glasilo kolektiva gip pionir novo mesto PIONIRSKA 90 k novemu jubileju! PIONIRSKA '90 »Pionir-učeče se podjetje« »rastoča knjiga- rastoča hiša« Spremembe so tako hitre, da znanje, ki je v večini primerov pridobljeno za včeraj in danes, ne moremo uporabljati jutri in pojutrišnjem. Zato je izrednega pomena, da hitro zastarajoče znanje dopolnjujemo in oplemenjujemo. Prav tu pa je izredna vloga nenehnega izobraževanja in stalne vzgoje. Izobraževanje in vzgoja sta usmerjena v razvoj za jutri in pojutrišnjem; kdor bo v tem uspel, bo uspešen tudi v poslovanju in gospodarjenju. Z izobraževanjem in samoizobraževanjem bogatimo svoje izkušnje, ki jim hkrati dajemo globlji pomen in višjo vrednost. Zato smo se odločili, da bo koncept izobraževanja v našem podjetju obogaten z dopolnilom, ki bo vsebovalo dve značilnosti, ki smo jih že v dosedanjih dejavnostih »PIONIREKE«, kot programu vsestranskega razvoja Pioniija, zasledovali, in sicer: a) celotno izobraževanje vseh 4005 Pionirjevih delavcev b) ne kampanjsko, temveč sistematično celoletno izobraževanje, ki bi ga v primeru uspeha podaljšali tudi na naslednja leta. £> £> V tem smislu smo na začetku leta 1990 poslali vsakemu našemu delavcu posebno mapo in dopis, v katerem je bil orisan namen projekta skupno s prvo izobraževalno temo. Vsak naslednji mesec pa delavci prejemajo sestavek, ki obravnava ključne teme, pomembne za Pionirjevo učinkovitost in uspešen nastop v čedalje ostrejši konkurenčni borbi doma in v inozemstvu, in skuša posredno vplivati tudi na kulturo našega dela. Ti sestavki se vlagajo v dostavljene mape in tako nastajajo »rastoče knjige«. Menimo, da na tak način vsi zaposleni v Pionirju dobivajo vsaj minimum znanja za razvoj, ki ga zahteva pot v Evropo, pot k podjetništvu in pot k uspešnemu poslovanju. Omenimo naj še to, da mesečne prispevke delimo glede na izobrazbeno strukturo in organizacijske ravni na tri stopnje, tako da nastajajo dejansko tri »rastoče knjige.« Menimo, da s tem projektom lahko v veliki meri povečamo zalogo razvojnega znanja vseh zaposlenih pri Pionirju, istočasno pa tudi povečamo občutek pripadnosti Pionirju, ki na tak inovativen način skrbi za posodabljanje znanja svojih ljudi. Prepričani smo skratka, da moramo glede na burne spremembe in z ozirom na nenehne vsestranske poslovne izzive postati »učeče se podjetje.« Nikakor ni dovolj, da se izobraževanje in vzgoja konča z dokončanjem rednega šolanja. Nenehna revolucionarna dogajanja v teoriji in praksi zahtevajo, da naše znanje dopolnjujemo skozi vso delovno dobo. Opravka imamo torej s tako imenovanim neprekinjenim oziroma stalnim izobraževanjem, ki se izvaja na delovnih mestih, na naših objektih, delavnicah, pisarnah in tudi na domovih. Služba za razvoj, organizacijo in rač. Upravljanje podjetja na osnovi kapitala Nekaj razmišljanj ob sedanjih in bodočih — pričakovanih spremembah organizacije podjetja Tržno gospodarstvo, pravno urejena država, dobiček, lastnina, vloga sindikata, standard itd. so pojmi, ki se v času odmiranja socialističnih sistemov vse pogosteje vrivajo v naš besednjak. Množica političnih in gospodarskih sprememb nujno povzroča določene probleme tudi v podjetjih. Urejevati jih moramo postopno glede na možnosti, ki nam jih nudijo okolje, zakonodaja, poslovne in delovne navade, razpoložljivi kapital itd., in tako, kot jih zmoremo kot ljudje s svojo miselnostjo, navadami in svojimi lastnostmi. Moj namen ni s tem člankom podajati receptov za reševanje vsakodnevnih problemov, niti predlagati razvojno strateško gospodarsko politiko podjetja. V prvi vrsti se želim dotakniti le nekaterih temeljnih problemov in možnih rešitev po načelih kapitalskega upravljanja podjetja. Pri tem sem prepričan, da tržnega gospodarstva in odnosov brez izrabe teh možnosti ni, prav tako ne more biti pravega povezovanja z Evropo. PRAVNE IN ORGANIZACIJSKE OSNOVE Že konec leta 1988 (veljavnost 1.1. 1989) je Zvezna skupščina sprejela Zakon o podjetjih. Te- meljne možnosti za velike spremembe v organiziranosti gospodarstva so bile s tem podane, vendar je stara organiziranost države in gospodarstva narekovala nekatere posebne rešitve, ki z oblikami razvitega tržnega gospodarstva nimajo veliko skupnega. Skoraj vsa proizvajalna sredstva so bila (in so še) v družbeni lastnini, sistemsko pa je bilo zakoreninjeno samoupravljanje. Kapitalsko upravljanje podjetja je v takih pogojih zelo otežkočeno. Osnovna shema upravljanja na osnovi kapitala je dokaj enostavna: LASTNIK — VODSTVO PODJETJA (MANAGEMENT) — PODJETJE Pravnih in organizacijskih oblik, ki omogočajo upravljanje po tej shemi, je izredno veliko. Lastnik (družabnik, delničarji) mnogokrat sploh ne pozna dejavnosti, s katero se ukvarja njegovo podjetje. Vedno pa prevzema riziko delovanja podjetja in ima vse pravice odločanja v okvirih zakonodaje. Management (direktor, poslovodstvo) odgovarja za uspešnost podjetja lastniku, običajno merilo je dobiček. Pooblastila manage- Stojan Horvat 2 menta so pri vodenju podjetja mnogo večja kot v starem samoupravnem sistemu in stari zakonodaji. Razen nekaterih odločitev, ki se tičejo kupoprodaje lastnine podjetja (ustanavljanje, nakup ali prodaja drugih podjetij, naložbe v tuja podjetja), je mana-gement pristojen za odločanje o zaposlovanju, proizvodnem in razvojnem programu, tržnih odnosih itd. Pri svojem delu mora upoštevati zunanje vplive, recimo voljo sindikata, ki naj bi dobil novo vlogo in zastopal interese delavcev. Podjetje je gospodarski in pravni subjekt, kije organiziran in deluje po odločitvah managementa. Od vseh vrst podjetij, ki jih omogoča Zakon o podjetjih, je le družbeno podjetje nekakšen ostanek samoupravnega sistema, saj edino ohranja pojem družbene lastnine, pomensko enega najbolj spornih ali nejasnih pravnih izrazov naše zakonodaje. DELAVSKI SVET — MANAGEMENT (odnos v družbenem podjetju) Problematičnost pojma družbene lastnine se ne kaže le v osebnem odnosu posameznika do gospodarjenja in dela, ampak tudi v organizacijskih odnosih. Razmerje delavski svet — manage-ment je obremenjeno s temi nelogičnimi rešitvami. Delavski svet v shemi upravljanja na osnovi kapitala zastopa (predstavlja) lastnika družbenega podjetja in ne delavce kolektiva. V samoupravnem sistemu pa zastopajo delegati v delavskem svetu interese delavcev, posameznih delov kolektiva in družbe. S tem nastane nelogično razmerje, namreč člani delavskega sveta so v družbenem podjetju za svoje delovanje in sklepe v vlogi lastnika odgovorni kolektivu, ki jih je izvolil, za svoje delo v canisiMira podjetju pa hierarhično vodstvu podjetja. Ali z drugimi besedami: člani delavskega sveta, ki so kot organizirano telo (delavski svet) »najvišja oblast« v podjetju in nadrejeni managementu, so mu kot posamezniki podrejeni. LASTNINA Zakonsko urejanje vprašanja lastnine ni le pomemben političen ukrep, ampak tudi ena od temeljnih rešitev za ureditev gospodarske strukture države. Teoretiki podajajo različne rešitve tega vprašanja. Naj jih omenim le nekaj. — Ena od rešitev bi bila, da tako imenovani »titular družbene lastnine« postane sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta rešitev ima predvsem to značilnost, da v sistemu kapitalskega upravljanja vzpostavlja podobne odnose kot pri velikih delniških družbah. Bistvena razlika je le v tem, da naj pokojninski sklad ne bi imel v podjetju upravljalskih pravic. — Druga možna rešitev je podržavljanje družbene lastnine. Država bi kot lastnik po tem predlogu v daljšem časovnem razdobju prodala dosedanjo družbeno lastnino (npr. v obliki delnic) in s tako zbranim kapitalom oblikovala razvojne sklade, ki naj bi postali temelj gospodarskega razvoja. — Zanimiva je rešitev, ki jo predvidevajo na Poljskem. Privatizacija gospodarstva gre pri njih tudi v smeri delnega prenosa lastništva na zaposlene. Razmišljajo o približno dvajsetih odstotkih na ta način prodane državne lastnine (pojma družbene lastnine ne poznajo). Pri tem preko sodišč urejajo tudi vprašanje bivših lastnikov, katerih lastnina je bila podržavljena. Vsa problematika, izhajajoča iz pojma družbene lastnine, se seveda prenaša tudi na mešana podjetja v vseh primerih povezovanja družbene s privatno lastnino. GIP PIONIR JE DRUŽBENO PODJETJE Že opisana problematika (lastništvo itd.) in spremembe v državi nam nakazujejo možnosti obstoja, delovanja in razvoja podjetja. Reševanje privatizacije podjetja bo potekalo skladno z zakonskimi možnostmi in z na novo oblikovanimi poslovnimi navadami, pri čemer bomo tudi v Pionirju morda naleteli na tako imenovano »ropanje družbene lastnine«. Pri tem gre za poceni nakup družbene lastnine ali za prisvajanje poslovno komercialnih povezav in industrijske lastnine. Upravljanje podjetja na osnovi kapitala je ne glede na zunanje ovire že z idejo prestrukturiranja podjetja dobilo potrebno idejno osnovo. Od kapitalskih naložb iz bolj ali manj komercialnih interesov, kakršna je naložba v mešano podjetje na Poljskem, smo kot prvo resno naložbo kapitala ustanovili Hranilno kreditno organizacijo, delniško družbo. Ustanovitvi so botrovali poslovno strateški razlogi. Pri teh odločitvah ni prevladovala ideja kapitalske naložbe, da bi ustvarjali dobiček. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da naložba v ta program mora po profitabilnosti presegati enostavno naložbo denarja v obliki danih kreditov. NALOŽBA V NOVA PODJETJA BODOČEGA SISTEMA GIP PIONIR Upravljanje podjetja na osnovi kapitala in s tem povezana politika dolgoročnih naložb v lastna ali tuja podjetja je v razvitih tržnih sistemih osnovni način gospodarjenja podjetja velikosti Pionirja. Matično podjetje z naložbami v svoja nova podjetja oblikuje sistem podjetij kot delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo, komanditne družbe itd. Prednosti tega načina upravljanja so očitne in mnogotere, saj izvirajo iz enotnega interesa lastnikov, manage-menta in vseh zaposlenih, da sistem v celoti dobro deluje. Plače in druge bonitete, ki jih nudi podjetje zaposlenim, morajo izhajati iz uspešnosti celotnega sistema, ne le posameznega podjetja v sistemu. Organizacijske in poslovne prednosti so: — Jasno razmejene odgovornosti in pooblastila — Fleksibilnost (prilagodljivost) organizacije na makro, me-zo in mikro nivoju — Zmanjšanje rizikov poslovanja sistema — Decentralizacija vodenja in s tem izraba znanja in sposobnosti zaposlenih, predvsem v izvedbenem smislu — Centralizacija sistemsko pomembnih odločitev (naložbe, poslovne politike, razvoj itd.) Na prehodu organiziranosti od samoupravnega sistema na kapitalsko upravljanje je vsekakor mnogo vprašljivih faznih odločitev, kijih moramo spremljati. Reševati moramo probleme, ki bi lahko negativno vplivali na delovanje podjetja. V enostavno linearno organizacijsko shemo v stroki, utemeljeno pred prvo svetovno vojno in primerno za mala podjetja, bomo nujno in v kratkem času morali vgraditi načela timskega dela. Določila statuta podjetja so v tem smislu jasna. Managerskemu znanju vodilnih kadrov in članov delavskega sveta je treba posvetiti posebno pozornost in izrabiti vse možnosti dopolnilnega izobraževanja. Vsa- ka odločitev o kapitalski naložbi naj dobi ustrezno strokovno podlago, s čimer bi lahko napovedali poslovne rezultate naložbe, prav tako pa ustrezno zadolžili odgovorne delavce za uresničitev napovedanih ciljev. V razpoložljivem obsegu časopisnega članka obsežne in strokovno zahtevne teorije in prakse upravljanja na osnovi kapitala ni lahko opisati dovolj natančno in pregledno. Specifični pogoji prehodnega obdobja in nekatere po- sebnosti v naši državi in podjetju, opisane v članku, naj spodbudijo bolj poglobljeno in strokovno usmerjeno proučevanje razvojnih možnosti in njihovo uresničevanje. Iskanje organizacijskih in pravnih oblik ne sme biti omejeno le na področje novih proizvodnih programov in poslovno-trgovskih dejavnosti. Prav tako se bomo morali spoprijeti s spremembami obstoječih proizvodnih programov. Stojan Horvat, dipl. gr. ing. ZUM O UPRAVLJANJU POSLOV V IMENU IN ZA RAČUN STANOVANJSKO-KOMUNALNE BANKE D.D., s katerim sta se udeleženki sporazumeli, da bo HKO PIONIR opravljala za Stanovanjsko-komunalno banko naslednje vrste poslov: a) — vsa strokovno bančna, administrativna in tehnična dela pri poslovanju z občani do odplačevanja posojil, — opravljanje informativne dejavnosti, — sklepanje pogodb na podlagi namenskega varčevanja ter vezave sredstev za pridobitev stanovanjskega posojila, — izdajanje hranilnih knjižic za stanovanjsko varčevanje, — sprejemanje depozitov zaradi namenske vezave sredstev po veljavnih pravilnikih za pridobitev stanovanjskega posojila, — sklepanje stanovanjskih posojilnih pogodb po vseh vrstah poslovanja, ne glede na vir sredstev, — namenska poraba stanovanjskih posojil in evidenčno vodenje porabe posojil preko knjigovodstva in žiro računa Stanovanjsko-komunalne banke, — izdelava poročil o delu, b) opravljanje informativne dejavnosti za uporabnike družbenih sredstev na območju Novega mesta in dolenjske regije, ki jo pokriva HKO »PIONIR«. Karel Vardijan, direktor HKO PIONIR, in Ivan Nerad, direktor Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, pr,\ pod-pisovanju sporazuma. _______________________ 3 SINDIKAT PODJETJA ZAUPNIK — Nikola Lovrenčič — Jože Mejaš — Alojz Oven - Luka Tepič - Franc Kuzma Pejo Josič - Franc Potočar Aleksander Miklič Franc Žabkar Dušan Devič Igor Springer Slavko Soldat Jože Kobe Janez Jerič Stane Čelesnik ENOTA Gradbena operativa Novo mesto, Keramika in finalizacije, Kadrovsko organizacijsko področje, Področje ekonomike, Razvojnoinvesticijska služba in Tehnična služba, Družbeni standard, Program v razvoju (turizem) Področje skupnega trženja Inženiring, Gradbena operativa Zagreb, Montaža, kovinarstvo in instalacije, Mehanizacija, Nizke gradnje, Autohiča-servis, Gradbena operativa Ljubljana, Program lesnih izdelkov, Gradbena operativa Krško, Projektivni biro, Blagajnik, Predsednik Sindikata podjetja SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI (PANOŽNI SINDIKAT) (SDGD) Na seji skupščine sindikata delavcev gradbenih dejavnosti so bili sprejeti osnovni dokumenti (statut, program,...) in izvoljeni organi sindikata dejavnosti. V organe sindikata dejavnosti so bili iz sindikata podjetja izvoljeni: Katjuša Borsan Barič Jože Stane Čelesnik V januarju m februarju so v GIP Pionir potekali zbori sindikalnih skupin. Na njih smo z sprejemom PRAVIL SINDIKATA PODJETJA prešli na novo organiziranost sindikata. Tako je sedaj SINDIKAT GIP Pionir, tako kot podjetje, enovito oblikovan. Kot notranja organizacijska oblika in metoda dela so opredeljene SINDIKALNE SKUPINE. Le te so oblikovane tako, da pokrivajo oz. se skladajo z organizacijo podjetja po enotah oz. po skupinah enot. Delo v sindikalnih skupinah organizirajo in vodijo ZAUPNIKI. Kot zastopniki interesov članov sindikalnih skupin so v sestavi IZVRŠILNEGA ODBORA SINDIKATA PODJETJA. Na zborih in istočasno z volitvami za delavski svet smo izvolili člane organov SINDIKATA PODJETJA, v posameznih sindikalnih skupinah pa tudi odbore skupin. Na L seji izvršilnega odbora sindikata podjetja (IO) so bili verificirani mandati članov IO, in sicer: za člana Komisije za inovacije in resorske zadeve pri RO SDGD (kultura) za člana Komisije za inovacije in resorske zadeve, za člana RO SDGD, za člana Izvršilnega odbora RO SDGD. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE — Kralj Andrej — Leskošek Vladimir — Frantar Edvard Jožef Alojz za člana Odbora za projektivo in in inženiring pri RO SDGD, za člana Odbora za montaže, instalacije in zaključna dela pri ROSDGD za člana Komisije za življenjske in delovne pogoje pri ROSDGD, za člana Nadzornega odbora SDGD za člana RO SDGD, za člana Komisije za organizacijo in kadre pri ROSDGD. V Ljubljani je 5. in 6. aprila potekal L kongres ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE. Na njem so bili sprejeti osnovni dokumenti (statut, program, akcijski program). Ena od prvih nalog, ki izhajajo iz sprejetih dokumentov kongresa in opredelitve o prostovoljnosti včlanjevanja, je akcija preveijanja članstva. Ta poteka tudi v našem podjetju s potpisovanjem izjav. Z podpisom izjave se lahko vsak zaposleni v GIP Pionir včlani (oz. OSTANE član) v SINDIKAT PODJETJA. Glede na sprejete sklepe potpis izjave pomeni tudi včlanitev v SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE. Nosilci akcije podpisovanja izjav so ZAUPNIKI (člani Izvršilnega odbora sindikata podjetja). Da bomo tudi v GIP Pionir imeli močan sindikat, sposoben v vsakem primeru zastopati oz. ščititi interes ČLANOV, pozivamo vse, ki to še niso storili, da pri svojem zaupniku podpišejo izjavo. V vseh situacijah, kjer bo SINDIKAT uveljavljal interese in pravice delavcev, bodo v prvi vrsti zastopani interesi ČLANOV SINDIKATA PODJETJA. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE (ZSSJ) 1. in 2. junija je v Beogradu potekal 11. kongres ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, kije poizkusil, in v tem pri dvodnevnem delu in predkongresnih aktivnostih v pretežni meri uspel, preseči staro prakso in se z radikalnimi spremembami prilagoditi novim pogojem, odnosom v družbi in stvarnimi interesi in potrebami članstva. Glavne značilnosti kongresa in spremembe v organiziranosti in odnosih so: Zveza svobodnih sindikatov Jugoslavije je opredeljena kot stanovska, interesna organizacija (ni več družbenopolitična organizacija). ZSSJ je samostojna in svobodna (ni vezana na politične, strankarske organizacije). ZSSJ je zveza zvez (tvorijo jo sindikati, organizirani na nivoju Jugoslavije, zveze svobodnih sindikatov in drugi sindikati in njihove zveze). Osnovni dokumenti ZSSJ (statut, program), se sprejemajo s soglasjem delegatov v postopku usklajevanja v kongresnih komisijah. Odločanje v Svetu ŽSSJ je prav tako opredeljeno s konsenzom (soglasjem v postopku usklajevanja). Člane sveta ZSSJ se voli v konstitutivnih delih (v svobodnih sindikatih, sindikatih, organiziranih na zvezni ravni in drugih sindikatih in njihovih zvezah). Svet ZSSJ usklajuje delo in zastopa interese članstva v odnosih z zvezno skupščino in vlado. Članstvo v ZSSJ je prostovoljno. Enajsti kongres ZSJ (1. kongres ZSSJ) je v veliki meri povzel organiziranost in statutarne oblike, uveljavljene v Sloveniji in Hrvaški. Predsednik sindikata: Stane Čelesnik li^infstf^nna Marjan Filipčič. Upokojenec. Kako nevsakdanje se sliši to, in to prav zanj, ki ni nikoli razmišljal o čem drugem kot le o delu. Pa to ni bilo osemurno delo, takšno, kakršno sicer poznamo. Njegovo delo je bil način življenja. Matjana poznamo vsi, saj je bil član tega kolektiva polnih šestintrideset let. Začelje kot personalni referent, nato sekretar podjetja, pa vodja izobraževalnega centra, devet let na terenu: Poreč, Šibenik, Hvar, Poreč, Glamoč in še in še... Od leta 1974 je bil vodja splošne službe v Gradbeni operativi Novo mesto do zadnjih dveh let pred upokojitvijo, ko je opravljal naloge vodje projekta I. Matjan pa je bil tudi aktiven športnik. Bilje pobudnik in eden od desetih podpisnikov ob ustanovitvi športnega društva Pionir. Njegova glavna panoga je bilo kegljanje, dokler se ni poškodoval na kolenu, koje na enem od športnih dnevov vlekel vrv. Tudi za smučanje je bil vnet. Aktiven je bil tudi v Komisiji za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije, kjer je bil član do upokojitve. Ob letošnjem dnevu gradbincev je za svojo aktivnost v teh organih prejel republiško priznanje, za kar mu tudi delavci Pionitja iskreno čestitamo. Matjan, želimo ti zasluženo uživanje tega, kar si si prislužil z vestnim delom. Želimo, da bi užil vse tisto, kar je v preteklosti odšlo mimo tebe zaradi dela, na katerega si ponosen. Uredništvo Še en naslov magistra Anton Mihelič, zaposlen v kadrovsko-pravni službi, je 18. aprila uspešno zagovaijal magistrsko nalogo pod naslovom Profesionalni in osebnostni razvoj kadrov v slovenskem gradbeništvu. Z uspešno zaključenim magistrskim študijem in obrambo naloge na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju si je pridobil naslov magistra organizacijskih znanosti na kadrovsko-izobraže-valnem področju. Njegova magistrska naloga je plod pridobljenih teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj, uporabljenih pri raziskavi dejanskih razmer in perspektiv na področju razvoja kadrov gradbene dejavnosti v Sloveniji. Naloga, ki stajo sofinancirala Sekretariat za družbeni razvoj občine Novo mesto in Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije, obravnava štiri osnovne sklope problematike razvoja kadrov, in sicer: priljubljenost gradbeništva pri osnovnošolcih Slovenije, motivacijska vrednost proizvodnega dela in delovne prakse srednješolcev gradbeniš- tva, motivacija za delo in profesionalni razvoj zaposlenih v gradbeni panogi ter usposobljenost kadrovske funkcije z vidika razvoja kadrov. V nalogi so uporabljene številne znanstvene metode, testiranih je 24 delovnih hipotez, rezultati pa so predstavljeni tudi v več kot 70 grafičnih in tabelaričnih prikazih. V raziskavo je bilo vključenih 8 gradbenih podjetij Slovenije, med katerimi je bilo tudi GIP Pionir, 524 delavcev gradbeništva, več kot 60 visokostrokovnih in vodilnih delavcev, 355 učencev iz 13 OŠ Slovenije in 176 srednješolcev gradbeništva. Del izsledkov raziskave je avtor objavil v Zborniku gradiv študijskih dni kadrovskih delavcev Slovenije Kadrovska funkcija in podjetništvo lani na Bledu in v Zborniku IV. kongresa kadrov- PZPRO ali ne? Kaj je v trenutni situaciji najboljša rešitev za povprečnega človeka, ki živi ali dela v Novem mestu? Ali naj se izseli ali naj životari ali pa upa, da se bo že kmalu zgodil tisti konec sveta, ki ga znanstveniki napovedujejo šele za daljno prihodnost? Do te prihodnosti je namreč potrebno preživeti, in sicer z načinom, kije dostojen človeka. Za tiste, ki imajo dovolj sposobnosti in zrelosti, da začnejo svoj boj v sferi privatniš-tva, to seveda ne velja. Za njih je zadeva jasna: delo in zaslužek. Tudi GIP Pionirje del velikega sistema, ki stoji na mestu ali pa nazaduje. Vprašamo se lahko, zakaj? Odgovor verjetno večini ni poznan, čeprav ima vsak zaposleni svojo najboljšo in najbolj pametno rešitev, ki naj bi Pionir pripeljala na zeleno vejo. Pri tem poizkušamo mogoče in nemogoče in najbolj pogosto ne uspevamo. V mesecu maju je potekala akcija za organiziranja programiranega zdravstveno preventivnega rekreativnega oddiha (PZPRO). Na takem oddihu ljudje, v nasprotju s vsakdanjim življenjem, lahko poskrbijo zase in občutijo, kaj sploh pomeni nabiranje novih moči. Tudi stroji potrebujejo vzdrževanje, kaj šele človek. Regeneracija, sprostitev, telesna aktivnost, vse to je smisel PZPRO. Toda akcija je bila neuspešna, kajti prijavljene bi lahko prešteli na prste ene roke. Eden od vzrokov, zakaj je tako, je ta, da podjetje kot celota ni zainteresirano za skih delavcev Jugoslavije letos na Bledu, kjer je imel tudi kratek ekspoze. Podrobnejše ugotovitve raziskave smo objavili v eni od številk našega glasila. Mentor naloge je bil prof. dr. Jovo Brekič, najvidnejši jugoslovanski kadrolog in predstojnik centra za kadrologijo in poslovodne katedre Ekonomskega inštituta v Zagrebu. Avtor ima pripravljeno strokovno predavanje za manage-ment in strokovnjake gradbeništva Slovenije in torej tudi za naše podjetje. Magistrsko nalogo tovariša Miheliča si lahko sposodite v Pionirjevi knjižnici. Delavci Pionirja iskreno čestitamo tovarišu Miheliču za opravljen magisterij in mu želimo veliko uspehov pri nadaljnjem delu. — da takšno obliko stimulacije in »obrambe pred iztrošenjem« zaposlenih. Po eni strani je to jasno, kajti viški se nahajajo na vsakem koraku. Po drugi strani pa bi morali skrbeti vsaj za tiste, za katere je podjetje zainteresirano. Drugi odgovor pa je mogoče najti v tem, da tudi delavci v taki obliki rekreacije ne vidijo nobenega smisla in za to niso pripravljeni odvajati sredstev in dopusta. Seveda je treba povedati, daje akcija temeljila popolnoma na prostovoljni bazi. Udeleženci bi sami krili vse stroške in prispevali dopust. To kaže tudi na precejšen razkorak med teorijo in prakso, željami in možnostmi. V anketi o PZPRO namreč število tistih, ki so izjavili, da bi se udeležili PZPRO pod takimi pogoji, nikakor ni nezanemarljivo. Končno vprašanje, ki se postavlja, je; ali se sploh splača vlagati v takšno obliko rekreacije. Ponudba delovne sile na trgu bo čedalje večja in iztrošene se bo dalo nadomestiti. Če je taka usmeritev dobra, bo pokazal čas. Nedvomno je to eden izmed načinov tržnega obnašanja. Temu v prid govori dejstvo, daje struktura zaposlenih v Pionirju taka, da nikoli ne moreš predvideti, kaj se bo zgodilo. Po drugi strani pa bi se morali zavedati, da postopkom za izboljšanje kvalitete življenja namenjajo največjo pozornost v najprodornejših in najuspešnejših podjetjih. Marko Grandovec 5 Mnenja in stališča zaposlenih v GIP Pionir Novo mesto o programiranem zdravstveno preventivnem rekreativnem oddihu 1. UVOD V mesecu oktobru in novembru 1989 je bila v GIP Pionir izvedena anketa o mnenjih in stališčih zaposlenih o programiranem zdravstvenem preventivnem rekreativnem oddihu (PZPRO). Kot vemo, to področje v našem podjetju ni sistemsko urejeno. Rezultati ankete bi lahko služili pri uvajanju tega področja v prakso. GIP Pionir namreč želi postati kvalitetno podjetje. Jasno pa je, daje za to potrebno biti aktiven na vseh področjih človekovega življenja in dela. Izboljševati je treba opremo, stroje, pogoje dela in tudi človeka. Človek je namreč temeljni element delovnega sistema. Če zataji on, potem zataji celoten delovni proces. Učinkovito delo je interes podjetij, zato so le-ta tista, ki bi morala delavcu pomagati, da bi si z različnimi dejavnostmi izboljšal kvaliteto življenja. V GIP Pionir se skuša ustvariti čimboljše pogoje za življenje in delo vseh zaposlenih. Vendar pa besede na papirju niso dovolj za uresničitev sanj o »najboljšem podjetju na svetu«, čeprav so mogoče začetek uresničevanja sanj o kvalitetnem podjetju. Seveda je potrebno dobro zastavljene programe znati uresničevati tudi v praksi. Glede na značilnosti delovnega procesa in značilnosti podjetja kot celote je pri uvajanju različnih oblik rekreacije potrebno upoštevati vse specifičnosti in težave, ki se pojavljajo v gradbeništvu. Temu bi bil prilagojen tudi PZPRO. 2. PROBLEMATIKA PZPRO PZPRO je področje, ki pokriva prostor med zdravjem in boleznijo. Človeka poskuša pozdraviti z gibanjem in vračanjem v naravno okolje. Z medicinskega vidika ima PZPRO naslednje cilje: — izboljšanje funkcionalnih, motoričnih in delovnih sposobnosti — zmanjšanje psihičnih napetosti — zmanjšanje prekomerne telesne teže — preventivno delovanje v odnosu na pojave težjih obolenj — odstranjevanje začetnih ob- 6 lik raznih bolezenskih stanj oz. slabega počutja — izboljšanje stanja lokomotornega aparata PZPRO se ponavadi organizira v turističnem kraju, kjer so možnosti za izvajanje športno rekreativnih dejavnosti. Traja 8 do 12 dni. Vendar pa to ni dopust v klasični obliki, ampak morajo udeleženci vseskozi izpolnjevati zadane naloge. Športno rekreativnih dejavnosti je 5 — 6 ur dnevno in so prilagojene strukturi in željam udeležencev. Ostane pa tudi dovolj prostega časa. Seveda je v PZPRO vključen tudi obvezni zdravniški pregled in kontrola zaradi spoznavanja težav udeležencev. Pri tem ne smemo mešati preventive in kurative, kar seje v praksi že pojavljalo. GIP Pionir ima precej možnosti za organizacijo in izvedbo PZPRO. Leta bi lahko potekal v lastnih kapacitetah v povezavi s turistično dejavnostjo podjetja (Vrsar, Bohinj, Nerezine) ali v zdraviliščih (Šmarješke Toplice, Terme Čatež), ali pa v drugih turističnih centrih, ki nudijo ugodne možnosti za udeležbo na programih preventivne rekreacije (Rogla, Poreč). Seveda se lahko izbira med različnimi programi: preventiva, kurativa, pregledi, mana-gerski programi, posebni programi. Tabela 2 STAROST Frek. % do 25 18 18,75 26—40 55 57.29 nad 41 23 23.96 Skupaj: 96 100.00 Tabela 3 IZOBR. Frek. % Visoka 5 5.21 Višja 5 5.21 Srednja 18 18.75 Nižja 4 4.17 VK 3 3.13 KV 27 28.13 PK 25 26.04 NK 9 9.38 Skupaj: 96 100.00 Tabela 4 NARODN. Frek. % Slovenci 55 57.29 Ostali 41 42.71 Skupaj: 96 100.00 Spol, starost, izobrazba in narodnost so neodvisne spremen- Tabela 6 ljivke, iz katerih lahko ugotovimo naslednje: — starostna struktura je dokaj ugodna — razmerje med moškimi in ženskami je razumljivo glede na naravo dela — izobrazbena struktura ni najboljša — delavci slovenske narodnosti so vrnili več vprašalnikov kot delavci drugih narodnosti, zato se tu ne kaže dejansko razmerje (Slovencev je dejansko le 45%) Anketirani pa so v glavnem delu ankete odgovarjali na vprašanja v zvezi s PZPRO oz. na nekatera splošna vprašanja o stanju v podjetju in odnosu do nekaterih problemov. Tabela 5 Ali podjetje kot celota dobro skrbi za počutje oz. zdravje zaposlenih? Frek. % Da 16 16.67 Ne 25 26.04 Deloma 44 45.83 Ne vem 11 11.46 Skupaj: 96 100.00 3. REZULTATI Anketni vprašalnik je zajemal 13 vprašanj. Iz populacije vseh zaposlenih v GIP Pionir smo š pomočjo računalnika izvedli slučajno vzorčenje s ponavljanjem (8% vzorec). Oddanih je bilo 310 vprašalnikov, vrnjenih in obdelanih pa 96. Še vedno pa je vzorec dovolj reprezentativen, daje možno sklepati na določene zaključke. V nadaljevanju bodo predstavljena vprašanja in odgovori. Tabela 1 SPOL Frek. % Moški 83 86.46 Zenske 13 13.54 Skupaj: 96 100.00 Katerim škodljivim vplivom ste izpostavljeni na svojem del. mestu? (možnih več odgovorov) Frek. % Vpliv vibracij 20 4.85 Vročina in mraz 59 14.32 Prepih 59 14.32 Škodljivi plini 24 5.83 Škodljive pare 7 1.70 Stoječi položaj 40 9.71 Sedeči položaj 33 8.01 Sklonjena drža 32 7.77 Težko fiz. delo 36 8.74 Utrudljivo umsko delo 17 4.13 Neustrezna svetloba 20 4.85 Slab zrak 23 5.58 Prevelik hrup 32 7.77 Drugo 9 2.18 Brez škodlj. vplivov 1 0.24 Skupaj: 412 100.00 ranr^rr^inr?^ Tabela 7 Kakšno je vaše počutje nasploh? Frek. % Zelo dobro 5 5.21 Dobro 22 22.92 Povprečno 45 46.88 Slavbo 20 20.83 Zelo slabo 4 4.17 Skupaj: 96 100.00 Tabela 8 Ali bi se udeležili 10-dnevnega organiziranega programiranega zdravstveno preventivnega oddiha v turističnem kraju (Vrsar) z ustreznim programom? Frek. % Da, v vsakem primeru 14 14.58 Da, če stroške krije DO 42 43.75 Da, če polov. str. kr. DO 21 21.88 NE 5 5.21 Se še nisem odločil 14 14.58 Skupaj: 96 100.00 Tabela 9 Ali bi se udeležili programiranega zdravstveno preventivnega oddiha, če bi bil organiziran v obliki štirih vikend paketov? Frek. % Da, v vsakem primeru 10 10.42 Da, če stroške krije DO 31 32.29 Da, če polov. str. kr. DO 18 18.75 Ne 11 11.46 Se še nisem odločil 26 27.08 Skupaj: 96 100.00 Tabela 10 Ali bi bili pripravljeni za programirani zdravstveno preventivni oddih prispevati svoj dopust v višini 8 dni? Frek. % Da, v celoti 26 27.08 Da, polovico (4 dni) 50 52.08 Ne 20 20.83 Skupaj: 96 100.00 Tabela 11 Ali bi se po opravljenem preventivnem programu udeleževali akcij, ki bi se navezovale na opravljeni program in bi bile organizirane enkrat mesečno? Glede na odgovore, ki so bili podani v tem sklopu vprašanj, pa lahko ugotovimo naslednje: 1. Podjetje kot celota le deloma skrbi za počutje oz. zdravje zaposlenih. 2. Delavci so glede na naravo dela v gradbeni dejavnosti izpostavljeni širokemu spektru škodljivih vplivov, kar bi zahtevalo specializacijo preventivnih programov. 3. Glede na številne škodljive vplive je subjektivna ocena o počutju presenetljivo dobra. 4. Najbolj zanesljiva udeležba na PZPRO bi bila, če bi stroške krilo podjetje, ne gre pa zanemariti pripravljenost zaposlenih, da del stroškov krijejo sami. 5. Ljudje se nagibajo k organizaciji PZPRO v stacionarni obliki (10 dni). 6. PZPRO v obliki vikend paketov verjetno vzame preveč časa, ki je namenjen drugim aktivnostim. 7. Največje število anketiranih je v namen PZPRO pripravljeno prispevati do 4 dni dopusta. 8. Večina ima namen udeleževati se akcij, ki bi bile organizirane po končanem PZPRO in bi se nanašale na opravljeni program. Seveda je to mnenje evforično, kajti praksa kaže povsem drugače. 9. PZPRO bi bilo mogoče smiselno organizirati tudi v tržni obliki in ga ponuditi tudi navzven. 4. ZAKLJUČEK Iz dosedanjih raziskav in izkušenj je razvidno, da programi PZPRO prinašajo pozitivne učinke. V GIP Pionir zaenkrat še ni bilo možnosti, da bi se s tem spoznali. Obstaja dovolj možnosti, s katerimi bi se za to zagotovila določena sredstva (sklad skupne porabe ali iz materialnih stroškov). Zakonodaja namreč to dopušča, potrebno bi bilo le uskladiti interne akte. Ker je gospodarska situacija težka, je jasno, da je treba biti varčen na vseh področjih. Vendar pa bi se morali zavedati, da vlaganje v ČLOVEKA pomeni vlaganje v NAPREDEK. To pa naj bi bil vendar naš cilj na poti v EVROPO 92. MARKO GRANDOVEC Frek. % Da 57 59.38 Ne 3 3.13 Ne vem 33 34.38 Ne bi se udeležil PZPRO 3 3.13 Skupaj: 96 100.00 Drugič v Ajdovščini Spet je leto naokrog. Letošnjega 12. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije so se udeležili delavci 15. gradbenih podjetij. Srečanja se je udeležilo okoli 320 ustvarjalcev in pevcev. Organizatorji letošnjega srečanja so bili že drugič delavci Splošnega gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine, ki so se z organizacijo zelo potrudili in udeležencem ponudili zanimiv program. Tudi pionirjevci smo se udeležili srečanja, in sicer: Rudi Robič na literarnem področju, Miško Šibila in Irena Pugelj na likovnem področju ter mešani pevski zbor. Vsi udeleženci smo bili enotnega mnenja, da so takšna srečanja koristna tudi kot spodbuda za umetniško dejavnost. Skoda bi bilo, če bi zaradi ekonomskih težav panoge postal vprašljiv njihov nadaljnji obstoj. Irena, udeleženka kolonije Od 19. do 21. aprila 1990 je v Topolšici potekala III. likovna kolonija gradbenih delavcev Slovenije. Iz našega podjetja se jo je udeležila Irena Pugelj. Mentorica kolonije je bila akademska slikarka Terezija Bastelj. Za ličen katalog, ki ga je izdal ob otvoritvi GIP VEGRAD kot organizator in vsakoletni pokrovitelj kolonije, je podala nekaj misli o udeležencih. Za Ireno Pugelj pravi tako: »V hotenju, da v akvarelih pokaže vso svojo žensko tenkočutnost za barvo in barvni nanos, včasih preide že v pretirano prosojnost in nežnost. Rešitev je njen občutek za monumentalnost in trdnost kompozicije. To ji tudi preprečuje pretiravanje v slikanju nepomembnih detajlov. Kot celota njeni akvareli delujejo lahkotno in obetavno.« 7 [janisur^ntra PIONIR — glavni sponzor Odbojka v Novem mestu ima več kot 50-letno tradicijo. Pred vojno je odločilno vplivala na razvoj tega športa predvsem Sokolska organizacija, po vojni pa šole, telesnokulturna društva, podjetja itd. Tudi v Novem mestu je odbojka doživljala vzpone in padce. Naj večji uspeh smo novomeški odbojkarji dosegli v šestdesetih letih, ko smo tekmovali v I. zvezni odbojkarski ligi, mladinke pa so bile celo prvakinje Jugoslavije. Toda po izpadu iz I. lige se je začela trnova pot novomeške odbojke. Skoraj 25 let smo potrebovali, da smo vzgojili nov rod odbojkarjev, ki so v sezoni 1988/89 osvojili prvo mesto v II. zvezni ligi in si s tem pridobili status zveznega ligaša, t.j. možnost nastopanja med 16 najboljšimi moštvi v SFRJ. To možnost je ekipa v minuli sezoni dobro izkoristila, saj seje uvrstila v svoji skupini na 4. mesto ter s svojim kakovostnim športnim potencialom napovedovala pohod na višja mesta v jugoslovanski odbojki. Kljub kadrovskim in gmotnim problemom smo prebrodili težave ter uresničili zastavljene cilje. Pomembne rezultate smo dosegli tudi v pokalnem tekmovanju, saj smo se v minulih dveh pokalnih tekmovanjih uspeli uvrstiti med 10 najboljših ekip Jugoslavije. Da bi lahko še bolj okrepili kakovost, s tem pa dosegli še boljše rezultate, smo že pred leti pripravili koncept oziroma akcijski program razvoja novomeške odbojke, ki ima jasno začrtane koordinate delovanja. Poudarek je na kvaliteti dela tako samih odbojkarjev, trenerskega kadra kot tudi uprave kluba. Še posebej namenjamo ustrezno pozornost množičnosti in mladim talentom. Ker je konkurenca v moški odbojki v Jugoslaviji strahovita, je naša strategija usmerjena predvsem na kakovostno delo z mladimi odbojkarskimi talenti ter pripravi prve ekipe za doseganje vrhunskih dosežkov. Naš projekt razvoja nakazuje vse možnosti za nadaljnji progres tega športa v Novem mestu in na Dolenjskem, hkrati pa ugotavljamo, da smo še daleč od ideala in da ne smemo znižati obstoječe kvalitete. Zato gradimo svojo sedanjost in bodočnost na visoko strokovno sistematičnem delu in ustreznih finančnih pogojih. Vrhunski šport je fenomen sedanje civilizacije, zato ga nujno potrebuje vsaka država. Tudi za naša podjetja in občino je še kako pomembno, da s pomočjo športnih panog, predvsem kolesarstva in odbojke, dokazuje vitalnost svojega gospodarstva in območja. Zato se odbojkarji še kako zavedamo, da teh rezultatov ne bi mogli doseči, če ne bi s polnim razumevanjem pomagala mnoga podjetja in ZTKO Novo mesto. Še posebej pomembno vlogo imata pri tem podjetji Pionir (naš glavni sponzor) in Tovarna zdravil Krka, s katerima smo pred kratkim podpisali dolgoročno sodelovanje in sponzorstvo. Zavedamo se, da bo potrebno vložiti optimalne napore, da OK Pionir poseže po čim višjih mestih v Jugoslaviji, to pa bo predvsem odvisno od nas odbojkarjev. Zato se v imenu športa mladih zahvaljujemo za razumevanje in pomoč. Na sliki Rudi Berger, predsednik OK Pionir, Slavko Guštin, generalni direktor Pionirja, in Miloš Kovačič, generalni direktor Krke, ob podpisu pogodbe dolgoročnega sodelovanja in sponzorstva. Skratka, v zadnjih desetih letih je novomeška odbojka tako v množičnem kot kakovostnem pogledu naredila velik korak naprej. Zato se moramo organizirati tako, da tega stanja ne znižamo. Janko Goleš Kegljači počastili dan gradbincev 3. Gosenca Zdenko MKI 4. Soldat Slavko 5. Bruner Vlado 6. Škedelj Dušanka 7. Miklavčič Miro 8. Škoberne Sonja 9. Gorenc Mirko 10. Rovan Ivan Krško I 409 Keramika 406 MKI PST Krško II PST PST 401 393 386 378 375 Kegljaška sekcija je pod pokroviteljstvom Gr. operative Krško in OZ Resa Krško organizirala na kegljišču hotela SREMIČ v Krškem tradicionalni 9. kegljaški turnir DAN GRADBINCEV v disciplini 4 x 100 lučajev. Kot vsako leto so tudi letos sodelovale ekipe TEG iz sestava naše delovne organizacije. Prijavljeno je bilo skupno 6 ekip, tekmovanja pa seje udeležilo 5 ekip, ki so dosegle naslednje rezultate in uvrstitve: Med posamezniki so najboljše rezultate dosegli naslednji tekmovalci: , ,. kegljev 1. Zidanek Franc MKI 439 2. Rakuša Zdravko PST 421 Vsem sodelujočim ekipam in posameznikom se zahvaljujemo za udeležbo in jim čestitamo k doseženim rezultatom in uvrstit- vam. M. M. 1. MKI 2. PST 3. GO Krško I 4. GO Krško II 5. Keramika 1584 kegljev 1567 kegljev 1516 kegljev 1455 kegljev 1442 kegljev t— im— nnr—i Za vsakogar nekaj Kako nevarne so salmonele Še posebno v toplem letnem času zasledimo največ zastrupitev s salmonelami, ki so pogostokrat zelo nevarna obolenja. Največ teh povzročiteljev bolezni vsebuje perutnina; nekateri trdijo, da je celo 70% vse kupljene perutnine okužene s salmonelami. Vendar se z uživanjem tovrstnega mesa zgodi relativno malo zastrupitev, saj z ustrezno termično obdelavo (dušenje, kuhanje, pečenje) uničimo večino teh nevarnih bakterij. Manjše količine salmonel zaužijemo vsak dan s hrano, vendar nas pred posledicami ščiti želodčna kislina. Šele če zaužijemo salmonele v milijonskih količinah, le-te premagajo zaščitno kislinsko oviro v želodcu in se prebijejo v tanko črevo, kjer povzročijo vnetje z drisko, bruhanjem in vročino. Vseh virov okužbe s salmonelo nikoli ne bo mogoče docela preprečiti (na svežem mesu se v temperaturnem območju od 10°C do 60°C njihovo število podvoji v 20 do 30 minutah), zato je potrebno poznati nekatere varnostne ukrepe. Do okužbe navadno pride prek mesnega soka, ki ostane na delovni površini v kuhinji. S termično obdelavo te klice v mesu uničimo, nevarnost pa obstaja, če na isti površini pripravljamo zelenjavo, ki jo nato použijemo presno. ZATO: — v kuhinji naj bo čim manj vlage, zato jo temeljito zračimo, ker zrak in svetloba preprečujeta razmnoževanje večine bakterij — pazite na snago v kuhinji, skrbno čistite delovne površine, gospodinjske stroje in še predvsem roke — nikoli znova ne zamrzujte že odtajanih živil — kuhanih jedi ne puščajte po ves dan na sobni temperaturi, temveč jih takoj, ko se ohladijo, spravite v hladilnik; pred zaužitjem jih znova prevrite — kdor potuje v kraje s tropsko ali sub-trospko klimo, naj ne uživa nobene hrane, ki je prišla v stik z vodo (solate, napitki). Varujte se sadja, ki ga ni mogoče olupiti in hladnih delikates, mlečnih izdelkov, še posebno smetane. Komu so salmonele še posebej nevarne? Tistim ljudem, ki imajo premalo želodčne kisline pa seveda starejšim in otrokom ter ljudem, katerih imunski sistem je oslabel. Velja si zapomniti: če upoštevamo vse varnostne ukrepe, skoraj ni nevarnosti za zastrupitev. Posebna previdnost naj velja ravnanju s perutnino, ki jo je treba temeljito prepeči, kajti nevarno je, če ostane znotraj, ob kosteh, še krvava! šopek modrosti o vinu Kako morate gasiti in reševati Tri reči razvesele najbolj srce in oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd. * Trta iz pota poganja in grozdje na žuljih rodi. * Kdor hoče, da bi mu vinograd kaj rodil, mora iz njega devetkrat pajke pregnati. * Trta rodi perje, delo pa grozdje. k Vinograd pravi: primi se me, če ne se bom jaz tebe. * Če hodi kdo pogostoma v hram, je kazno, da ga ne pije sam. Pij ga le, pij, ali pameti ne zapij. V vinu je zdravje in bolezen kakor v rožah med in strup. ■k Kdor vino poliva in kruh na tla meče, bo še obojega stradal. % * Pri vinu se pogajaj, pri vodi se pogodi. Vinska poplava je že več hiš odnesla, nego povodenj. * Kdor meša vino z vodo, se iz Boga norca dela. k Kaj se držiš tako kislo, kakor da bi v Liscu vino pokušal. * Vinska gorica je lepa, a potratna ljubica. Vinograd potrebuje trojno vlago: dež, roso in pot. * Za dobro vino je treba tri reči: letino, shrambo in starost. •k Grunt je za trto privezan. * Pozno obrezuj, pozno grobaj, pozno trgaj, pa bo dobro vino. Zbral Janez Trdina 1 1. Postavite se v smeri vetra! 2. Trdne snovi (»gasite tudi z ročnim gasilnim aparatom na prah, toda s kratkimi i>n ostrimi prašnimi ourki. 3. Vnetljive tekočine in gorljive pline pogasite s polnim neprekinjenim prašnim curkom. 4. Previdnost! Plamen se lahko ponovi. Pripravite pravočasno rezervni aparat. 5 Pri razširjenem požaru gasite z več aparati rn z najmanj dveh strani hkrati. 6. Če se vam je vnela obleka, ne tekajte sem in tja: povaljajte se po tleh. da na ta način zadušite plamen. Če pomagate drugim, vzemite odejo ali del obleke in dušite plamen! ngmsin^nnra :.T ■ Milanu Žokalju v spomin! Komaj dobri dveletije minilo, odkar smo Milanu Žokalju, gradbenemu delovodji, ob odhodu v zasluženi pokoj stisnili roko z iskreno zahvalo za vsa leta zvestobe in dobrega dela v našem kolektivu. Zaželeli smo mu mirnajn srečna leta v krogu družine. Žal pa so te naše želje ostale neuslišane, saj je med prvomajskimi prazniki pod težo zahrbtne bolezni za vedno zaspal. Ko smo se po praznikih spet zbrali na svojih delovnih mestih, smo v spominu obujali pestro življenjsko pot, katere več kot dve tretjini je poklonil našemu kolektivu. Tovariš Milan je bil rojen 3. 8. 1928 v Krški vasi. Odrasel je na Gorici pri Cerkljah. Po končani vojni seje odločil za poklic tesarja. Na gradbiščih krškega Pionirja je pričel delati kot KV tesar 20.6. 1948, kamor seje vrnil tudi po odsluženju vojaškega roka. Pričela se je težka, pa vendar uspešna in zanimiva pot gradbinca, ki seje vijugala širom naše domovine. V letih 1956/58je opravil delovod-sko šolo v Ljubljani. Kot uspešen delovodja je polna tri desetletja gradil in soustvarjal novo podobo naše domovine. Svoje obveznosti do Pionirja je vedno postavljal pred svoje osebne interese. Zato ni nikoli bil problem prevzeti delo za več mesecev ali celo leta daleč od doma. Tako je delal na Reki, Zagrebu, Sevnici, Hrastniku in še kje. Vsi objekti, ki jih je pomagal graditi, ponosno stojijo in služijo svojemu namenu, človeško življenje pa žal ni večno, kot so večna dela gradbenikov. Vendar dela in prijetni spomini, čeravno nenapisani, ostajajo v ljudeh, ki so pustili tu sledove dobrih del. Vredni pa so toliko več, če gredo kot žarek svetlobe skozi temo pozabljenja iz rodu v rod. Za vse to še enkrat naša iskrena hvala, Milan Žokalj! IVAN KENE živa kronika V času od 11. 10. 1989 do 10. 6. 1990 je v Področju skupnega trženja, Programu lesnih izdelkov, Keramiki in finalizaciji, Projektivnem biroju, Družbenem standardu, Operativnem controllingu, Razvojno investicijski službi, Tehnični službi, Službi za razvoj organiziranosti in računal, in Kadrovsko pravni službi prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: Področje skupnega trženja: — Vračko Franc, dipl. ing. gozdarstva — Longar Jožica, gradb. tehnik Projektivni biro: — Žitnik Franc — elektrotehnik Razvojno investicijska služba: — Jakopin Matjaž — dipl. gradb. inženir — Vrščaj Aleksander — dipl. ing. strojništva Služba za razvoj organ, in računalništva: — Savnik Boris — ekonomist IZ JLA SO SE VRNILI: Projektivni biro — Gabrijel Gorazd — gradbeni tehnik Keramika in finalizacija: — Hutevec Miroslav — gradbinec I — Sedič Asim — delavec Program lesnih izdelkov: — Smerke Marko — lesar — Meka Marjan — lesar šir. profila DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: Področje skupnega trženja: — Strmec Alojz — gradb. inženir — Surina Zdeslav — dipl. ing. arhitekture tud Uski oddelek s 69(497.12 N.mesto)(07S PIO s II 5309/1990 1 — Žnidaršič Franci — elektro-mehanik — Tisovec Matjaž — gradb. tehnik — Bele Brigita — gradb. tehnik — Cubel Kristina — ekonomist —Andoljšek Jakob — dipl. ekonomist — Jaklič Lucija — ekonom tehnik — Tomljanović Anđelka—dipl. grad. inženir Projektivni biro: — Guštin Jelena — dipl. ing. arhitekture — Cibic Gorazd — dipl. ing. arhitekture Program lesnih izdelkov: — Kramarič Silvester — dipl. ing. lesarstva — Stopar Rado — delavec — Črnič Jože — delavec — Struna Vid — delavec Keramika in finalizacija: — Vinski Darko — delavec — Mamič Jožo — delavec — Bečirevič Husein — keramik — Pudič Emir — keramik — Sedič Asim — keramik — Drakulič Damir — gradb. tehnik — Plantan Anton — delavec Družbeni standard: — Begič Zemir — gostinski tehnik — Majerle Miha — upravnik — Kolenec Danica — ekonomski tehnik — Pucelj Martina — gostinski tehnik — Radonič Vaša — čistilka — Matoh Slavica — kuharica Operativni controlling: — Strmole Ana — ekonomski tehnik — Marijan Liljana — ekonomski tehnik — Kastelic Mojca — ekonomski tehnik — Ščuka Mateja — ekonomski tehnik — Pintarič Avrelija — ekonomski tehnik — Oven Romana — ekonomski tehnik — Koračin Slavka — ekonomski tehnik Kadrovsko pravna služba: — Voglar Tanja — dipl. pravnik V JLA SO ODŠLI: Keramika in finalizacija: — Zupančič Branko — keramik — Pavlin Slavko — keramik — Martič Mato — keramik Program lesnih izdelkov: — Filipovič Nebojša — lesar šir. profila UPOKOJILI SO SE: Operativni controlling: — Slak Cilka — delavka Program lesnih izdelkov: — Bevc Jože — delavec — Nosan Anton — mizar Tehnična služba: — Kodrič Justin — delavec Anica Bučinel Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3550 izvodov. Odgovorna urednica Katjuša BORSAN, namestnik Štefka ŠEGA. Naslov uredništva: Pionir, glasilo kolektiva GIP »PIONIR«, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, film in prelom: DIC Novo mesto, TOZD Grafika, Tisk Tiskarna Novo mesto.