AKTUALNO VPRAŠANJE Prav v tem času po občinskih ljudskih odborih in tudi mnogih podjetjih razpravljajo o gradnji stanovanj. V podjetjih se odločajo, kako bodo uporabili ustvarjeni dobiček; ponekod so sklenili, da bodo ustvarjena sredstva investirali tudi v stanovanja. Da pa bo gradnja čimbolj načrtna in sredstva čimbolj smotrno uporabljena, so n. pr. v kranjski občini sklenili, da bo vso gradnjo prevzel Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Ob razpravah o razdelitvi sredstev in gradnji stanovanj pa Je še vedno slišati premalo besedi o ureditvi stvari, brez katerih sodobna stanovanja ne bi smela biti. Tu mislimo predvsem na moderno opremljene pralnice in prostore za otroke. Do sedaj n. pr. na Gorenjskem ni nikjer stanovanjskega naselja, kjer bi investitorji predvideli tudi prostor, kjer naj M bili predšolski in šolski otroci v času, ko so starši po službah. Prav tako po drugI strani še nikjer ni moderno urejene pralnice, temveč imajo še celo v vseh novozgrajenih stavbah nesodobno in nesmotrno urejene pralnice, n. pr. s kotli itd. Prvo moderno pralnico nameravajo zgraditi pri novem naselja ob vodovodnem stolpu v Kranju. Kot nam je povedala predsednica Sveta za varstvo družine pri ObLO Kranj Marija Strajnarjeva, so pri tem naselju že predvideli prostor za mo- derno pralnico. Treba se bo le še domeniti, kakšna naj bi bila pralnica, kako naj bi bila opremljena, kako naj bi bilo v njej organizirano delo itd., kar pa zato, ker je to prvi primer na Gorenjskem, ne bo tako enostavno. V tej razpravi bodo razen Zavoda za stanovanjsko izgradnjo sodelovali tudi predstavniki Sveta stanovanjskih skupnosti in zastopnice žena. Kazalo bi, da bi o tem razmislili tudi v drugih naseljih, predvsem pa naj bi o tem vodili računa v naseljih, ki jih že zidajo in jih še bodo. Pa tudi stanovanjske skupnosti tega vprašanja ne bi smele zanemarjati. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE DAN MLADIH BRIGADIRJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ST. 25 — CENA DIN 10.— KRANJ, 31. MARCA 1958 1. april je dan mladih brigad «r*«v. ^etos bomo ta dan še po-sebei proslavili, saj so naši mlađi brigadirji spet na delovnih akcijah. 1. aprila bo tudi svečana otvoritev dela na mladinski cesti, ki se ga bo udeležila tudi naša gorenjska brigada »Staneta Žagarja«; le-ta se v teh dneh zadržuje na gradbišču pri Brežicah. Mladim brigadirjem želimo mnogo delovnih uspehov. S seje Občinskega ljudskega odbera Kranj od 7. do 13. aprila Glavna točka na četrtkovem Usedanju Občinskega ljudskega °dbora Kranj je bila razprava ° stanju vodovodov na območju občine in o načrtih gradnje vodovodov v letu 1^58. Razen tega 5e občinski ljudski odbor tudi razpravljal o odloku o organizaciji uprave Občinskega ljudskega odobra in o sistemizaciji delovnih mest, poslušal je porobio posebne komisije za vskla-ditcv predloga o višini obrestne "ter? za najemanje kreditov individualnih graditeljev stanovanjskih hiš itd. Ob koncu so sklonili, da bodo zbori volivcev na območju občine od 7. do 1.1. aprila. »Z problematike o stanju vodovodov na območju kranjske ob-£'ne, ki jo je zbral Svet za gradine in komunalne zadeve, je Razvidno, da se na območju sanjske občine oskrbuje s pitno v°do iz vodovoda le 26.200 ljudi °ziromn 65 %, medtem ko je ^stalih 35 % prebivalcev vezanih e na vodo iz vodnjakov, kapnic. £°tokov in celo rek. Trideset lojalnih vodovodov oskrbuje samo ljudi, a še od teh uživa iz y°flovodov zdravo vodo le okrog J % prebivalcev. Vzrok temu je ^redvs<»m dotrajanost vodovodih objektov in neprimerni viri, £•1 krivde pa je tudi na nepra-**tolem in malomarnem vzdrže-*ar»ju vodovodov. Razen redkih l(-m vodovod, zadruge do sedaj J* ustvarjajo rednih dohodkov J* tekoča popravila in nadome- titve vodovodnih objektov, tem- več pobirajo samo prispevke v višini dejanskih potreb za tekoča popravila. Tako poslovanje zadrug je privedlo do nerednega in malomarnega vzdrževanja vodovodnih naprav. V zvezi s tem je svet predlagal zvišanje vodarine za vse kategorije potrošnikov. Dosedanja cena vode je za široko potrošnjo 10 dinarjev za m3, za večjo obrt 50 dinarjev, za industrijo C0 dinarjev itd. Po novem predlogu pa bi naj, bile cene naslednje: za široko potrošnjo 20 dinarjev, za večjo obrt in gradbeništvo 50, za industrijo 160 itd. Investicije na vodovodnih objektih so lansko leto znašale skupno nekaj čez 28 milijonov dimrjev, predlog investicij za letošnje leto pa predvideva skupno nekaj manj kot 42 milijonov dinarjev. O vseh teh vprašanjih je občinski ljudski odbor na današnji seji razpravljal. To gradivo bodo dali na razpravo še zborom volivcev in dokončne sklepe sprejeli na prvi seji po zborih volivcev. Kakor je znano, se na zadnji občinski seji zbora nista strinjala s predlagano obrestno mero za individualne graditelje stanovanjskih hiš: medtem ko je zbor proizvajalcev predlagal obrestno mero 2,5 %, je občinski zbor predlagal dvoodstotno obrestno mero. Na današnji seji so na predlog skupne komisije sklenili, da naj znaša ta obrestna mera 2,5%. I -Iv Občni zbor Obrtne zbornice kranjskega okraja PREREZ OBRTNE PROBLEMATIKE Število zaposlenih v obrti raste - Dotok vajencev v obrt bo treba pospešiti - Projektivni biro naj bi poskrbel za gradbene načrte Kranj, 29. marca. — Danes je. bila v Kranju redna letna skupščina gorenjskih obrtnikov, ki so se je razen delegatov udeležili tudi predstavniki nekaterih obrtnih zbornic ostalih krajev Slovenije, delegati družbene skupnosti in drugi. Na občnem zboru so med drugim sprejeli tudi nov statut Zbornice in proračun Zbornice za leto 1958. Razvoj obrti na Gorenjskem je v mnogočem zaostajal za razvojem ostalih panog. Podatki kažejo, da število obrtnih obratov tako družbenega kot privatnega sektorja še vedno pada. Leta 1955 je n. pr. odjavilo obrt 91 zasebnih obrtnikov in prijavilo obrt 81 zasebnih obrtnikov, lani pa je prijavilo obrt 66 zasebnih obrtnikov, 101 pa je obrt odjavil. Zmanjšanje pa je šlo pred- vsem na račun ustanavljanja večjih obrtnih obratov. Saj se je število zapos. delavcev v obrti, če ne upoštevamo vajencev, v zad. času precej povečalo. Skupaj se je lani zaposlilo v obrti 207 ljudi več kot i "'h je bilo v letu 1956. Porast zabeležimo lahko v vseh panogah razen v lesno predelovalnih obrtnih obratih. Petletni perspektivni plan predvideva v obdobju petih let povečanje števila delavcev brez vajencev za 645, tako smo sedaj v tem prvem letu dosegli 32 % plana. Hkrati s povečanjem števila zaposlenih lahko ugotovimo tudi povečanje vrednosti proizvodnje. V družbeni obrti se je ustvarjena vrednost povečala lani v primerjavi s predlanskim letom za 21,3 %; v zasebni obrti pa se je povečal registrirani promet od Ob koncu sezone skoki t Planici •kak *' '»Menim, da je za uspešno delo nujna stalna povezava sveta z delovnim kolektivom. To povezavo je treba stalno obdržati in razvijati. Tako delamo tudi mi. Svet stalno prireja sestanke s kolektivom. V zadnjem času sicer zaradi prezaposlenosti naših delavcev ne moremo pripraviti sestankov vsak mesec, sklicujemo pa jih kljub temu, in si- cer ob nedeljah.« O čem razpravljate na teh sestankih?« ►►O vseh zadevah, ki tarejo potrošnike in tudi kolektiv -o postrežbi, higieni v lokalu, o čim smotrnejši nabavi blaga, cenah in večkrat tudi o osebnih zadevah, ki bi utegnile škoditi delovni storilnosti strežnega osebja. Radi bi, da bi bili potrošniki čimbolj zadovoljni. Precej smo tudi že razpravljali, kako bi povečali trgovski lokal, saj sedanji prostori ne ustrezajo več. O tem smo se menili tudi na zborih volivcev. Nekajkrat smo sklicali tudi zbor vseh potrošnikov. Udeležba sicer ni bila najboljša, vendar sem prepričan, da vseeno ni bilo brez uspeha.* Sestav potrošniškega sveta prav gotovo v mnogočem vpliva na delo. Predsednik Bizovičar, ki je upokojenec, nam je povedal, da sta v svetu razen njega še dve gospodinji, ena uradnica, učiteljica, pek in invalid. »Ali vam Svet za blagovni promet pri Občinskem ljudskem odboru nudi pomoč pri vašem delu in kaj menite o potrošniških svetih?« »Vse kaže, da so potrošniški sveti še v povoju. — Za uspešno delo bo treba še mnogo predavanj, predvsem pa tudi več sodelovanja z občinskim svetom. Prav te stalne povezave sedaj ni čutiti Občinski sveti bi, menim, morali poskrbeti tudi za čim tesnejšo povezavo ne le z občino, temveč tudi s posameznimi potrošniškimi sveti, ki bi si tako lahko izmenjavali izkušnje, kar prav gotovo ne bi bilo brez uspeha!« U. 8991 --— KRANJ, 31. MARCA 1958 PABERKI PO SVETU TRDOVRATNA POLITIKA TdENAUERIEVE VLADE bojkot Ciprski Grki so, kaže, našli še enu obliko za izražanje svojih čustev do okupatorjev — Britancev. Sklenili so, da odslej ne bodo kupovali niti cigaret niti žganja, ki bo uvoženo iz Velike Britanije. nazadovanje Agencija France presse je objavila naslednje poročilo: »Recesija (nazadovanje gospodarstva) je nenadoma postala problem številka 1 v ZDA, in to tako z ekonomskih, kot s političnih razlogov. Recesija se je pojavila v ostrejši obliki, kot je predvidevala administracija. 11. marca je ameriško ministrstvo dela objavilo, da se je število nezaposlenih v Združenih državah Amerike povečalo še za 600.000 oseb v primerjavi s februarjem, tako da skupno število nezaposlenih presega 5 milijonov.« Brez komentarja, z edinim pristavkom, da ni število nezaposlenih v prvih dneh marca naraslo samo za pol milijona, marveč natanko za 679.000. izdatki Po pred kratkim objavljenih podatkih, so izdatki za vojsko držav članic Severnoatlantskega pakta narasli v obdobju od 1949 do 1957. leta od 19 na 59,6 milijard dolarjev. Torej kar za trikrat! Doslej še nihče ni izračunal, kaj vse bi se z denarjem, zapravljenim za uničevanje, dalo storiti za dobrobit človeštva. po špansko Španska vlada je obvestila javnost, da so ukinjeni 14., 15. in 18. člen Ustave. 14. člen Ustave je dovoljeval Spancem poljubno bivališče, 15. člen je določal, da se brez sodnega naloga ne more izvesti hišne preiskave, 18. člen pa je dajal posebne garancije posamezniku pred policijskim preganjanjem. Z ukinitvijo navedenih členov španske Ustave, lahko torej oblasti določijo, kje človek mora živeti, lahko preiskujejo hiše brez dovoljenja in zapirajo ljudi brez naloga sodišč. In vse to je bilo storjeno brez temeljitejših razprav in objavljeno brez hrupa, kot da se ni zgodilo prav nič posebnega. Cisto v smislu frankističnih tradicij. ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN v prvi polovici tedna močna ^TtOj^OO^J^^ ohladitev, hkrati pa se bo razjasnilo. v drugi polovici tedna ponovno lepo, toplo vreme. Pretekli ponedeljek okoli 11. ure zvečer je bila na govorniškem odru Zahodnonemškega Bundestaga socialno demokratska poslanica gospa Herklopt. Po svojem govoru je med mučno tišino prebrala še protestno brzojavko neke Nemke: »Odpovejte se atomskim bombam! Mislite na Hirošimo in Nagasaki!« Nato je vzela 50 mark, ki jih je bila Nemka priložila brzojavki »Za prve žrtve atomske bombe v Nemčiji« in odnesla denar pred sedež, kjer je sedel kancler. Toda Adenauer ni trenil z očmi... Dobre pol ure za tem je Bundestag razglasil usodno odločitev: večina poslancev je glasovala za atomsko oborožitev nemške vojske. Novica se je bliskovito razširila po svetu in zapustila povsod občutek more in strahu. Atomska oborožitev države, ki je v preteklosti z dvema svetovnima požaroma sprožila toliko gorja in trpljenja? Atomska oborožitev Zahodne Nemčije v času, ko si ves svet prizadeva, da bi kar s* da omejil nevarnost učinkovalne atomske vojne? Atomska oborožitev v času, ko sosedna država — Poljska — predlaga za začetek te omejitve brezatomsko cono v Evropi? Kot odgovor na vsa prizadevanja ljudi, ki želijo živeti v miru, državnikov, ki jim je pri srcu varnost narodov, »n javnega mnenja po svetu, ki odločno zahteva konec igračkanja z nevarnim orožjem, kot odgovor na vse to so nemški krščanski demokrati s svojim voditeljem Adenauerjem na čelu izrazili z glasovanjem za najmodernejšo oborožitev njihove vojske, za »Matadorje«, ki so že delj časa pripravljeni po skrivnih skladiščih v zahodnonemških gozdovih! Kancler Adenauer je tokrat presegel samega sebe, ko je svoje pristaše napeljal na to, da so se morda proti svoji volji in proti svojemu razumu odločili za njegovo nepopustljivo politiko sile. Na zadnjem zasedanju članic Atlantskega pakta v Parizu se je sicer nekoliko potuhnil, ko je začasno odklonil razgovore o atomski oborožitvi Bundesvvehra, toda od tedaj so pretekli komaj tov, da bi razpravljali o generalni stavki v protest proti atomski oborožitvi zahodnonemške vojske. Toda to je le skromen izraz mnenja nemške javnosti, ki je v večini razpoložena proti oboroževanju in proti trdovratni politiki sile Adenauerjeve vlade. Rezultat glasovanja v Bundes-tagu je neprijetno odjeknil ne samo v bližnji okolici zahodnonemške države, marveč tudi v trije meseci in že je pokazal v vsej strahoti svojo pravo barvo. Odpor proti politiki sile je te dni zajel vso Zahodno Nemčijo. Opozicija, to je socialno demokratska stranka, je zahtevala sestavo nove vlade, ki naj bi odklonila pravkar sprejeto odločitev, v Hamburgu so študentje priredili takoimenovane »lihe demonstracije«, protestiralo je tudi okoli 48.000 podpisnikov frankfurtske deklaracije itd. — Prav tako so se te dni sešli voditelji zahodnonemških sindika- vsem mednarodnem življenju. Mar si je mogoče zamišljati uspeh razorožitvenih razgovorov in sploh sestanka na najvišji ravni, če se ena stran pripravlja nanj s sklenjenim obročem raketnih oporišč? Sicer ni dvoma, da do takih razgovorov mora priti, vendar pa je jasno, da sedanja odločitev o atomski oborožitvi Zahodne Nemčije nasprotno deluje proti naporom, za katere se zavzema ves miroljubni svet. JELO TURK v nedeljo smo zabeležili V ZABNICI SO PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK Zabnica, 30. marca. — Prebivalci Zabnice in okoliških vasi so pričeli v četrtek že petič praznovati svoj krajevni praznik v spomin na hude boje na Rovtu pod Križno goro marca 1942. leta. V četrtek sta imela KO Zabnica in Bitnje slavnostno sejo, zvečer pa so pevci, recitatorji in glasbeniki iz Ljubljane priredili v Zadružnem domu zabavni večer. V soboto so obdarili tudi otroke padlih borcev in invalide ter priredili slavnostno akademijo. Kronika nedeljskega tekmovanja pa je zabeležila komemoracijo pri grobovih talcev in pri spomeniku, popoldne pa so učenci tamošnje osnovne šole uprizorili mladinsko igro K. Brenkove »Najlepša roža«. Igro bodo ponovili v ponedeljek in s tem zaključili praznovanje. -an IZ KRONIKE ŽELEZARSKEGA MUZEJA NA JESENICAH Jesenice, 30. marca. — Železarski muzej na Jesenicah je imel danes dopoldne ustanovno skup- ščino sodelavcev stalne razstave. Skupščini sta prisostvovala tudi prof. Baš in prof. Mohorič iz Ljubljane. — Udeleženci skupščine so si ogledali najprej adaptacijska dela na graščini in na Stari Savi, nakar jim je posredoval Slavko Smolej skioptično predavanje o železarstvu. Na ustanovni skupščini ,ki je bila v Delavskem domu, je podal obširno poročilo predsednik upravnega odbora Miloš Magolič. Skupščina je sprejela tudi sklep o sodelovanju z okrajnimi in republiškimi muzejskimi ustanovami; govorili so tudi o reviziji statuta in o bodočem delovanju muzeja. U. TUDI V TRSTENIKU IN TENET1SAII NAJ BI USTANOVILI ORGANIZACIJI RK Gorice, 30. marca. - Danes dopoldan je imela osnovna organizacija RK Gorice svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila zelo skromna, kar potrjuje, da tudi delo med preteklim delovnim letom ni bilo zadovoljivo. Z ozirom na bolnišnico na Gol- o vodilnem kadru v kmetijskih zadrugah Tokrat smo naprosili predsednike upravnih odborov nekaterih kmetijskih zadrug na Gorenjskem, da nam povedo, kako je z vodilnim kadrom v njihovih zadrugah. Zanimalo nas je, če imajo kmetijske zadruge upravnike, kakšna je njihova strokovna izobrazba in če jih nimajo, kaj so upravni odbori kmetijskih zadrug storili za to, da bi jih dobili. Predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Predoslje, Janko Snedic: »Naša kmetijska zadruga ima upravnika od leta 1955. Šolska izobrazba: 6 razredov osnovne šole, 1 razred gimnazije, tromesečni knjigovodski tečaj, upravniški tečaj; v zadružnem sektorju je zaposlen skupaj 11 let.« Predsednik UO KZ Voklo, Eranc Golorej: »Naša zadruga ima upravnika od leta 1955. Le-ta je v kmetijski službi že od leta 1948. Ima nedokončano gimnazijo, preteklo spomlad pa je obiskoval tromesečni tečaj za upravnike kmetijskih zadrug v Mariboru.« Predsednik UO KZ Soriea, Janez Egart: »Naša zadruga ima upravnika. Le-ta ima nižjo srednješolsko izobrazbo ter 25-letno upravno prakso. V zadrugi je sedaj tretje leto.« Iz Kmetijske zadruge Stara Fužina pa nam J<* odgovoril kar upravnik lam. Povedal nam je, da ima kmetijska zadruga Stara Fužina upravnika od leta 1955. Le-ta ima 3 gimnazije in enoletno kmetij sko šolo. Tudi namesto predsednika UO KZ Zabnica nam je odgovorila knjigovodkinja KZ. Pravi takole: »Kmetijska zadruga Zabnica ima upravnika, ki je v zadrugi zaposlen že deveto loto. Končal je trgovsko akademijo in zadružni tečaj upravnikov v Mariboru.« Iz kmetijske zadruge v Cešnjici smo prav tako od upravnika dobili odgovor; da ima upravnik dvora/redno trgovsko šolo, v službi v zadružništvu od leta 1936.« Anketo smo razposlali dvajsetim kmetijskim zadrugam na Gorenjskem. Dobili smo le 6 odgovorov, vendar nam že ti marsikaj povedo. Značilno je, da ima večina upravnikov v osnovi trgovsko in ne kmetijsko izobrazbo. Zanimivo je, da so odgovorile le take kmetijske zadruge, kjer upravnike imajo, čeprav je na Gorenjskem še precej zadrug brez upravnikov. Zanimivo pa bi bilo slišati prav od teh, kaj so upravni odbori ukrenili za to, da bi dobili upravnike. niku, bi moralo biti delo Gori-čanov precej boljše, saj bi lahko prav oni zagotovili večje število krvodajalcev iz okolice Golnika. Da bi se delo RK na tem področju izboljšalo, je občinski odbor RK mnenja, da se ustanovita osnovni organizaciji še na Trste-niku in v Tenetišah, vendar do uresničitve te zamisli še ni prišlo, -an spori TRIGLAV : IZOLA 7:0 (3:0) Kranj, 30. marca. — Danes popoldne je bila na igrišču Triglava v Kranju odigrana prva prvenstvena nogometna tekma spomladanskega dela tekmovanji republiškega prvenstva. Moštvo domačinov, ki je nastopilo v dokaj spremenjeni postavi, je proti pričakovanju dobro zaigralo in zasluženo zmagalo z visokim rezultatom. Gole sta dosegla Mi-helčič 4 in Krašovec 3. F. TEČAJ ZA ŠPORTNE FUNKCIONARJE Cerklje, 30. marca. — Jutri bo v Cerkljah končan dvomesečni tečaj za športne Funkcionarje. Tečaj je organiziralo AMD Cerklje, obiskovalo pa ga je 15 tečajnikov, -s- OBRACUN jeseniških iN kranjskih KOŠARKARJEV Kranj, 30. marca. V telovadnici I. državne gimnazije sta bili danes dve prijateljski trening tekmi in sicer med mladinci in članicami domačega Triglava ter ustreznima ekipama Z Jesenic. Obe kranjski ekipi sta igrali dokaj slabo in izgubili — mladinci z 78:80 (39:46), članice pa z 33:44 (21:21). F. odboj k a 15.1 ev marca. — Na igrišču TROBCU Kranj, 29. STTS je bil danes odigran tro-boj v odbojki. Sodelovale so ekipe STTS, gimnazije in GlS. Ekipe so bile zelo izenačeno. Zmagala jo ekipa STTS, ki je bila najbolj borbena, razen toga pa tudi tehnično dovršena. Aco PRIJATELJSKO sreCanje nogometašev V prijateljski nogometni tekmi sta se pomorili ekipi Gomargl e in Mlekarske šole. Rezultat prvega polčasa je bil 3:1 v korist gu-marjev, vendar se je v drugem polčasu sreča nagnila v korist mlekarjev, ki bo zmagali z rezultatom 9:3. tone hafner naš poslanec iz skupine kmetijstva V petek, 28. marca so bile v Ljubljani zadnje volitve poslancev v Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije iz področja kmetijstva. Iz okraja Kranj in Ljubljane se je na te volitve zbralo 158 -lanov občinskih zborov proizvajalcev s področja kmetijstva. Za poslanca teh dveh okrajev je bil izvoljen Tone Hafner, predsednik Okrajne zadružne zveze Kranj, ki so mu navzoči dali glasove v imenu 44.418 volivcev. Ena glasovnica, ki bi mori la zastopati 741 volivcev, pa je v a neveljavna. volivci razpravljajo o družbenem planu tržiške občine Sveti kot družbeni organi tr-žiške občine so že odobrili letošnji družbeni plan in proračun občine. Toda preden bi občinski ljudski odbor dokončno odobril letošnji načrt komunalne in druge dejavnosti v občini na svoji seji, ki je predvidena v četrtek, 3. aprila, so dali besedo volivcem samim. Po prvih zborih volivcev, ki so bili v soboto zvečer, 30. morca v Podljubelju, Križah, Seničnem ,Pristavi, kot tudi v Jelendolu, so predvideni zbori še v vseh drugih vaseh občine. Vse umestne predloge volivcev bo občinski odbor skušal upoštevati. K. M. kako hraniti dojenčka se bodo učile matere na tečajih, ki jih organizira Zdravstveni dom v Kranju. Pravilna, zdrava hrana otroka, ki se mora spreminjati in prilagajati potrebam otrokovega odraščanja, je zelo pomembna. Rahitis, z njim slabokrvnost, prebavne motnje, neodpornost ter podobne težave in bolezni malih otrok so pretežno le posledica nepoučenosti mater oziroma neznanja. Na tečajih, ki se bodo začeli v začetku aprila, bodo medicinske sestre praktično poučevale matere, kako je treba hraniti otroka. Tečaji bodo v vseh vaseh občine Kranj in obsegajo skupno 6 ur, ki jih v večini primerov nameravajo razdeliti v tri večere po 2 uri. Na teh tečajih bodo poučili matere o prehrani otroka ozir. dojenčkov do enega leta starosti. Prihodnjo jesen pa namerava Zdravstveni zavod pripraviti širši ciklus predavanj o prehrani in negi nosečnic in otrok do desetih let starosti. k. m. kranjska mladina bo gostovala v radovljici V četrtek, 3. aprila bodo gojenci Olaabehe šole iz Kranja ob sod olovan j u baletne sekcije DPD »Svoboda« Sira/išče priredili v Radovljici koncert. Popoldanski nastop bo namenjen mladini, večerni nastop pa odraslim. — V koncertnem delu bodo nastopili gojenci iz oddelkov za klavir, violino, solopetjo, pihala in instrumentalna sestava klavirski kvartet ter godalni orkester glasbene šole. Nedvomno tudi tokratni nastop glasbenikov - reproduktivcov i° balelnikov ne bo razočaral obiskovalcev, hkrati pa bo vnesel v kulturno Življenje ltadovljice prijetno poživitev. P, I* Obveščamo vas. da bo v sredo, dne 2. aprila 1958, ob 16.30 «rj popoldne v klubskih prosi««"'" Trgovinske zbornice Kranj. P**" šernova ulica 10/1., predavanje: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Predavaj bo ing. Nikoncnko l,a~ nijel iz Zveznega crntra t» brazbo vodilnih kadrov Zagr**' v diskusiji bo sodeloval tudi c-Ing. Olle Kime«, docent na stock-holmskl univerzi na katedri z» organizacijo. Uprava Kluba vabi vse z»in" teresirane k čim večji udel«*0'-Uprava Kl«b» KRANJ, 31. MARCA 1958 »Dam visoko nagrado tistemu, ki mi nudi Prazno ali opremljeno sobo v Kranju. Javiti pod §ifro 100.000.« Taka zanimiva ponudba je bila v nekem časopisu pred dobrim mesecem. Uspeh? Kar v šestih kranjskih hišah so se prosilcu odprla vrata. Le škoda, da je zamudil priliko in se je šele pred dnevi oglašal pri ponudniku. Večina •zmed njih je namreč že izgubila upanje na lepo priliko in malone povsod je bil odgovor: "Skoda, škoda! Smo že oddali.« Ce je brezdomec res imel kar sto »jurjev« v malhi tisti dan, ko je obiskoval ponudnike, ni važno. Bolj važne so njegove ugotovitve, kdo so ljudje, ki spričo tolike stanovanjske stiske najdejo takoj sobo, če gre za visoko nagrado, za 100.000 dinarjev. OGLEDI NA DOMU Lepa hiša v centru. Na vratih se je pojavila ženska srednjih let in povabila obiskovalca v Veliko vežo. Po zidovih so bili rogovi, na tleh Preproge in v kotu velika kitajska vaza. Vse, vključujoč tudi nastop ženske, je govorilo o Nekdanjem udobju. »Žal je prepozno, sobe ni več,« je pojasnila. NI RES! Drugi ponudnik sobe je stanoval v ozki, skriti ulici. Odprla je mlada žena. »Kdo vam je dal naš naslov? Niti od daleč nam ni padlo na um, da bi mi ponujali sobo,« je trdila in tajila. »Morda vaš mož?« "On je v Karlovcu in brez mene...! Ne, ne, m°t te se!« je nadaljevala s pravniško spretnostjo in dokazovala zmoto. Morda ji je mož °-ital pustolovsko ponudbo, morda se je sama zavedla nelepe poteze in se skesala. PRIDITE SE KAJ...« Tretja ponudnica v veliki staroznani hiši vinskih bratov ob šumeči Savi je bila še vedno 2a to. »»Le žal, da se niste prej javili. Dala sem ponudbo, da, vse je tako, kot pravite,« je dejala. »Toda sobo nisem mogla toliko časa imeti prazne in na ponudbo se ni nihče oglasil. Danes je sobo zasedel drugi, da se je izognil vsakodnevni vožnji od drugod v Kranj na posel.« »Pridite še kaj pogledat,« je dejala zaupno, napol tiho, kajti videti je bilo, da ji je zelo hudo za izgubljeno priložnost in bi jo le še želela uresničiti, čez čas, če bi se dalo. Kako? Morda bi se našel vzrok za odpoved sedanjemu stanovalcu? Morda . .. Kdo ve? Možnosti je več in za 100.000 dinarjev se stori marsikaj! »NISEM TAKO MISLIL,« je dejal mlad obrtnik, ki se je pojavil na vratih še neometane nove delavnice. »Da, ponudil sem sobo na tisti oglas pod šifro 100.000. Toda nisem mislil, da bi bila vsota nagrada, ampak posojilo. Potreboval sem denar, ki ga bi pa vrnil. Zdaj pa sobe nimam več. Zelo mi je žal.« Vprašanje pa je, kako bi bilo, če bi imel še sobo. Verjetno se ne bi odrekel tisočakom in bi zato dal prednost tistemu, ki bi ponudil sto tisočakov. BI SE 2E ZMENILI... Ponudnik sobe za 100.000 dinarjev iz predmestja je stanoval pravzaprav v strogem centru. Dvakrat je brezdomec trkal na njegova vrata. Ob drugem obisku je odprla njegova mati. Razgovor je bil dolg. Zena je trdila, da sploh ni govora o sobi. Toda ko jo je obiskovalec spomnil na 100.000 dinarjev, je postala prijaznejša, zgovor-nejša. »Skoda, da ni sina doma. On pravzaprav odloča.« »Rad bi vedel, ali bi obljubljeno nagrado lahko izp'ačeval postopno, sprva le 50.000 din,« se je zanimal prosilec. Malo je pomislila in dejala: »No, o tem se bomo že zmenili,« in v očeh ji je sijalo zadovoljstvo. Zdelo se ji je morda, da že ureja stanovanje s 100.000 dinarji, ki jih ima na razpolago. Z UPORABO KOPALNICE »Nudim opremljeno sobo z uporabo kopalnice,« se je glasila zadnja ponudba. Pot do ponudnika je bila dolga, mimo plotov in ograj v črno, pravljično vas, čeprav nedaleč iz središča mesta. »Ni več sobe, nobene sobe nimamo pri nas. Motite let« je trdila žena. Razočarani prišlec pa je trdil svoje, da so pač oni dali ponudbo, da je šlo za 100.000 dinarjev, in da so s strojem napisali in s črnilom podpisali listek, kjer je točno označeno ime, ulica in ogled vsak dan od 10. ure naprej. Zena se je še obotavljala. Vrata je še vedno držala samo priprta, kot da se boji prišleca, ki jo je morda spomnil na nekaj ne-lepega, nečednega. Malo je pomislila in še bolj užaljena s prizvokom prizadetega človeka očitajoče zavrnila: »Zakaj niste torej brž prišli? Danes imamo 2* drugega in ni govora več o sobi.« Tako se je po pripovedovanju iskalca sobe končal ogled ponujenih sob za 100.000 dinarjev nagrade. DEKLE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI Prijatelj mi je pravil o dekletu, delavki, ki je lani dobra dva meseca spala na kranjski železniški postaji, na tleh pri prijateljici in drugod. V Kranju je dobila lepo zaposlitev, toda sobe, strehe nad glavo ni bilo. Takih primerov bi nam gotovo bralci našteli celo vrsto, našli bi jih v gneči pred stanovanjsko upravo — povsod. Stanovanjska stiska je občutna, dasi na obrobju Kranja nenehno gradijo velike bloke, da nastajajo cela nova naselja. KJE JE MEJA? Stanovanja so registrirana in s stanovanji ni tolikih kupčij in podkupovanja. Opremljene sobe pa so na »prostem trgu«. Cim več je prosilcev, tem višja je cena, seveda le do plačilne zmogljivosti posameznikov. Zato se pri oddajah sob govori o visokih nagradah, o najemninah po 3.500 in več dinarjev itd. Po takem ključu bi morala biti najemnina za stanovanje 10 ali 15 tisoč dinarjev! Toda tega še nismo slišali. Kakšen je prekršek, ki bi ga lahko očitali takim ponudnikom sob? S pravne strani so popolnoma brez greha. Obstoja pa še druga stran — moralna. Morda tudi tu niso vsi padli tako nizko. Nekateri so ponudbe s 100.000 din morda res razumeli kot klic nesrečnega brezdomca v skrajni sili in bi bili pripravljeni oddati sobo za nižjo nagrado, "ali vzeti celo vsoto kot posojilo. Tisti pa, ki se resno spuščajo v pogovor o načinu in roku izročitve obljubljene nagrade in naravnost vabijo prosilca, v strahu, da ne bi izgubili lepe priložnosti, ali pa z jezo obžalujejo, ker so jo že zamudili, jasno pričajo, da so s ponudbo mislili resno in bi brez očitka vesti vzeli visoko nagrado. Morda po črki zakona nima nihče pravice posegati v dogovore o najemninah in nagradah pri oddajanju sob. Toda pri vsem tem vendarle ne gre samo za to, kaj je in kaj ni dovoljeno po predpisih, marveč za to, kakšen odnos čuti posameznik v svojem srcu do novih moralnih norm, ki se porajajo v naši družbeni skupnosti. Po *.eh, novo nastajajočih moralnih normah pa je vsakršno izkoriščanje stiske sočloveka, ki mu še nismo mogli zagotoviti vseh življenjskih pogojev, grdo in nedopustno. K. Makuc T^omam je pak... »Zakaj ne bi naredili enostavno, če se da,« so si dejali člani odbora neke osnovne organizacije SZDL. Med letom niso kaj prida delali. In — če ne bi bilo treba ob koncu leta sklicati občnega zbora organizacije in tam podati obračun dela, bi verjetno člani odbora sploh pozabili, da imajo do organizacije in do ljudi, ki so jih izvolili, tudi dolžnosti in obveznosti. Ko so uvideli, da brez občnega zbora le ne bo šlo, so se šele zdramili. Predsednik Miha se je tolkel po glavi, premišljeval in obupoval, vendar se ni mogel spomniti ničesar, kar bi lahko napisal v poročilo. Edini stavek, ki je bil napisan na papirju tam, kjer je govoril o delu, je bil: članarina je med člani organizacije v redu pobrana. In naprej? D D Ne morem si kaj, toda kadar se spomnim neke zgodbice o vrlih Sentferjanih in Sredi-ščanih, se nehote domislim Butalcev in Tepančanov. Navsezadnje — to. kar se je primerilo Šentferjanom in Središčanom, bi se lahko dogodilo tudi Butalcem ali Tepan-čanom. Kateri so brihtnejši, pa res ne vem. OVO pa vem, tako pravijo tudi ljudje — da pamet kar na vatle merijo. Tamkaj — bolj na levo, ležita čedni vasici Sentferjan in Središka vas. Pa je naneslo tako, da so Sentferjani in Središčani — člani tamošnjih kmetijskih zadrug, staknili glave, se važno pomenkovali in modro kimali. Potlej se je pa eden izmed druščine počehljal za ušesom in važno povzel: »Da, tako bo in nič drugače! V Trst pojdemo na izlet!« Rečeno — storjeno! Kar precej jih je šlo, dva so pa še povrh vzeli s seboj. Kako so potovali do Trsta, ni posebno zanimivo. Vem Pa, da se je slehernemu izmed njih motala po glavi misel, kaj neki bi kupil v Trstu. Preklicana reč, vse bi še bilo, ko jih ne bi pestila suša v žepih. Trst. . . mesto sanj! Vrli izletniki so zamaknjeni krožili po mestu in se čudili . . . čudili. Ja, tu v Trstu je vse kaj drugega kot doma na vasi. Promet pa tak, pa izložbe in valovanje množic. Res — pravcati Babilon! Zdaj pa pustimo ostale in poglejmo, kako se je Tinetu in Mihi na tujem godilo. Veste, to sta tista dva, ki so ju povrhu vzeli s seboj. Vrla fanta sta prodajala zijala, da nikoli tega. Oči so jima dobesedno iz jamic uhajale, ko sta pasla poglede na Vespah in avtomobilih, ki so švigali po cestah. Pa tudi do brhkih Tržačank nista bila čisto hladnokrvna. Nenadoma je Tine pocukal Miho za rokav •n pomenljivo pokazal na bližnjo izložbo. Trenutek za tem sta se tako tesno prilepila na izložbo, da sta se jima nosova kar sploščila na šipi. — Oči so se jima kar zabodle v kup rozin. »Ti, Miha, po čem so rozine pri nas?« je prvi spregovoril Tine. -Okrog 500 dinarjev, morda tudi več.« •Kaj misliš, če bi...« je nadaljeval Tine in umolknil. Videti je bilo, da na vse kriplje nekaj računa. Pogleda pa niti za trenutek ni umaknil s kupa rozin, kjer je bilo napisano: 10/40. Kakšna je bila njuna računica in kako sta si tolmačila to ceno, o tem kronika molči. ™illi!!lfilHl!l!HiIl!Jl]!;iililil!l!!], iHlilttttilUUIIlJnlliiHlHltnHHllHIUI Računali pa Ita, računala. Kot obsedena fttl seštevala, množila, odštevala malo na prtte, malo na pamet. Naposled sta zmagoslavno ugotovila, da velja kilogram rozin 40 lir in da jih lahko s skupnimi močmi kupita ' msmm 15 kg. Vraga, 600 lir pa že spravita skupaj! Doma jih bosta pa že »pretopila«, po najvišji dnevni ceni, seveda. Nekaj časa sta še cincala pred trgovino in drug drugega pehala naprej. Nerodnost pa taka! Saj sta brihtna fanta — po laško pa le ne znata zavijati. Pa je šlo kot po maslu. V trgovini sta hitreje opravila, kot sta mislila. Menda so se kar po slovensko pomenili. Brž so jima odmerili 15 kg rozin in vsak kilogram posebej zamotali v vrečico iz polivinila. To je kulturna postrežba! Uslužnost pa taka! Do sem je šlo vse v redu, tu pa se je zataknilo. Ko je Miha zagledal račun, se mu je kar zavrtelo pred očmi in debelo je požrl slino. Ves zmeden in trd od zadrege se je ozrl v Tineta in mu potisnil račun pod nos. Tine je hotel nekaj povedati, pa mu je vzelo sapo. Le zinil je prav na široko, približno tako kot kapelj, če ga vržeš na suho. Na računu je bilo jasno napisano: 6.000 lir. Stel je ničle. Iz kateregakoli konca je začel šteti vedno je naštel tri. Vse večja in večja zadrega ga je črvičila. In na čelu so se mu začele nabirati znojne kaplje. Preklicane ničle! Miha in Tine sta zaupno staknila glave in sklenila, da bo najboljše, če jo čimprej pobrišeta. »Veste,« je nerodno začel Miha,« mislila sva . . . Pravzaprav je zelo nerodno, ampak tista cena ... Ne bova vzela . . .« Medtem pa je Tine le zavijal oči in v zadregi zmigoval z rameni. Ko se jima je zdelo, da sta se dovolj lepo in kulturno opravičila, sta se ritenski poslovila od trgovine in rozin. Zunaj sta še enkrat pogledala v izložbeno okno. Zdaj sta ceni le pnšla do živega: 10 dkg rozin velja 40 lir. In epilog zgodbice? — Tine in Miha sta se zavoljo nesrečne kupčije z rozinami prav grdo stepla. Dogodek pa le ni ostal samo njuna skrivnost. Zanj so zvedeli tudi ljudje in spretnima trgovcema so nadeli priimek — ►rozinarja«. 2elja, da bi še kdaj tovorila rozine z Laškega na Kranjsko, pa ju je menda minila. S. S. ,,,,,, Če je še tako premišljeval, ni mogel ničesar iztisniti iz sebe. Lagati pa ne kaže, kajti člani bi mi lahko ugovarjali, si je mislil... Bolje nič! — Tako je tudi bilo. Brž ko je prenehal misliti o poročilu, so se mu nakopičile nove skrbi. Kdaj in kako sklicati občni zbor, da bo sploh kaj ljudi. Hkrati pa je verjetno mislil tudi na to, kako bi se izognil morebitni kritiki in razpravi. Vendar se je članom odbora tudi to posrečilo nekako izpeljati. Vsaj mislili so si, da so dobro izpeljali. Čeprav... Občni zbor organizacije so sklicali enostavno kar za tisti dan in tisto uro, ko je bilo v vasi napovedano predvolilno zborovanje, na katerem bi moral govoriti poslanski kandidat iz njihovega kraja. »Na zborovanje bodo ljudje prišli,« so si mislili. Prišli so ljudje in prišel je tudi njihov poslanski kandidat, ki so mu povedali, da je začetek zborovanja preložen za pol ure. Med tem časom so imeli občni zbor. »Tovariši in tovarišice, začenjam današnji občni zbor... Prosim delovno predsedstvo, da zasede svoja mesta...« (Običajne druge točke — poročilo o delu organizacije — ni bilo!) Tretja, oziroma druga točka dnevnega reda — volitve novega odbora. »Tovariši, se strinjate, da izvolimo novi odbor kar z dviganjem rok?« Odborniki prejšnjega odbora so pred »občnim zborom« s sodelovanjem nekaterih organizacij sestavili predlog za novi odbor. Tudi komite Zveze komunistov je predlagal nekaj članov, ki naj bi po/.ivili delo organizacije. Odborniki so soglašali s tem. Bili so si enotni v tem, da je treba delo poživiti, da organizacija ne sme več životariti, da je treba k delu pritegniti ljudi, ki so pripravljeni delati. »Tovariši za novi odbor predlagam: Lojzeta Lisičnika, Matevža Medveda, Janeza Janežiča, Primoža Goloba . . .« Pri Primožu pa se je ustavilo. Nekateri so se spogledali, drugi pa so že hoteli dvigniti roke. Tine se je oglasil prvi: »Ta ni iz naše vasi. Volili bomo svoje ljudi.« »Tako je,« so mu pritrdili nekateri. Predlagatelj novega odbora je prekinil nered s kmtkim — »v redu« in bral dalje. Primož je bil iz sosednje vasi, le nekaj kilometrov proč od tod. Tam je živel že vsa leta nazaj. Ljudje so ga poznali po delu v nekaterih organizacijah. Ko so sestavljali kandidatno listo za novi odbor te organizacije, so ga povprašali, če bi bil pripravljen prevzeti še to dolžnost. Pa je Primož, čeprav težko, še tokrat pritrdil. Namesto Primoža iz sosednje vasi so izvolili •»domačina« Toneta. Tone se je branil in celo povedal, da ni pripravljen delati. Toda delovnemu predsedstvu se je mudilo, treba je bilo začeti zborovanje, poslanski kandidat je že čakal in — kaj zato, če Tone ne bo delal, domačin je pa le in svoje delo so, čeprav samo formalno, opravili. Lj. KRANJ, 31. MARCA 1958 Stric Miklavž se je spričo groze, ki je zajela vse ljudi, popolnoma streznil. Približal se je domu in videl, da je dvorišče pošastno razsvetljeno od ognja. Črne postave ljudi so lezle po strehah, visele na prečnikih, med bobnenjem vode in prasketanjem ognja je bilo čuti udarce sekir, ki so sekale leseno ogrodje. Kos za kosom posekanih gorečih prečnikov je padal v vodo, rjavi valovi so ga besno zavrteli in odnesli naprej. Ko se je raz-gledal, je opazil Dominika in delavce, ki so vlačili iz vigencev, kolikor so mogli. Pred vrati je stala smrtno prestrašena Ana, otroka je pritiskala k sebi, v očeh ji je sijala blazna groza. Ko je ugledala strica Miklavža, je zaihtela: »Stric, pri nas je vse pri kraju.« »Ni prvič, da voda besni,« ji je odvrnil Miklavž in se raz-hudil, ko jo je videl tako prestrašeno. »Noter se mi spravi,« je velel osorno. »Bi rada, da bi strah otroku škodoval?« Brez besede je izginila skozi vrata, stric Miklavž pa je zabredel v vodo in prišel do zgornjega vigenca. Spodnji je bil videti izgubljen; voda ga je zalila do polovice, kolo se je besno vrtelo, stene so se škripaje stresale, voda se je zaganjala v udrta vrata in jih trgala s tečajev. Toda zgornji še ni bil čisto poplavljen, delavci so sopihali in vlačili robo v skladišče. Skladišče je bilo zidano, Dominik se ni bal, da bi ga odneslo, čeprav ga do polovice zajame voda. Sam je tekal med delavci, premoren do kože, brez suknjiča, z zavihanimi rokavi, srajco na miši-častih, porastlih prsih je imel odpeto, iz glave se mu je kadilo. Priganjal je kakor besen, klel, vlačil, za vsako ceno je hotel rešiti čim več. Stric Miklavž se je pomešal med ljudi in zavpil: »Ne norite! Tako ne boste ničesar rešili! Vigence je treba rešiti, vigence!« Stari Voltrešč je pljunil v vodo. »Kaj boš rešil!« »Jez, jez je treba narediti, takoj!« je kričal Miklavž.« Nekoč smo že tako storili! Jez nad vigenci, da se bo voda izlila na drugo stran. Onstran svet visi in prazen je, ne bo škode, če ga poplavi! Ljudi, ljudi semkaj!« Nihče ga ni poslušal, samo Dominik je prisluhnil njegovim besedam in v trenutku dojel, da bi na ta način lahko rešil vigence, sicer so izgubljeni. Planil je na dvorišče in zar jul: »Sem k meni, vsi k meni!« Delavci so se zbrali okrog njega, dvorišče je bilo vse črno ljudi. Dominik je visoko dvignil roke, da bi prevpil trušč in godrnjanje ljudi in ukazal: »Kopače, rovnice, krampe, lopate, kar kdo najde! In v vodo!« »Kdo bo hodil v vodo? Odnesla bi te pri priči,« so ugovarjali delavci. Toda Dominik ni popustil . »Kdor noče, nima v mojih vigencih nič več iskati! Za menoj!« Pod lopo je zagrabil kramp in se spustil v vodo, za njim je skočil v valove stric Miklavž, sledil jima je Voltrešč. Ostali so stali na dvorišču in trdi od groze gledali boj treh mož z raz-penjenimi valovi. Strica Miklavža je vrglo h kolesu in ljudje so kriknili, toda izognil se je besno vrtečim loputam in priplaval nekaj sežnjev nižje na drugi breg. Možje so zasadili krampe in lopate v breg in začeli kopati. Ko so videli one pri delu, so se opogumili tudi drugi. Sklenili so verigo in skušali prebresti reko, toda majkalo jim je drznosti, voda jih je zanašala in jim izpodbijala noge, da so se morali vrniti. Potem se je nekdo domislil, da bi naredili zasilni splav, zložili so nekaj desk, jih v naglici povezali in hlapec Joža je pograbil žrd, ki mu je služila kot drog. Prepeljali so se na drugi breg in vsa množica se je lotila dela. Krampi, lopate, kopače — kar je kdo imel, s tem je razkopaval mokro, težko ilovnato zemljo. Še preden so skopali za seženj na globoko, je začela udirati voda. »še malo, samo še malo,« je hropel Dominik in se zaganjal v delo, do kolen v vodi, ves blaten, obrizgan, komaj še podoben človeku. Stric Miklavž in Voltrešč sta kopala ob njem, voda je drla vedno bolj, naposled bi bila skoraj odplaknila kopače. Stric Miklavž si je obrisal znojno čelo in rekel: »Tu je dobro. Voda bo drla zmeraj bolj, si bo že sama poglobila pretok. Zdaj pa nazaj in jez pred vigence.« Na osnovi številnih poročil lahko sklepamo, da se sovjetski konstruktorji resno ukvarjajo z gradnjo atomskega letala. S tem v zvezi je prav gotovo tudi novica, da so metalurgi v SZ izdelali kovinsko keramično zlitino, ki zdrži temperature do več kot 2000 sto- krovskega. Dolgo okoli 200 m, naj bi v sprednji del trupa vkrcalo 180 do 200 potnikov. Pogonski stroj bi bil uranski atomski reaktor z grafitno moderacijo in bi bil nameščen zadaj, tako da potnikom radioaktivno sevanje ne bi bilo nevarno. Reaktor bi poganjal turbinske bolj skopi. Kaže, da bo treba še precej raziskovalnega dela, prej kot bo atomsko letalo letelo. Toda v naslednjih letih lahko pričakujemo uspeha tudi na tem področju. Modela sovjetskih atomskih letal Spodaj je »Ogenjček< pinj Celzija. Gradnja atomskega letala zahteva namreč tudi temperaturno zelo uporen material. Atomsko letalo, na sliki zgoraj, je maketa, narejena po zamisli prof. Po- ■ »llttftiH I U.I4M IIIM nWMM I Kl I » I Mi r I I ! -l'l«.|Ml»l<.» llt>l ANTENA TLM-18 UM se trna kat v spojit Francoski tisk mnogo piše, da bo v kratkem v prodaji nov aparat, ki ga imenujejo avtomatofon. Za novost se zanimajo mnogi ljudje, najbolj pa študentje. Pravijo, da se bo lahko vsakdo naučil po zaslugi tega aparata marsikaj na pamet kar med spanjem. Avtomatofon sestavlja magnetofon in avtomatični šepetalec. Naprava v celoti tehta 22 kg. Najvažnejši del je šepetalec. Preden človek leže spat, si ga položi pod vzglavnik, aparat pa potem nenehno šepeče in ponavlja besedilo, ki ga je poprej študent izgovoril v magnetofon. Tako se baje znanje za dolgo vtisne v spomin. Strokovnjaki menijo, da se bo ta nenavadna naprava močno uveljavila. Na en sam magnetofon bo mogoče priključiti 20 šopetalcev. Tako se bo na primer spalnica v dijaškem domu spremenila v »nočni tečaj«. Torej ne bo nič več popravnih izpitov, ki študentom tolikokrat pokvarijo počitnice. Po pisanju pariških listov si od tega aparata obetajo marsikaj razen vzgojiteljev tudi psihologi in nevrologi. Pri vzgajanju duševno zaostalih in defektnih otrok in tudi pri zdravljenju alkoholikov naj bi se avtomatofon obnesel kot zelo dober pripomoček. Otroci bi se z njegovo pomočjo zlahka naučili to, kar si po dosedanjih metodah pridobivajo le s težavo. Mnogo bi si lahko obetali od njega alkoholiki, ki bi se radi odvadili pijače. Se posebno bo aparatura koristila igralcem, ki se bodo kar čez noč naučili vloge, kar jih sedaj stane precej časa in truda. Kako pa s tistimi, ki bi se radi naučili tujih jezikov? Kar med spanjem se bodo navadili nepravilnih glagolov, slovničnih pravil in fraz. Avtomatofon naj bi torej pripomogel, da bi ljudje postali pravi poligloti. Pod strokovnim nadzorstvom so lani napravili z avtomatofonom poizkus v nekem dijaškem internatu pri Parizu. Štirideset dečkov enake starosti so razdelili v dve skupini. V prvi skupini jih je bilo dvajset z odličnimi in prav dobrimi ocenami, v drugi skupini pa prav toliko s slabšimi ocenami. Ti slabši so se učili ponoči s pomočjo avtomatofon«. Rezultat tega učenja je bil, da je slabša skupina po določenem času na pq-izkusnom izpitu krepko »posekala« dijake prve skupine. Dosegli so kar ■/.,, 42 odstotkov boljšo oceno od odličnih in prav dobrih dijakov prve skupine. r ANEKDOTA V Mlečno restavracijo v Kranju je stopil znani humorist »Oča s Krana«. »Kakih 15 ali 20 dkg sira bi rad,« je dejal. »Katerega pa želite?« je vljudno vprašala prodajalka in začela naštevati razne vrste. »Je vseeno! Dajte mi tistega, ki ga najteže prodaste,« je odvrnil mirno oča in gledal, s katerim mu bodo postregli. K. M. V, ali tv.rbinsko-propelerske motorje. Spodaj na sliki je prav tako model sovjetskega letala, ki so ga imenovali »Ogenjček«. V vodoravnem poletu naj bi dosegel hitrost do 3000 kilometrov na uro. Posebnost — krila so premakljiva in se lahko obrnejo navpično navzgor, tako da letalo vzleti, leti in pristaja tudi kot helikopter. Z atomskim pogonom letal se ukvarjajo še v ZDA. Oboji, Rusi in Američani, pa so v podrobnejših obvestilih Na Floridi, kjer je Cape Canaveral — ameriško raketno oporišče, so namestili avtomatično telemetrično anteno TLM-18, ki služi spremljanju usmerjenih izstrelkov. Antena je visoka 20 m in menijo, da Je med največjimi tovrstnimi antenami na svetu. Enake antene so namestili Še na treh drugih točkah vzdolž 7500 km dolge poli proti Južnemu Atlantiku, kamor izstreljujejo Američani svoje rakete. ^^^^^^ Zanimivosti KOLIKO GOVED JE NA SVETU Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva je doseglo govedo lani rekordno število. Po približnih podatkih je bilo lani na vsem svetu 950 milijonov glav goveje živine, kar je 24 odstotkov več kot pred drugo svetovno vojno. Zlasti je naraslo število govedi v obeh Amerikah, ter v Afriki in Avstraliji. SOVJETSKA ZVEZA IMA 203 MILIJONE PREBIVALCEV Po uradnih statističnih podatkih ima Sovjetska zveza 203 milijone prebivalcev. Ce bo število ljudi tako naraščalo, kakor doslej, bo imela ta država čez 15 let 245 milijonov ljudi. Med prebivalci Sovjetske zveze jih je kakih 40.000, ki so stari nad 100 let. PTIČJE KOSTI PRESAJAJO NA ČLOVEKA Britanski zdravniki so odkrili način, kako nadomestiti tri pomembne slušne koščice v srednjem ušesu človeka. Ce se te koščice poškodujejo, človek delno ali popolnoma ogluši. Pri pticah ima podobno funkcijo le ena kost. Britanski specialisti za ušesa, nos in grlo so opravili prvo operacijo te vrste. Presadili so ptičjo kost v človeško uho.. Operacija je bila težka, a je uspela. Kako izdelujejo nylon Nylon je prvo umetno tekstilno vlakno, v celoti izdelano iz kemično enostavnih snovi. Prejšnja umetna vlakna, n. pr. rayon, izdelujejo iz kemično kompliciranih surovin, ki so že prisotne v rastlinskih snoveh. Glavna surovina za proizvodnjo ny-lona je premog. Premogov katran vsebuje benzol in fenol. Oba se v zelo zapletenem procesu, ob prisotnosti kisika in dušika iz zraka in vodika iz vode, spremenita v heksametilen diamin in mastno kislino. Ta dva potem kombinirajo, da dobe poliheksametilni mastni amid ali nylon polimer. Nylon polimer je surovina za izdelavo nylon sukanca. Je kosmičaste oblike in ga spremenijo v tekstilno prejo ali sukanec s topljenjem in mrzlim vlečenjem. mer, ki gre od tu v topilnice. Ko je polimer stopljen, je podoben gosto tekočemu kondenziranomu mleku. S črpalkami ga nato stiskajo skozi sita. Sito je kovinska plošča z majhnimi luknji" cami, katerih premer določa debelino sukanca, ki ga hočemo dobiti. Skozi ta sita iztisnjen polimer ima obliko finih nitk, ki jih tok hladnega zraka ohladi in strdi. Naslednji proces je hladno vlečenje, s katerim spremenijo polimer v tekstilno vlakno. Nitke nategnejo do 4-kratne prvotne dolžine. Tako dobi nylon svojo značilno moč in elastičnost. Prej kot je sukanec primeren za nadaljnjo rabo, pa ga obdelujejo še na druge načine, podobno kot običajna tekstilna vlakna. Prejo za nogavice na primer sukajo in vijejo, kar spremeni Nylon je bil med prvimi plastičnimi snovmi, ki so osvojile svet. Kemiki s° pozneje izdelali še »nkalon, perlon, kreplon in druga tvoriva, ki so se praV tako hitro ( vcljavila. Dralon, ki je najnovejši v seriji umrl ni kemičnih vlaken, se Je zaradi svoje lastnosti, kot so lahko čiščenje in pranje, hitro sušenj*« barvna stabilnost in podobno, prav tako že uveljavil po vseh deželah. Slik* kaže predilnico dralona, kjer dobi vlak no svojo dokončno obliko Topljenje ni predenje, je postopek, ki so ga iznašli posebej za nylon. Vrši se v ogromni sobi, ki je podobna strojnici na prekooceanskom parniku. Tla so obložena z jeklenimi ploščami, ob stenah so cevi in jeklene lestve, motorji neprestano brnijo. Toda namesto smradu po vročem olju, prijetno »lisi po kemikalijah, ki jih uporabljajo za kurjavo, in namesto ogromnih turbin, sta ob steni dve vrsti svetlih kovinskih cilindrov, podobnih narobe obrnjenim vrčem za mleko. V določenih presledkih dovajajo v te cilindre nylon poli- njen izgled in kvaliteto. Nato Jo J stabilizirajo in guinirajo, da se ne ia vije in da se laže plete. Poleg vlaknate preje lahko delajo nylon tudi v surovih vlaknih. Ta via na predejo v prejo sama, ali pa skupnJ z drugimi tekstilnimi vlakni. ^ul°,(1 nvlon vlakno izdelujejo skoraj na x-način kot vlaknato prejo. Razlika j« "* mo v tem, da običajno mrzlo vlevL cel snopič vlaken, ki sestoji iz ne sto stisnjenih štren polimera. Snopič P nato dajo v kalup in ruzreiejo- KRANJ, 31. MARCA 1958 MALI OGLASI Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Prodam kravo, 6 mesecev brejo. Praprotna polica 18, Veleso-Vo. 481 Iščem moškega ali žensko za Pomoč pri delu na kmetiji. — Zorman, Šenčur 113. 502 Prodam ali zamenjam trosilec ■metnega gnoja za vprežne grabne- Naslov v oglasnem odd. 474 Prodam globok športni voziček h> bakren kotel od štedilnika za »odo. Naslov v oglasnem oddelku. 516 Možina Miro, odvetnik v Kra-nJu, Majstrov trg 17 se je preseli na Koroško cesto 1, Kranj Poročila poslušajte vsak de- kvnik ob 5.05, 6., 8., 10.10, 13., 17., 22. in 22.55 uri ter radij- B*i dnevnik ob 19.30 uri; ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. In 22.55 uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. PONEDELJEK, 31. MARCA 8-05 55 minut s slovanskimi mojstri. 8.00 Radijski roman — Roger Vaillard: 325.000 frankov. 10.10 Dopoldanski spored komorne glasbe. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Vaščani govore o novi cesti. H-35 Pomenek v orkestru (solist saksofonist Guy Lafitte) ^•30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšan: Ugotovitve in sklepi III. republiškega sadjarskega zborovanja. 12.40 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja. J4.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Oslovski most. 1B.40 Listi iz domače književnosti: Ognji ob progi. H-00 Portreti jugoslovanskih pevcev: sopranistka Nada Vidmar. 17.15 Srečno vožnjo! 18.45 Radijska univerza — dr. Dušan Reya: O problemih sodobnega prometa. *0.50 Kulturni razgledi — Janez Dokler: Likovna umetnost in čas. 21.05 s festivala sodobne glasbe v Donaueschingenu 2. oddaja. TOREK, 1. APRILA 8.05 Slovenske umetne in narodne pesmi. 8.30 Slavni virtuozi in pevci vam igrajo in pojo. ^•lO Rezervirano za prenos otvo-.ritve del na avtocesti Ljubljana—Zagreb (prenos iz Novega mesta). 1-30 Za dom in žene. *>30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v aprilu. J**0 Simfonični plesi. '3.40 Pester spored opernih metat 1(>dij- ^•20 Za otroke — Primite se za nos, letimo na Mars! •Al Potopisi in spomini: Iz dnevnikov mladih brigadir- lft Jev- JrA) Za ljubitelje in poznavalce. Spori ni lednik. Iz zakladnice jugoslovan-Rkih samospevov. k-45 Domač« aktualnosti. •°0 Najboljši Jugoslovan, zbori vam pojo — VII.: Mladinski mešani zbor I. gimnazije v Celju pod v. Egona * Kuneja. "-30 Radijska igra - Woirgang Weryrauch: Indijanska ba- 15 Za prijatelje jazza. (poleg sodišča) in se priporoča cenjenim strankam. — Možina Miro. 517 Sprejmemo v službo takoj raz-našalca ozir. razvoznika kruha. — Pekarna Kranj. 518 Travnik v okolici Kranja vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 519 Podpisana Langerholc Elizabeta, gospodinja iz Stare Loke 62, obžalujem in preklicujem obrekovanja, ki sem jih izrekla o Hafner Ani, gospodinji iz Stare Loke 54, ker so bile izrečene nepremišljeno, brez vsake podlage in so neresnične. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od kazenskega postopka. — Langerholc Elizabeta. 520 Damsko kolo — novo, kompletno, inozemske znamke, prodam. Naslov v oglasnem odd. 522 18.30 Glasba narodov sveta: Pesmi in plesi sredozemskega folklornega območja - III. 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih. 22.15 Plesni orkester Radia Ljubljana pod vod. Bojana Adamiča in Maria Rijavca — pojeta Beti Jurkovič in Chris Travis. ČETRTEK, 3. APRILA 8.05 Naši amaterski zbori pojo — Nastopajo: pevski kvintet »Kranjčani«, Mešani zbor »Ljubljanski zvon« in moški zbor »Svoboda I« Hrastnik. 9.00 Svet v orkestralnih barvah. 11.38 Cicibanom — dober dan! (Gustav Strniša: Muha in čebela). 11.45 Otroške pesmi. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Sile: Pred sajenjem hibridne koruze. 13.40 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Danilo Gorinšek: Vdove Agate prerojenje. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 17.40 »Glasba iz studia 13«. 18.00 Radijska univerza — Ing. Vinko Prešel j: Nov premogovnik na Dolu pri Hrastniku. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranje- politični pregled. 20.05 Četrtkov večer domač, pesmi in napevov. 22.15 »Po svetu jazza«: Veteran jazza — Luis Armstrong. 1.05 8.00 U.35 to..|0 *3.18 M.83 to.« ".10 J7.30 BREDA, 2. APRILA i na paleta, PlfOt di Mirko Rupel: Jeziki >vni pogovori. Radijska šola /a višjo stopnjo: Oslovski most. Mali koncert tollftic. glasbe Kmetijski nasveti — Vet. Vlado Gn-gorovič: Slabokrvno t prašičkov. Pesmi in i>I• i n n ■ >dov Ju- ■oslavije. ka lola ta srednjo ■fcpnjjo: Vaščani govore o nov, cesti Pri klasičnih mojstrih — Daiatfc c„i. n, otrok. Konrert po ž.-ljnh. Sestan« k ob petih. m le Hpominja«.. A Kulturni pregled. Prodam parcelo 650 m2, začasno nezazidljivo, na zelo lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku. 521 OB.IAVE. RAZPRODAJA Po sklepu seje Sveta za varstvo družine ObLO Kranj se bo vršila razprodaja določenega inventarja bivših jasli JANINA. RAZPRODAJALE SE BODO OTROŠKE POSTELJICE, MIZICE, STOLČKI, OMARE, PLENICE, RJUHE, ZABE IN OSTALO OTROŠKO PERILO. Za javne ustanove in družbene organizacije bo razprodaja dne 2. 4. 1958 od 14. ure dalje v stavbi bivšega vrtca na Planini. Za ostale interesente bo razprodaja dne 4., 7., 9. in 11. aprila 1958 od 14. ure dalje na istem kraju. OBVESTILO Te dni smo razposlali provizijo vsem, ki so nabirali naročnike za »Glas Gorenjske« v času med lanskim in letošnjim žrebanjem. Vsem nabiralcem se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost in jih vabimo, da tudi v bodoče so-deljujejo z nami. Posebno so se izkazali: Vinko Blaznik, uslužbenec pošte Šenčur, ki je pridobil 34 naročnikov; Venčeslav Až-man, Prešernova 6, Kranj, ki je pridobil 30 naročnikov; Močnik, uslužbenec pošte Cerklje, ki je pridobil 27 naročnikov in Bezovi-čar, uslužbenec pošte Golnik, ki je pridobil 33 naročnikov. — Uprava in naročniški oddelek. PETEK, 4. APRILA 8.05 Glasbeni album. 9.00 Radijski roman — Roger Vailland: 324.000 frankov. 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe. 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov. 11.30 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Slavica Sikovec: Naprava vinograda. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami. 15.40 Iz svetovne« književnosti — Tri otroške zgodbe za odrasle. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Orkester Radia Ljubljane predstavlja nova dela Lucl-jana Marije Skerjanca. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 5. APRILA 8.05 Lepe melodije — znani na-pevi. 8.35 Poslušajmo Ljubljanski vokalni oktet. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami. 10.10 Dopoldanski koncert. 1100 Pionirski tednik. 11.15 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Vlado < rregorovič: Garj pri prašičkih. 12.40 Internacionalne koračnice. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 s knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Okno v svet: Pri dobrem človeku iz Sočuana. 11.15 Koncert pihalne godbe I.M pod vod. Rudolfa Stariča ISO ProL dr. Mirko Rupel: Jezikovni paftovri. i* M Veseli večer. n IS Oddaja u nair iueljrar«. krompir 10, rdeče korenje 40 do 60, navadno korenje 15—20, čebula 50—60, kisla repa 25—28, sladka repa 6, kislo zelje 35—40, zelje v glavah 30, pesa 25—40, redkev 20—30, jabolka 90—100 dinarjev za kg; česen 5 do 8, por 5 do 10, koleraba 10 do 20, hren 10—20 dinarjev komad; motovileč 20—25, radič 25, regrat 20—25 dinarjev merica, šopek peteršilja 12 din, mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, skuta 90 din kg, surovo maslo 400 do 480 din kg, jajca 17—18 din komad, kokoši 250—500 din komad, zajci po 230 dinarjev. V ŠKOFJI LOKI Na živilskem trgu v Šofji Loki so bile v sredo naslednje cene: krompir 10, čebula 50, korenček 40, fižol 70 din kg; motovileč 25 dinarjev merica, kisla repa 20 din merica, kislo zelje 20 din merica, por lu—15 din kom., česen 10 din kom., peteršilj 10—15 din kom., zelje v glavah 10—20 din kom., jajca 15 din kom., smetana 15 din zajemalka, sirček 12 din kom., rumena koleraba 15 din kom., čebul-ček 300 din liter. V KAMNIKU Na kamniškem živilskem trgu je povsem zmanjkalo solate. Tisto peščico regrata in motovilca so gospodinje takoj pokupile, radiča pa ni več. V trgovinah je dalmatinska endivija po 130 din kg. Cve-tača je bila po 78, v torek pa tudi 95 din kg. Cene kislemu zelju sc se v trgovinah znižale na 32 in 34 din, kisli repi pa na 28 din kg. Ostale cene: zelje v glavah (novo) 66, korenček 50, rdeča pesa 35, rumena poleraba 25, čebula 45—50, česen 160—180, jabolka 100 din kg. Jajca so bila v torek po 16 din din komad. Se vedno je na trgu dovolj čebulčka po 240 do 280 din liter, seme krmilnega korenje pa je bilo po 70 din liter. ja pri Kram Sredi meseca marca so kranjski taborniki priredili pohod v neznano ter tekme v lokostrelstvu. Pri pohodu so tekmovale vse družine RSO. Prvi mesti sta dosegli družini SIVI JASTREBI in TRDNE SKALK skupno z GLOBOKIM SOTESKAH. »STORZlC KRANJ, od 31. marca do 2. aprila nemški barv. film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 1. apr. premiera amer. barv. filma »EDINA ZELJA« ob 19. uri. »SVOBODA« STRAZlŠCE, 2. 1. kitajski film »PREHOD CEZ REKO JANG-CE« ob 19. uri. RADOVLJICA, 1. in 2. aprila amer. zabav, film »MOJ VO-HUNCEK«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. url. BLED, 31. marca japon. barvni film ljub. drama »VRATA PEKLA« ob 20. uri. GLEDALIŠČI »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ V torek 1. aprila ob 16. uri Radovan Gobec: »PLANINSKA ROZA«. Opereta v treh dejanjih. Zakljdčna predstava za tovarno »Iskra«. V četrtek 3. aprila ob 20. uri Radovan Gobec: »PLANINSKA ROZA«. Opereta v treh dejanjih. Izven. TRŽNI PREGLED V KRANJU V petek je bilo na kranjskem trgu dokaj živahno, zabeležili pa smo naslednje cene: čebulček 190—280, šalotka 40, ajdova moka 70. koruzna moka 40, koruzni zdrob 50, kaša 75, ješprenj 60 do 65, krma za kokoši 35—40, fižol 50—80, orehi celi 80—100, orehova jedrca 200, krhlji 50, koruza 35—40 in oves 25 din za liter; Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj sprejme 2 gradbena inženirja, arhitekta ali tehnika S POOBLASTILOM EA VODSTVO GRADBENIH DEL ALI PROJEKTIRANJE, EV. TUDI BRKE POOBLASTILA. PLACA PO PRAVILNIKU O PLAČAH. Jurij Sorli in Marjan Tičar. Tudi najmlajši, ki niso tekmovali v lokostrelstvu, se niso dolgočasili, saj so si izmislili nešteto igric, tako da smeha in vrišča kar ni hotelo biti konec. Ko so se vračali domov, so izrazili željo, da bi čimprej zopet priredili tak pohod in tekme. — GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Rodile so: Janka Korenčan. nameščenka — dečka; Ivanka Drol, gospodinja — deklico; Ana Stern, gospodinja — dečka; Marija Sitar, delavka — dečka; Ivana Perko, kurirka — deklico; Zora Sekovič, delavka — dečka; Jožefa Jereb, gospodinja — deklico; Ana Bilban, gospodinja — dečka; Ina Livk, delavka — deklico; Ana Skrjanc, gospodinja — dečka; Marija Podpeskar, šivilja — dečka; Antonija Sku-mavc, prešivalka — dečka; Marija Inglič, gospodinja — dečka; Alojzija Longar, bol. strežnica — dečka. Francka Ahčin uslužb. — deklico; Anica Vehovec, uslužbenka — dečka; Marija Bo-govič, trg. pomočnica «— dečka; Antonija Oblak, gospodinja — deklico; Marija Valjavec, delavka — dečka. ZAHVALA Ob nenadni in tragični smrti žene VIDE KALTENEKAR, roj. Kristan se v prvi vrsti zahvaljujem vsem sosedom, g. župniku, pevcem, vsem znancem in prijateljem za izkazano tolažbo in spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem za darovane vence in cvetje na njen prezgodnji grob. Kranj, 22. marca 1958. Žalujoči: mož Stanko, sin Janez, hčerka Veri, mama, brat, sestre in ostalo sorodstvo Vabimo vsa vodstva sindikalnih podružnic in osnovnih organizacij Socialistične zveze delavnega ljudstva, da ugotovite, če. na področju vaše organizacije že dela Poverjeništvo Prešernove družbe. Kjer je, ga podprite v njegovih prizadevanjih, kjer pa trs £e ni, najdite iz vrsi odbora ali članstva tovariša, ki se ho s srcem zavzel za širjenje zabavnih, poučnih in praktičnih knjig Prešernove družbe. Naslove novih poverjenikov pošiljajte Glavnemu odboru Prešernove dražbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta 14/a. Storite vse, da bodo vsi vaši člani tudi člani Prešernove družbe, ki bodo konec leta prejeli za minimalno članarino bogato knjižno zbirko. Lokostrclci med postavljanjem ciljev Prireditev, ki je bila v okolici Kranja, je dobro uspela. Prav osebno je treba pohvaliti organizatorje, ki so poskrbeli, da ni bil teren prenaporen (saj so se udeležili pohoda tudi najmlajši), da so na cilju dobili vsi topel čaj in prigrizek, da so zmagovalci bili nagrajeni in da so našli idealen prostor za tekme v lokostrelstvu. Največje doživetje za kranjske tabornike pa je bil vsekakor obisk tov. Jurija Kunaverja iz Ljubljane, ki jim je pred tekmo v lokostrelstvu, ob tabornem ognju, predaval o lokih, puščicah, o tekmovalnem pravilniku in tako dalje. Napeto in hvaležno so poslušali njegove nasvete. Zal je bilo vetrovno in zato tekme niso uspele, kot bi sicer. — Prvi mesti sta dosegla Franc Kovic in Janez Ažman, izven konkurence sta streljala prav dobro ina se Pred kratkim je imelo Planinsko društvo Kranj v Sindikalnem domu v Kranju svoj redni letni občni zbor, ki mu je prisostvovalo 400 članov, predvsem mladine, več predstavnikov družbenih organizacij in član GO PZS, Rudi Kavčič. Po množičnosti in kvaliteti je bil to eden najboljših občnih zborov v času obstoja društva. Društvo je v preteklem letu izvedlo veliko število manjših in večjih izletov. Enega izmed takih izletov se je udeležilo nad 800 pionirjev in mladincev kranjske občine. Tudi število članstva so povečali od 1365 na 1485. Planinski postojanki na Krvavcu in Smarjetni gori sta dobro gospodarili. Obe sta imeli dober obisk. Smarjetno goro je obiskalo okoli 8000 ljudi, Krvavec pa 7000. — V domu na Krvavcu so izvršili več adaptacijskih del in uredili nekatere sanitarije. Nedvomno pa je največji uspeh društva zgraditev planinske postojanke na Kališču pod Storžičem, ki je delno dograjen, za dokončno do- Upajo, da jih bo še mnogokrat obiskal tov. Kunaver, katerega nasvete poslušajo in jim sledijo željni novih uspehov. K. P. LOKOSTRELCI V SAVSKEM LOGU Kranj, 30. marca. — Danes dopoldne je bilo v Savskem logu v Kranju prvenstvo gorenjskih tabornikov v lokostrelstvu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Moški ekipno: 1. RSO -družina »Modrega lana« 14 točk; 1. posamezno: 1. Brane Dežman 10 točk. Ekipno članice: 1. Družina »Svobodnega kamnitnika«, Skof-za Loka 4 točke; posamezno: 1. Majda Razpet 3 točke. Tekmovanje, ki so se ga udeležili tabosniki z Jesnic, iz Škofje Loke, Tržiča in Kranja, je skrbno pripravil in izvedel rod »Stražnih ognjev« iz Kranja. učtije v plaoinsko društuo graditev pa bi potrebovali Še okoli 3 milijone dinarjev in če bo društvo dobilo navedeni znesek, bo dom dograjen že letos, predvidoma do Dneva borca. Z dograditvijo te postojanke se je vrednost lastnine društva povečala na 50 milijonov dinarjev. — Drugi največji uspeh pa je društvo doseglo pri delu z mladino. Delo mladinskega odseka, ki ga vodi Herik Breznik, zasluži vse priznanje, saj mu je s številnimi izleti, predavanji, tečaji in seminarji uspelo v 38 šolah kranjske in cerkljanske občine ustanoviti mladinske pododseke, v katerih sedaj aktivno deluje 678 mladih gornikov. Razprava o perečih problemih društva in njegovih bodočih nalogah je bila sicer kratka, vendar zelo plodna. Sprejetih je bilo 17 pomembnejših sklepov za nadaljnje delo v društvu, predvsem o Smarjetni gori, Kališču, Krvavcu, o bivaku pod Kočno, Češki koči itd. Po končanem zboru so članstvu predvajali še poučne planinsko-šport-ne filme. -an §§§ S SODIŠČA PLANINSKI DOM STA OKRADLA V Roblekov dom na Begunščic', ki je med zimo zaprt, je letos v začetku februarja vlomila skupina mladih avanturistov iz Maribora, ki so hoteli pobegniti čez državno mejo. V domu so se zadrževali več dni in se preživljali z jedili in pijačo, ki so jo našli v koči. V že odprti dom, ki ga po prvem vlomu ni nihče zaprl, sta prišla 24. februarja letos še Vili Borovnjak in Tomislav Aler iz Zagreba. Ker jima je novo zapadli sneg prekrižal načrt — pobeg čez mejo, sta se zadrževala v domu tri dni, nato pa sta se vrnila v dolino, kjer sta hotela počakati ugodnejšo priliko I:a pobog čez mejo. Preden sta zapustila kočo, sta «i prilastila .še 24 rjuh, toplomer z etui-jem, 25 razglednic, kompletno obešanko, uro budilko, par smuči, ter manjšo količino jedil in pijače ▼ skupni vrednosti okrog 70 tisoč dinarjev. S prodajo teh predmetov sta nameravala priti v dolini do denarja, kar pa so lima organi I.M a aretacijo v Begunjah preprečili. Pred sodiščem v Radovljici sta dejanje skesano priznala. Obsojena sta bila, Tomislav Aler, ki je bil idejni vodja pobega in pozneje glavni pobudnik tatvine, na 8 mesecev, Vili Borovnjak pa na 6 mesecev zapora. Do tatvine živil in ostalih predmetov, ki pomenijo za Planinsko društvo razmeroma visoko vrednost, sploh ne bi prišlo, če bi bili ti predmeti v času izven sezone bolje zavarovani. Kako slab pregled imajo odgovorni ljudje nad predmeti, ki so shranjeni čez zimo v domu, je moč videti že iz tega, da gospodar koče, ki je sodeloval z organi ljudske milice pri ugotavljanju števila in vrednosti ukradenih predmetov, sploh ni opazil tatvine 24 rjuh. Omenjena tatvina je bila odkrita šele s priznanjem obsojenega Borovnjaka. Ker tatvine v planinskih postojankah v okolici Karavank niso ravno redke, bi bilo koristno, Če bi PD poskrbela za varnejšo hrambo živiL pijač in drobnega inventarja. 99 OYC 4709 Gius Gorenjske KRANJ, 31. MARCA 1958 šport - šport - šport - šport - šport Zmagal je Poljak Zaradi zamud nekaterih vla- Mato Krznarič se je tudi v Le kdo si ni pretekle dni zaželel v Flanico, ko je po tolikih muhastih in mrzlih dneh posijalo toplo sonce. Ob današnjem svitu pa se je marsikdo vrgel nazaj v posteljo, saj so izleti v čmeri-kavem deževnem vremenu vse prej kot prijetni. Ni moč zanikati — april je pred durmi. Menda nas ne bo presenetil z novim snegom? Prav vreme je krivo, da ni bilo danes posebnega drena niti na jutranjem vlaku, ki je peljal iz Ljubljane v Planico. Na kranjski postaji je res čakalo več skupin izletnikov s smučkami in krušnimi torbami. Kar čedna vrsta jih je bilo pred blagajno. Vsi: Planica - povratno! Vsi so našli prostor v vlaku. Sicer je bilo tudi mnogo osebnih vozil, motoristov, avtobusov in celo pokritji tovornjakov, ki so zjutraj vozili skozi Kranj proti Planici. — Kako skače poljski državni prvak Ladislav Tnt' cilje. Tudi oni bodo v bližnji P*T hodnosti prišli do tvojega ■kega doma. za katerega imaj° precej sredstev. Iz omenjenih primerov vidi*** da se tudi iz mč lahko začne, goj pa sta volja in vzti Tega pa, kot opažamo, v CeTldJ* V mnogih primerih manjka ^ n» f prepričani smo, da bi CeTlUj lahko že mnogo več storilj športnem področju, če bi f*.^ »kupnimi močmi zavzeli za 1 ' čene cilje. Upajmo, da bo to t*^ tev v bližnji prihodnosti ure>au ^ la c.Tklj.tii |ka mladina, ki predvsem veliko veselje /a ""^j met m namizni tenis. °im'njnC-že dlje najdejo razvedrilo v 0» £ njenih športnih disciplinah I . ki bo ta mladina začrtala A° jasno in trdno pot, DO ■ v/ ,|,-nostjo prav gotovo dobila ,at na Igrišča in prostore In ''n n« o športnem mrtvilu v CerklJ" bomo mogli več govoriti- 72^4