal nadporočnik Vesevk a ciničnim glasom. Nedoločeno mrmranje je bilo odgovor. Vse je stalo kakor pribito in prisluškovalo glasovom, ki so se družbi zdeli vedno bližji, vedno grozilmejši. Kdo ve, kako dolgo bi družba še prisluškovala, ko bi ne bil lajtnant Domin nenadoma vzkliknil: «Sem gredo! Za seboj sem slišal korake, natančno sem jih slišal!» Nekje čisto blizu se je vsula salva pušk, nato je za-regljala strojnica, obenem je nekje blizu zacingljalo oikno. Da je bil trenutek še strahotnejši. je zatulila še Seunigova psica Nora z obupnim, skoraj prosečim glasom. «Sem gredo...!» Nastala je nepopisna zmešnjava; večina častnikov, ki niso imeli mirne vesti, je izgubila glavo, čeprav je bilo med njimi mnogo takih, ki so bili na fronti pogumni in so dostikrat hladno gledali smrti v oči. Toda ozračje, ki je zavladalo tukaj, je bilo vse nekaj drugega, kakor Doberdob ali Rombon, ali Assiago ali Nadworna ali Grodek ali Dukla v Karpatih ali Cerplanina na Srbskem. Tam je bil sovražnik znan. obrisan, tukaj ga ni bilo v tej podobi, ampak je bil kakor pošast, ki vstaja iz noči, iz neurja, ki se polašča vseh pojmov, ki izpodjeda vse, na lemer je mogoče stati, ki biča črne slutnje do blaznosti..j «Bežimo, bežimo...!» Kričavi glasovi dam so povzročili še večjo zmeda Major Mobius se je držal krepko; iz tega, kar jć poročal lajtnant Domin ter iz tega, kar je slišal na lasima ušesa, je takoj pravilno zaključil: punt, upor. Crne misli, ki so ga napolnjevale zadnje dni, so se uresničile. Bil je prepričan, da ni več šala, ampak da je treba hitrih ukrepov. Hotel je že dati drzno povelje, ko je nekdo zakričal: «So že spodaj, so že tu...!» Ce je bila to domneva pres.trgšnica ali pa so posamezni vojaki res že dospeli do kazine, ni nihče ugotavljal; bilo je dovolj, da je zmešnjava dosegla vrhunec in da je tudi major Mobius na mah pozabil na svoje povelje in se prepustil drveči zmedi. Nekateri so že drveli ven, a so Se zopet vračali ter brezglavo dirjali sem in tja. Držeč razburjeno učiteljico Zužlag, ki ga ni več izpustila, pod pazduho, je major Mobius nekaj časa topo strmel predse, nato se je ostro zagledal kakor da bi nekaj napeto premišljeval. V prihodnjem hipu pa jo je že stresel. «Gospodična, vašo obleko sem, takoj...!» Preden se je učiteljica Zašlag utegnila zavedeti, jo je major Mobius že porinil za zofo in ji začel s krčevito naglico in brezobzirnostjo razpenjati večerno toaleta Kakor bi trenil, je tičal v vrhnji obleki gospodične Zašlag, medtem ko je ta kakor opipan golob obsedela na zofi y samem stezniku in nogavicah. (Nadaljevanje sledi),