149. številka. „EDINOST" izhaja po trikrat na t^dcn t i«*tili danjih ob toirkih, oetrthlh in aobOtAh. Zjutranje iidanjo ij-haja ob H. ari zjutraj, Ter crno pn ob >, uri »efer. — Obojno izdanje atnn<>; za JfdeumMr« . f, — .HO, i*v«n AvitriJ* (. M tri aieieo . . , 2.«0 ... 4,— ta pol leta , . . A,— ... 8.— u tm leto . . . 10,— . . J«.— N« naročit* hr» priložene imroonir.i 9f ne jemlje ozlr. Poaamićtio Htcvilk* ho dobivajo v pro-dajalnicali tobaka v 1r*tu po 3 uri., itven Trsta po 3 n»č. Hobotno večerno iirianja v Irntn * nJ., ia?en Tr»ta S nt. G1 zrn petek 13. decembra 1895 Tečaj (v Trstu, ▼ četrtek zvečer dne 12 decembra 1895.) EDINOST ®»ilo >lcven«ketfa politićnei^a dru4tv^ za Primonko. OfflMt »o ravnin; po tarifa * petitu; 11 up i >r r d«1, 1'tt ^rkftTHi (iru«t"r. ko'iknr o*>»i ■ avadaih »r«tie. 1'i'iIhiiii omartnie« in jamo'ah»«le, i"i naj * ■ po*iljaj> nrodnUtru: ulicu (i»t-id i -t. \X V»«ko pi-.reo mor« blfi r.-f»-»)toTim v Ki*:' t'fr*r.k'>Tr.ii!» i« n " ' NNj*i MDfM HMfftl^ Nh u. iiiiiu. reki« nacije 11 ogla*-' »pr i-jen« Hj«roi'Ni«fi\) ulioa Molino piccolo bit. II. nadst. Odprt* roktana »i> pro«poštnin«. r *4in»Mti Ju motf Po deZelnozborskiti volitvah na Kristan. VII. (Konec.) Istotako moramo obžalovati, da sta ne po načina agitacije proti legalizaciji toli poniževala pred narodom advokatski in notarski stan. Če je kako početje na svetu krivično in nevarno, je gotovo to, ako radi morebitnih pogreškov pri pojedincih napa-damo in spravljamo ob ugled cele Bkupine, potrebne za točno delovanja onega mehanizma, kojemu pravimo človeška družba. To menenje smo naglašali, ko smo obsojali neprevidnosti in breztaktnosti pri naiodni stranki, in to moramo naglašati zopet danes odločno, kajti tudi za razmerje med različnimi stanovi velja zlati svetopisemski rek: Ne stori drugim, kar n« želiš, da bi drugi tebi storili. Nikakor nismo hoteli reči, da bi se konservativci ne bili smeli izjavljati na svojih shodih proti legalizaciji. To ne, saj je tudi to vprašanje, kakor vprašanje bolnice, le stvar osebnih nazorov. Jeden misli tako, in je pri tem poštenjak od nog do glave; drugi misli o istem vprašanju drugače — a je poleg tega tudi poštenjak. Bekli smo že, da kmet sodi ves svet le po vsakdanjih, njemu naj* bližnjih potrebah ; saj bi bilo tudi krivično, ako bi hoteli zahtevati od njega, tla bi mislil na morebitne posledice v daljnji bodočnosti. Koliko se mora siromak mučiti, koliko znoja in truda ga stane, da tako rekoč izsili iz zemlje novčič za nujne vsakdanje potrebe, da more zadoščati dolžnostim do svoje rodbine, do občine, do dežele in do države! . Je*li čudo potem, r da mu le » teška'gre novči^. i/ rnku ? J, d« «:»: ntao nič priljubljene take naprave in ustanove, za koje morajo beliči iz žepa ? Zato pa smo uverjeni, da kmet ni nasproten legalizaciji pisem iz prepričanja, da je ista nepotrebua, ampak zgolj zato, ker ista stane nekoliko pota iti denarja. Ne, kmetu ne smemo zameriti tega, ali razumništvu je dolžnost, da o takih stvareh sodi objektivno, da ne govori ljudstvu samo o žrtvah, ampak tudi o d o-b r o t a h, spojenih z dotično napravo. Mi, n. pr., smo r.vnj< ni, da pravna varnost, slo* neča na legalizaciji pisem, daleč daleč odva-guje vse žrtve na potih in denarju, zahtevane po legalizaciji. Kdo ne ve, da često jedna sama pravda, nastavša vsled nepravilno ali zavratno skovanih spisov, požre več žrtev na času in denarju, nego bi bilo stalo 100 legalizacij ?! Posilua legalizacija menda še ni spravila nobenega kmeta na boben, nepotrebne iu po zukotuih pisaćih skovane pravde pa so že pogubile nebroj kmetskih ekzisten-cij. Tako sodimo mi o stvari, drugi sodijo drugače. To je, kakor rečeno, stvar nazorov. Tem nemileje nas je dirnolo, da so posamični agitatorji vse to vprašanje tako opisovali priprostemu ljudstvu, kakor da se odvetniki in notarji potezajo za legalizacijo le iz u m a-zaue s t u n v s k e sebičnosti. Go- PODLISTEK Gašin rendez-vous. Praska humoreska. Spisal J. P. ,CtČny pane! Odpuste, že jd jako ddrna jsem tak srnčld a pisi Vdin. Pončvadž1) jsem ale sly-šelu, že v brzku odjudete«) a jd s Vdmi pro« mluviti8) musirn4), tak nemohu jinak5) než-li V dm psdti. Ždddm6) Vas uctivfi7), byste zitra v stredu 23. t. ni. ve 4 hodiny odpoledne8) prišel k Ndrodnimu dlvadlu9), kile na Vtis budu čekati. Miti budu Čer ven ou ruži na prsou. Promluvte na ume. V Praze, dne 22/10. 1895. Ve veškore uetč oddand Andulka N.' 'jkar ') odpotujeto ') govoriti «) moram ') dru-gaJo l) prosiui ') uljudno •) ob Potrti uri popo-ludne ') k gtodiSču. spoda, zapomnite si: kdor spodkopuje ugled potrebah! In zopet vas moramo opozoriti, da posamičnih iu brez vsake ilvorabe potreb- se svojimi agitacijami proti gledališču ste n i h s t a n o v, ta spodkopuje avtoriteto škodovali nasprotni narodni stranki le hipno, sploh. Da-Ii pa tako ginevanje spoštovanja stvari sami — te je širjenju pravega razu-do avtoritete more biti koristno ravno isti j mevanja med narodom o svojih duševnih po-stvari, za kojo se bor« konservativci: o tem naj premišljajo gospodje sami! Agitacija proti gledališču! Tudi posojilo dežele za zgradbo gledališča v Ljubljani in podpore, ki jih daje istemu deželni zbor vsako leto, služile so kot dokaj izdatno agitacijsko sredstvo povodom zadnjih deželuczborskih volitev na Kranjskem. To Ijat o r o p a n j e sv je vendar preočito. Zaključek i/, teli razprav sebnem članku. Očeta!! Protislovje pride v po- trebah — pat r a j n o ! Sedaj pa še k najkočljivejšim opazkam. Kes, dolgo smo premišljali, ali bi ali ne bi, kajti sami ne vemo prav, v kako obliko bi povili to, kar hočemo povedati, da se ne pregrešimo. Ali bodi povedano tudi to; saj se smemo nadejati, da so po stvarnem in , mirnem tonu teh razprav prepričani na vseh agitacijo smo obžalovali se posebno z narod- at,raneh, da ne želimo nikomur zla. Oujte nega stalisča, Ako kmet nima pravega razume- • ............i. i:,„! k • i • * nega stansca. ako Kmet nuna pravega vanja za naprave, s kojimi so spojene njega telesne in gmotne koristi, koliko manj zmisla ima za one duševne potrebe naroda, kojih ni možno otipati s prstom!! Vsi napredujoči narodi — nočemo posezati daleč, ampak prosimo vas, ozrite se le v Prago in v Zagreb! — doprinašajo velikanskih žrtev za razvoj dramatiške umetnosti, ker je ravno ta razvoj m e r i 1 o z a s p 1 o in i razvoj in na p r e d e k naroda. Vsi nnpredujoči narodi smatrajo gledališče — razume se ob sebi: dobro gledališče — za eminentno kulturen, izobraževalen, čutstvovanje ljudstva opleme-njajoč zavod. In pri nas naj bi bilo drugače. Le za nas Slovence naj bi veljali drugi zakoni, le mi nnj bi hodili po povsem drugačnih potih d« — napredka in omike ?! Saj nam menda zadosti očitajo naši nasprotniki, da smo zaostuli, da ne moremo ničesar u-stvariti na kulturnem polju, da nimamo ničesar, kjyl bi moglo služiti v dokaz o dnš-v-nih'fenjoJjjuohbili na.šfga minAta, sedaj pa naj bi sami tirali v blato š o ono m a 1 o, k a r r e s ime tn ol Kakor da bi ne bili več kot zadostno ]>oniževani že po naših nasprotnikih, ponižujemo se še sami pred svetom iu pred — in to je najhujše — sabo, pred maso naroda! Poleg tega pa še vsa agitacija proti gledališču ni bila oprta na resnico, k a j ti ni res, da je dežela kaj darovala za zgradbo gle ia-1 i i č a, ampak le p o s o d i I a j e r a z-m e r n o neveliko svoto. Na tem mestu ne moremo govoriti podrobneje o važnosti dramatiške umetnosti za ves razvoj naroda. To opustimo tem laglje, ker moremo navesti zares klasično pričo v potrjenje svojih nazorov sklicujemo se lahko na to, da to važnost potrjuje sleherni d a n — gasilo iste konservativne stranke, ljubljanski „Slovenec" s tem, da r e d n o p r i n a š a — njemu v čast bodi povedano to! — dobrohotna in važnosti dramatike iu glasbene umetnosti dostojna p o r o č i 1 a o predstavah v i s t e m gledališču. Spominjamo se, da smo že večkrat čitali v gledališčnih poročilih „Slovenčevih", da je Ibleti še mnogo takih predstav ! Torej ? ! Torej : tudi narodu po deželi morata govoriti resnico o kulturnih 11,11■■ fmhriniimibi 11 i u«.«.iiwman«i jaiinum Gašo, junak na.se povesti, gle la, j;lTnj?vrSjV~, tni užaljeni Pravici božji izprosi milosti za : 'ešno človeštvo. Tu v taMh dnevih bede iu nesreče je ljudstvo koprneče molilo pred Najsvetejšim.... Ali ob volitvah na Kranjskem, ko je šlo med drugimi za izvolitev prav prav — posvetnih mož! Celo takih, kojih leta nt bilo videti v cerkvi, in so še le prav v najnovejši čas našli svoje „goreče versko čutstvovanje* in ki niso mišljeniki knezoškofa Jakoba Missije, ampak se hočejo le ob političnih nazorih in po za-slombi istega dokopati na odlično mesto v javnem življenju. Za take namene pač ni bilo umestno izpostavljati sv. ltešnje Telo ter do duše žaliti drugače mislečega brata. Ako bi smeli napisati primero, r^kli bi, da ste streljali s kanoni, ko ni bilo še pravega sovražnika; s čem pa boste streljali, ako res pride sovražnik?! Klicali ste: Volk, volk! ko ni bilo volka. Kaj pa storite, alto res pride volk, a ljudstvo ne bode h o t e 1 o v e r j e t i, da j e v o 1 k ? ! Mi na Primorskem pa že zato nismo mogli razumeti vsega tega, ker malo in e-secev popre 1 je bila ob jednaki priliki strogo prepovedan a istrski duhovščini vsaka agitacija v cerkvi, iu to proti ljudem, ki hodijo v Rimu proslnv- zjutraj prineslo k merit V Kaj ti Hce tako žari?", pozdravil je došl.'ca M. U. C. Gjuka. ! „Gl< j Gjuka, ona mi je pisala moja j Andulka, inoj idejal! Tu pismo! Pročitaj mi je, znaš, da jaz še ue umejem popolnoma češkega jezika*. ,Kaj, ona da ti je pisala?-, začudil se je Gjuka. Gašo ni zapazil ironičnega nasmeha okolo njegovih usten. „Daj mi pismo". Gjuka je prebral pismo in povedal Gaši, da ga dotična dama zov«' res na sestanek ob 4. uri popoludiiK za današnji dnu Hvala ti lepa za poju.Miilo! Ti si zlata vreden prijatelj! Oj dragi moj Gjuka! Kar na svoje srce bi Te pritisnil! Kaj ne. in kako lepo pisavo ima moja Andulka ? Energično, kaj ne?* In Gašo je jepojubil nemi papir, njezino pisavo. aDa, da, prav euergično, karakteri- Politiške vesti. V TrHtu, <'no 12. ilccrm' ra 1895. Državni zbor. Včeraj je govoril posl. Nabergoj kakor smo javili v današnjem zjutranjem izdanju. Njega govor prinesemo po stenogratKkem zapisniku, tu pristavljamo le, da ,11 Piccolo" govori o tuna sfuriata di Nabergoj". Mi poznamo sic^r gospoda posl, Nabergoja kot zelo mireljubnega človeka ; ali mogoče je že, da je morda res govoril jezno — ali to je bila jeza užaljenega pravi-c o 1 j u b j a, jeza onega, ki mora zastopat' koristi onih, ki trpe krivico 1 Zato pa zasmehovanja .Piccolova* ue morejo doseči poštenja Nabergojevega. Znamenit je bil tudi govor češkega poslanca dra. P a c, a k a, ki je rekel, da gospodarskim koncesijam na ljubo ne opuste Cehi boja za načela ; ter da so Čehi pripravljeni za spravo z Nemci na pod lagi jezikovna ravnopravnosti iu avtonomije Za volilno svobodo. Ker nam je vlada ! obljubila, da skoro predloži načrt za volilno preosuovo, to je za razširjenje volilnega prava, treba tudi potom znkona skrbeti za I to, da bode mogel vsakdo svobodno in ne-i zavisno izvrševati to pravo. Volitvam je v prvi vrsti ta namen, da po izvoljencih pride i do veljave pravo menenje večine dotičnega j okraja. Ako pa hočemo, da bodo volitve res ; pravj izraz javn«j»« mA"<»pjft smemo dopuščati, da bi na posamičnega volilca deloval bodisi materijalni bodisi moralni pritisk. V tem zmislu smo zadovoljstvom pozdravili „zakon v varstvo volilno svobode", ki ga je nedavno predložil poslanski zbornici posl, Ilareuther. Po tem zakonu bi se kaznovali : kdor bi z grožnjami ali nasilstvom hotel uplivati ua volilce; kdor bi zvijačami zava- verski so- * jrt' vo'''i;e v zmoto iu jih odvajali od izvrševanja volilne pravice; kdor bi hotel voliti, ne da bi imel pravico v to, in tudi oni, kdor bi dopuščal take ljudi k volitvi; kdor bi hotel pačiti vspeli volitve ; kdor bi hotel vplivati na volilno raznimi obljubami; kdor bi hotel nezakonitimi sredstvi doznati, kako je glasoval ta ali oni; kdor bi neposredno pred volitvami razširjal neresnico, du je ta ali oni kandidat odstopil. Kazni za vse te pregreške bi bile različne: od jeduegi ine-iec* do jedtiega leta zapora iu do 200 > gl 1. denarna k izni, Utemelje vaju svoj predlog skliceval se je posl. liareuther ua dogodke pri volitvah v Dalmaciji ,in tako dalje". Seveda je tudi priliko porabil naš „II Piccolo*, da je ogorčeno drugim podtikal grehe, ki so pa v iiajobilniši meri doma — pri njega somišljenikih. Zvita buča, kakor je bil vsikdar, pr.ivi namreč, da tisti „in tako stično*, odvrnil je Gjtilcu iu zlobno dostavil : „Hudo bode; tepla Te b ide !* „Nikai ne bri j norcev iz mene! Toda, e, reci mi, kar hočeš — jaz t>em srečen, presrečen! '/. Bogom, Gjuka, moram po poslu 1 Ali se vidiva popoludue v kavarni? Jaz pridem takoj po obedu ! Apropos, da ne pozabim! Daj mi, zlati moj Gjuka, častno beHedo, da danes nikomur ne zineš o mojem sestanku! Jutri žs* lahko zvedo. Drugače bi mi vse pok v ar'. 1 i ti „falcini* .Tambro, Lav, Kranjec in Mali. Saj jih poznaš, kako so razjiosajenil Na '.vi len je torej popoludue ! In do jutri! Servus 1" .Servus, z Bogom! izve ničesar o tem*. (Dalje p Bodi miren, nikdo ne rili.) dalje" stoji 1« talco zavoljo lepšega in da Bareu- tlier je imel pred ormi Ip pokrajino dalmatinsko, ali natančneje povedano: dalmatinske Hrvate! L*> v Halmanji da se dogajajo take grome stvari, na koje se sklicuje poslanec Harentber in za t. ■> je iiil — pn menenja • l'ici'olovein* — risto »d ve;'1 tiiv o raznih volitvah omejilo lena Dalma* c;jo. Istra j* nekoliko p r e li I i z u ; g<>rje gospoli, ako bi izvedel svet, kako viSe 011» svojo „kulturno misiju* v tej narečni pokrajini, kjer je povsem nepoznan pojem svobode pri volitvah, kjer je siromašni kmet neusmiljeno ukovan v spone morAlnega in materialnega pritiska ! Vi, istrska gospoda s „Piccolom* vred, vi nimate pravice zgražati se nad grelii družili, kajti nijedna stranka ni zagrešila toliko politiških in moralnih zločinstev, nego ravno vaša lastna, v Istri gospodujoča stranka. Italiju v Afriki. Ministeratvo Crispi-juv« j.- v velikih zadregah, kajti ne ve, kaj bi odgovorilo na interpelacije v zbornici, in kaj bi odgovorilo na nebroj brzojavk, ki jih dobiva od sorodnikov vojakov, zlasti onih, Ki so bili v pogaženi četi Toiellijevi. Poslance je posebno vznemirjalo, da se v včerajšnji sMjj vse predpoludne ni pokazal niti jeden ministrov. Tudi general Baratieri ni dal glasu od sebe od predvčerajšnjem do včeraj. Vse to so slaba znamenja. Govori *c, da j« vlada »klenih poslati v Afriko novih vojakov in vef; vojnih ladij. Različne vesti. Odbor političnega društva .Edinost* bodi imel prihodnjo svojo sejo v nedeljo, 15. t, in., v prostorih .Delalskega podpornega društva*. Seja prične ob 10. uri. Gg. odborniki in njih namestniki vabljeni so, da se polno-steviluo vdeleže te seje. Družba sv. Cirila in Metoda. V zadnjih lelih je prišlo splošno v navado, da so rodoljubi odkupujejo v kak dobrodelen namen, mesto da bi si mod seboj dopisovali ali čestitali povodom imendana praznikov ali novega leta. Ker je naša družba uprav letos pri svojih zavodih in pri zgradbi Velikovske šole prevzela velike obveznosti — a so jej vsled potresa letos dohajali bolj skromni darovi, zato se /.glasa pri rodoljubnem občinstvu s prošnjo, naj se blagovoli povodom bližajočih se b o ž i č it i h p v a z n i k o v in novega leta, mesto običajnih čestitek, odkupljevati v korist naši družbi in jej s svojim daroin prehiteti na pomoč, da toliko izdatneje in toliko vstrajneje more delovati v odkazanem si poklicu. Vsak dospeli dar se objavi po naših časnikih. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljaui. Za „Boiičnico" darovali so nadalje : gs. žup. Fabris 20 kron., g. 1. Warto 4 kr., g. Edvait Legat 10 kr., g. prof. Jesenko 10 kr., ga. L Maner 4 krone. Avita eoltura. Mi srno že omenili, da so te dni lakonski zlikovci onesnažili poslopje in napis „Slogine" šole v Gorici. .Soča* je tam povodom uapi>alu — toliko na adreso lakonskih pouličnjakov v gla^e-rokovicah, kolikor na neko drugo adreso — nastopno svarilo: „Lnlionska svojat je danes po noči za-mazala s črnilom poslopje in napis .Slogine* šole. — Sloveuci v Gorici smo povsem brez pravic v vsakem oziru, a poleg tega se vsak hip .škandalozno žali naša narodnost iu poškoduje naše imetje od strani irredentovske sodrge, ki je najbrže še poplačaua za svoje junaštvo. — Kdor seje veter, žel bo vihar! Bati se je, da slovenske potrpežljivosti bo konec, a za vse, karkoli se zgodi, delamo naprej odgovorne tiste, ki dau na dan in-faiuno žalijo slovensko narodnost. Naj nikdo ne misli, da Sloveuci bodo vedno le d o -puščali take lumparije !u Lepa bolnišnica to ! Splošno znana stvar je, da v tržaški mestni bolnišnici večkratne vsprejmejo celo zel<$ nevarno obolelih oseb, ker — nimajo prostora. Nekaj novega pa je, da morajo dotični bolniki, ki so tako srečni, da so pod krovom tržaške mestne bolnišnice, ali stradati ali pa uživati pokvarjene jedi! In niti tri leta ni tega, odkar je uit'slni svet tržaški izdatno povišal svoto za hrano bolnikov v mestni bolnišnici ! Kljubu temit pa prihajajo na dan gorostasne, neve-rojeine reči o hrani v mestni bolnišnici tržaški. Teh gorostasnih stvari pa ni spravil v javnost nenda koji bivši .bolnik* iz maščevanja, ampak s tem predmetom bavil se je te dni v svuji mesečni redni seji zdravniški kolegij mestne bolnišnice! Menimo, da so zdravniki, službujoči pri mestni bolnišnici, pač najmarodavniši] faktor in teh zdravnikov gotovo nihče ne more sumničiti kot pristranske. Kolegij zdravnikov na mestni bolnišnici tržaški grajal je v .poslednji svoji seji dne 9. t. m. soglasno ta-le dejstva: 1. Mast, katero rabijo v bolnišnici pri kuhi, je skozi in skozi slaba; 2. .Cmoki iz mesau, katere dobivajo bolniki za večerje, obstoje v V« iz kruha, slanine in mirodij, in v V* iz kuhanega mesa, sestoječega iz s t a r i h ostankov; 3. ti cmoki provzročajo pri bolnikih posebno o poletnem času jako pogo-stoma d r i z k o, ker je meso v cmokih iz prejšnjega dne že gnilo; 4. juha, ki je navadno jedina jed bolnikom za večerjo, n i gosta iu tečna, kakor bi morala biti, je vodena in netečna. Vsled tega tudi ničesar ne izda, posebno pri mlajših bolnikih ne, ki so kepkega trupla iu nimajo mrzlice; 5. posamične porcije so pogostoma nezadostne ter ne odgovarjajo predpisanemu razmerju. Lepe stvari, zares! (K temu menda ni treba komentarja. Dovoljno bodi, ako povemo še, da se je v omenjeni seji jeden zdravnikov-pri-m.trijev pripravljenega, da napiše o tej stvari zapisnik, katerega hoče podpisati svojim imenom. Radovedni smo, kaj ukrene mestni magistrat proti takozvanerau „uadzorovalnemu svetu" mestne bolnišnice v očigled takemu škandoloznemu „gospodarstvu". Glasbeni večer v Tržaški .Slovanski čitalnici*. Prijatelje glasbe opozarjamo na glasbeni večer, katerega priredi .Slovanska Čitalnica« v soboto, dne 14. t. m. v svojih prostorih (ulica S. Francesco list. 2). Vspored temu „glasbenemu večeru" objavili smo v zjutranjem izdanju današnje Številke in iz istega je razvideti, da so muzikaličue točke izbrane in da jih bodo izvajale izkušene glasbene sile. Pričakovati je zatorej pravega glasbenega užitka in smelo moremo reči, da bode čitalniški .glasbeni večer" pravi koncert. Francozi so tu ! Včeraj dopoludne razlegal se je po raznih tržaških ulicah klic : ,1 Francesi xe qua"! Radovedni, kaj pome- | nja.ta kly;M poslali smo torej jednega. svojih/ poročevalcev, naj poizve, kaj pomenja to l navdušeno klicanje. Nismo si namreč mogli domišljati, da bi v sedanji „mirni dobi«,' kljubu homatijam na Vstoku, navalila francoska vojska na Trst, da morebiti zopet oživi .Ilirijo*! In vendar so imeli kričači t rž. pravo ! Irancozi so res dospeli v Trst, ali bolje rečeno : francoska zakonska Gallais. In dospela sta v Trst na svojem potu .okolo sveta" na šajtergi prav po „programu", katerega smo svoječasno objavili v našem listu. Toda ne; tudi to ni točno. V samokolnici, mehko tapetovani, sedela je le mlada gospa Gallais, vozil pa jo je — ker je bila baš vrsta na njem — nje mladi soprog. To vara je bilo navdušenja v izvestnih krogih tržaških prijateljev .športa* ! Ker pa smo se s to budalosto .stavo* v našem listu bavili svoječasno še preobširno, omenjamo danes le, da bode gospod Gallais nocoj v gledališču .Fenlcu" predaval .o svojih potnih utisih*. Od svoje stranij žalimo špekulativni mladi zakonski dvojici srečno pot in pa mnogo cveuka, kar je menda glavna stvar pri tej „stavi*. S Krasa nam pišejo: Jako neprijeten utis je napravil name dogodek, kojega sem doživel te dni, mudd se nekoliko v Tomaju. Namen mi je bil, da se nekoliko razvedrim ter okrepčam pri slavnoznanem in daleč na okrog slujočem teranu. Sedel sem v neki gostilni. Mirno vstopivšega ine je iznenadil pogled na neko osebo v obliki dangube. Vedel se je, kakor da je popolnoma pijan. No, da je bilo res temu tako, povedal mi je pozneje prijazni gostiluičar, da namreč oni človek — Lahon -ič iz Čedada — ves dan popiva. Pravil uii je nadalje, da je ta mož popravljal orgije v tamošnji cerkvi. Lahi so sicer res izborni muziki ali pri tem človeku ni bilo menda mnogo prida. Kajti gostilničar mi je pravil nadalje, d.i se je ta človek prej ta dan vedel tako nespodobno v njegovi gostilni, da je bil prisiljen izgnati ga z bičem. Kljubu temu pa se je zopet vrnil drugi dan. Gostilničar mora sicer uljudno postreči vsakemu, ali potrpežljivost ima svoje meje, ako se kdo preveč grešnega kaže celo — pred otroci. Tako je bilo s tem Lahom, ki je baje popravljal orgije. Meni se pa zdi, da to ni prav, ko vendar vem, da imamo tudi mi Slovenci strokovnjakov-vesčakov v stroki popravljanja orgelj. Prosil bi torej občinske in cerkvene starejšine tomajske — ako moj .svet kaj velja —, da bi v bodoče ne jemali takega mojstra. Sveta dolžnost vsakega Slovenca je, da podpira svojega brata, najbolj obžalovanja vredno pa je, toliko se človeškega kolikor z narodnega stališča, ako podpiramo raje tujca nego svojca. Ali se je še prigodilo kedaj, da bi v Italiji Slovenec dobil dela, kadar je domačin potreben kruha?! Da se pa komu ne bi zameril, ali da ne bi cH6 menil kdo, da sem pisal pri „Židani volji", moram povedati, da pišem te-le vrstice v petek v zjutraj na tešče. Vsem udani KraSevec. Slovenske posojilnica pozor! Nedavno smo se z raznimi dokazi izrekli proti posojilnicam z neomejenim poroštvom, sosebuo radi §. 72. zadruženega zakona od 1. 1874., ker daje oblast, da more upnik prijeti tudi posamičnega društvenika ter vsled take svobode gmotno celo uničiti ga. Izjavili smo tudi željo, naj bi enketa, sezvana od vlade, pov-darjala, da je treba odstraniti sosebno ta §. 72. Sedaj smo zvedeli od jednega strokovnjaka, ki je bil v enketi, da je vlada istih mislij, da tudi zaresno misli popraviti zadružni zakon v smislu, da pri posojilnicah z neomenjenim poroštvom ne bode več dosedanje opasnosti za posamične društvenike. Zvedeli smo tudi, tla vlada hoče svoj načrt izvršiti v kratkem ter ga nemudoma razposlati raznim zadružnim zavezam. To je od vlade jako modro, a za zadruge silno važno. Zato priporočamo še jedenkrat načel-ništvom, nadzorstvom i v obče društvenikom slovenskih posojilnic, naj dobro premišljujejo tista vprašanja, katera je vlada stavila ekspertom v enketi, da bodo uže pripravljeni, ko vlada predloži zavezam svoj načrt. Zaveze bodo dolžne poslati svoja menenja, in od teh sklepov bode mnogo zavisno, kako bo stvar potem razpravljal državni zbor, in kako se naposled napravi tekst v novem zakonu. I Povdarjamo, da vlada se hoče ravnati po novem nemškem zadružnem zakonu od 1. 1889., a. razmere so pri nas vendar drugačne. Tudi se vidi iz vprašanj, stavljenih enketi, Ha vlada hoče tu in tam omejiti dosedanjo svobodo zadrug, iu nekateri strokovnjaki so za krčenje te svobode jedino radi tega, ker so se tu pa tam vršile nekorektnosti. Temu se bode treba upirati, zato pa je treba pouka in energije, da vlada in državni zbor zvesta pravočasno menenje zadružnih zavez. Nadejamo se, da slovenske posojilnice ne ostanejo poslednje pri izražanju svojega menenja, iu da se izrečejo sicer za mnogokatere popravke, a le take, ki pomenjajo zares napredek. Na Dunaju se zadruge živahno po-sovetujejo o razpravljanjih v enketi in tudi takih vprašanjih, ki niso bila ondi na vrsti. Naj jih posuemajo pri slov. posojilnicah I „Slov. Svet*. Ogenj. Včeraj na vse zgodaj jelo je goreti v podstrešju hiše št. 290 v Kjadiuu (sv. Alojzij,). Lastnik hiše je posestnik Josip F urlati, ki stanuje s svojo obiteljo v isteiu poslopju. Pogorela je streha, a tudi pohištvo je poškodoval ogenj. Prihitevši gasilci trudili so se kake dve uri, dokler niso odstranili daljnje nevarnosti. Škode je okolo 300 gld., toda poslopje bilo je zavarovano. Pravijo, da je ogenj navstal bržkone vsled tega, ker so se vnele saje v dimniku, iz poškodovanega dimnika pa da je prijel plamen tra-movje v podstrešju. ftajsmajšo vesti. Dunaj 11. (Poslanska zbornica.) Posl. Elbl in tovariši so interpelovali radi govorice, da se novemu plavžu v Trstu dovoli osvobojenje od davkov. Finančni minister Dilinski je naznanil, da je vlada sklenila povišati plače uradnikov in predloži predlogo v preskrbljenje potrebnih sredstev. Ta naredba ni v nikaki zvezi z agitacijskiuii oziri ali volitvami. Najbolji dokaz temu je, da ne predloži predloge pred volitvami. Carigrad 11. K Said pašu je došlo na angleško poslaništvo 11 odposlaucev sultana, da ga pregovore, naj ne povrne v svoje stanovanje. To se je tudi zgodilo. Said paša se je zahvalil angleškemu poslaniku na skazani gostoljubnosti. Carigrad 12 Angleška štac. ladija je že na potu, italjanska je Že napuvedana, avstro- ogerska pride dne 14. t. m., drage bodo sledile. trgovinah« brsojavk*. Bnltmpaita. PAonic« ** j*-«n 7.16 7.18 Pšenica za spomlad 1S9H 8.89—,— <1 o 6.90. Om za jesen —*---RX ia spomini 6 17 -$.18 Komi* ir. oktober —.— - ,— inaj-jnni IBflft 4.40-4.48 rft»»>« ii. r. 6 80 6.90 od SC kit. f. ...85-7 -- od 81. kil. f. b.tf5 -705, od s« kil. f«r. 7.<'5-7.10. -r.'mcti 5-«0 -8 5, 5 40-5 75 rž nova »-S0S.20 Ponutibe »rednj«, omejeno vprašanje. Prodaja 20000 mot. »t. ceno isto. Vreme : jako lepo. "rte*. Naroiniirnni slBdknr f. 1S.70 na ja-nuvar 13 77., ta maj 14.40 rastoče lopet. Praga. Centrifagai nori, postavljen. » Trst in rarino »red odpniiljalev precej f. SI 50 . Con ca*«* 33 25 32'IH) Četvorni 33 25 33 M) V glavah (sodih) 83.--'33 50 jako stalno Havrt. Kura Umito* #ood uT*r*K" ducember 89.50 za april 83.50. Hamburg. 8anfo« jjood av«ra^n ip december 73.25 ca marc_ 60.25 maj 67.50 con« mirne. UunajiihA horan ia daoambm ■ •9» danot rreraj Driaviii dolg * papirju .... 100.30 100.40 , , » »rebru . . . .100 30 100.30 Avstrijakn rent« V zlnlu . . . 121.76 121.70 „ „ » kronali ... »8 75 98 7» Kreditne akcijo....... 370.35 373.25 London lOl.at........121.75 12160 Napoleoni......... fl.65'/i »'65 SO mark .......11.70 11.7» 100 italj. tir ...... 44.90 45 — Oglas. Obrok za vlaganje prošenj za službo učitelja-voditelja na naši petrazredui deški ljudski šoli v Trstu z letno plačo 800 gld., ki je bila mzpisana do 30. novembra t. 1., se podaljšuje do 10 januvarja 1896.1. s pri* stavkom, da se bode učitelj-voditelj zavaroval za pokojnino letnih 500. Vodftco družbe so. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 8. decembra 189t>. <1 NftJIapi« darilo u godovne in svečane prilike Oljnati portret 85X75 cm. Antona Martina Slomšeka, najfineje po najboljšem izvirniku izve- zlato okrašenih okvirih po 10, IS, lo in 18 gld., dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Sl imlek Slovencem, bilo bi preveč gor uriti. Njemu le imamo ■ahvalitl ra družbo *▼. Mohor o; njemu te zahvaliti ia najbolje in najlepše pedagogike ■piae in domovinsko ljubezen vnemajoie c^jj pmjni. On bil jo najodličnojKi buditelj na /jj ro.na, in najbolj vn»t tagovoVnik pravio Slo- mL ev. Nobena nlovcnika. h.&a naj bi ne brez lUke tega alavnegA mola, Ici je in ({£» onlano vodni pono* in dlka Slovencev. Josip ?imr$llo m«h»nlk i/.vrluje vsakoršno poprave Stvulnili strojev in dvo-kolea. Prodaja nove in nbljon« iivalne stroje ia dvukolonn. Via Madonni del mara it«v. 4, »hod via Fintaniiu, Tfitrio 2. Ii5 . 1 Tinct. ctiinae nervotica comp, Prof. dra. Llebora živca okropčujučl ST BLIKIIR. -»o Jedi no pravi i vurutvono znamko krii in sidro. Pripraven po pre^plci v lekarn! Hax Fint» v -ragtt Tu priprava je ii vuft let znana kakor izvrntno žive okrepčujofo arodatvo. Stekleniea po tfld. 1. 2 lu 3 !»0. Dalje priporočajo se Čelodai&e kaplHce IV. Jakfiba kot večkrat izkuieuo domaČo sredstvo, 8'ekleiitaa HO nf. in 1 gld. ?0 ni. Dobiva no v lekarnah. Ulavn« zaloga: L kama 8o-ravallo v Trata ; daljo: lekarna Zanetti v Trstu; Htain c. kr, vojaška lekiirim na Dunaju, Stefaus-platz, kakor tudi v drugih lekarnah. Nič več kašlja! Balzuinski p o t o r a U k i prah »zdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lekurni PPtOARER „Ki dve Mori" Trst. veliki trg. Poitno pnSiljutvo izvrrujijo iicutogorn*. Ml Liniment. Capsici comp. B Hidrom iz Richterjevo lekarne v Pragi. pripoznaito ievrstuo, bob-^iue blužeče mazilo; dobiva ho pu 40 nč., 70 iii;. in 1 «ld. p» vseh lekarn.ili. ZaliKn'o naj »o blaicuviiljno t*> splošno priljnhljfiio doinaĆB Hrodstvo • ti kratko kot Richteijsv liniiut s „sifljrom" ter n ij fo previdnoatiio vnpr-jmejo le take steklenico kn pristne, ki imajo znun varstveno znamko „sidro". Richtcrjeva lekarna „1Vi zlatem /eni' v Vragi. Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavatelj in odgovorni urednik: JuUj Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.