Sadno drevje in skrb za tisto. Vsaki reči, če aam Baj daje kaj koriati, treba je od Baše strafli Beke akrbi in BJe korist bode le majlma. ako aimamo za njo take skrbi, kakor ji je treba. Tudi sadao drevje ae dela v tem izjeme. toda akrb za to ai že le Bog zaa, kako težka, ali pa čez silo draga. Veadar pa se pogreša ta skrb pri marsikaterem goapodarji. Kaj je tega krivo ? Nekaj aevedBost, ker se miali, da človeška roka ae more kaj pri dreveau za to, da je rodao, Bekaj pa vaemarnost. ker ae vidi semtertje, da drevo rodi, če se ga tudi človek še s prstom ae dotakae celo leto. Prvo kakor drugo je krivo, pogubflo in mi bi oboje radi odvraili od aašili gospodarjev, to ae ve, da le, ako aaš avet posluaajo ia aaše vrste berejo. Prav po gostem se vidi, da stoje dreveaa v vrtu. kakor so vzrastla. Goapodar ae jim ai približal z nožem. ne kedar jili je sadil ifl ne, ali še tem maaj pozaeje. Marsikateri še misli, da bi obrezovaaje drevesu škodovalo. Vsled tega rasto veje. kakor jim drago ia ao za to večkrat dolge. taakim šibam podobae. Take pa so potlej slabe ter ae vlomijo brž, ko aastavijo kaj sadu. ali če ae jib po ziaii prime kepa anega. Trud večih let je izgubljea, dobička od njihpa Bi aič ali le ubogo malo. Temu bi se bilo lebko pomagalo z aožem, z razumaim obrezovaajem. Kako pa se obrezuje, to te aauči izkušea aadjerejec lebko, vsaj veliko ležje, kakor moremo mi s aamo besedo. Mi torej le rečemo: Ne hraai Boža, toda obrezuj pametao ali nikoli, kedar je dre-vo že v mezgi. Pozaa jesea je za tako delo Bajbolj primeraa, tudi zima ali še raaa apomlad dopušča ti tako delo. Ob enem pa si oglej potlej tudi stara dreveaa. Pri BJih pa ti bode večkrat aoža premalo, treba ti bode za aje še žage. Kar je na ajih suboljadi, postraaakih izrastkov ali limovih zeli. vse to varčao izreži ali odžagaj prav pri deblu, potem pa prigladi raao z nožem iB zamaži jo z drevesaim voskom. Izraatki pa aiso vselej za to, da jih kar odrežeš. ae, če jib kratko prirežeš, rode ti v par letib, kakor ostale veje. Ako ti torej ne kvarijo lepe podobe drevesa, pusti jih ia samo obravaavaj z njimi, kakor je treba. Za drevesao mažo je najbolji katraaovec, ki se aaredi iz premoga. Ako z njim zamažeš raao, zaraate ti oaa hitreje ia les pod ajo ae strobfli. Ako je na drevji subib vršičev, treba ti jih je odžagati ia to tik živega leea. Tako se raBa liitreje zaceli ia drevo ti ohraui lepo podobo svojo. Lim, ki se pokaže Ba dreveau. pije iz BJega aok. čegar tudi drevo samo nima iz lehka kedaj preveč, ia nou je torej na škodo. Vrhu tega pa še se lehko razneae na drugo drevje, kajti tice ga rade na aogah vzamo seboj ia torej se hitro lim maoži v saduaosniku. Ako je vejevje pregoato, moraš ga iztrebiti. posebao na te veje pazi, ki so si aavskriž ia torej riblje druga drugo ali jo gloda. Na drevesih, ki stoje v mokrem zemljiaoi, nareja se mab ia to ai drevesu na korist, torej ga, čcm prej ti je mogoče. odpravi. Nekateri ga strže, ti pa atoriš bolje, če pomažea drcvo z gnojflico. toda niej primeša ae Bekaj ilovice. V tem stori tudi apaeaa voda dobro. Tako premiae mah ia skorija se pomladi drevesora. Kar tudi ni brez vaega, je to, da s tem vkoačaš marsikatero gBJezdo mrčesjadi, ki ae aicer dobro počuti v razpokljiaah skorije. Zoper zajčji zob se Baavetuje aicer aiaraikatero sredstvo. toda popolaem ai aobeao zanesljivo, nekatero je še celo dreveau aa akodo, b. pr. katraBovec iz premoga. Najbolj še aekam kaže, poleg obveze, maža iz apaa, ki ae je raztopilo v goveji krvi. Kar se tiče drugih bolezai, ki ae lotevajo drevea, ao pri Baa aajnavadaiše ožig ia pa iak. Pri ožigu dobi drevo črae maroge ia te ao zaamenje, da se pod ajimi aušita akorija iu les. Kdor zapazi te maroge hitro. oa še more pomagati drevesu, ako izreže maroge aoter do zdravega lesa ia potem raao zamaže a katraBovcem. Še bolje pa stori, kdor prireže kroao bolaim drevesom. Tudi pri raku je treba bolao mesto izrezati ter aamazati raao s katraBovcem. Ako je krivo raka to, da stoji drevo preveč aa mokrem zemljišči, Baj se potegae grabeB, da se odceja voda polagoma, okoli dreveaa pa se potroai apaa ali tudi pepela. Kedar pa stoji drevo pregloboko, tedaj odkoplji prati izaad koreniBJa za Bekaj ceBtimetrov. Pri drevesih se aameri po gostem, da raste katero prav lepo, toda sadii aima aič aikoli ali le malo ia še ta je slab. Pri tem ae pomaga drevesu. če se aareže akorija ob deblu ia krepkejib vejab. do lubja in to po dolgem, veadar pa ae daj aožu čisto do leaa. Semtertje kaže, da se kaka koreaiaa odstrani, kajti tako drevo ima preveč soka ia raat gre v les, ae pa v ead. Bolj po gostem pa ue rodi drevo za to, ker stoji v zemlji, ki je prevee izpita, pri njem kaže zato, da ae odkoplje prst okoli debla ia to aajbolje po zimi ia potem ae pogaoji celo toriače. Ako je poprejšaje leto bilo kako drevo poaebao polao. tedaj mu ae zavidaj aekaj gaoja. Zoper mrčes,' ki se zaredi aa drevji ia potem živi od drevja. mora gospodar zmirom braaiti drevo. Poaebao goaeaice dveb. metuljev, beliaca in zavijača, so drevju dokaj škodljive. Pomaga ai tu aekaj človek sam. aekaj pa mu jih vkončajo ptiči. Metulj zavijač polaga svoja jajca v cvet, poaebao jabelk. Iz jajca izleze potem drobaa goseBica ter se k malu zarije v mladi aad. V ajem pa oataae ter ae redi iz njega, dokler ae pade sad z ajo vred z dreveaa. Kdor tako sadje k malu pobere ter ga vkonča. zatre Bajbolje aadalaje zaplojaaje tega metulja. Ker 8e ptiči rede od goaeaicT zato je kaj pametao, če jih ae goaiaio z vrtov. ampak jih ae le vabimo a tem, da jim Bapravimo gnjezda. Kakor je aeunmo ptiče pregaajati z vrtov, tako aeumao pa dela človek tudi jeaeai, ko jemlje zrelo sadje z dreves, Kdor aamreč otepa z ralico drevje, da spravi z njega sad, ta akleati ravao tiate vršiče, aa katerih bi bilo druge spomladi poluo cvetja ia potem tudi obilo sadja. Da ae reeemo več, sadje. ki ga skleati človek z dreya, Be drži ae, ampak raai se in zato začae k malu gujiti. Tako sadje torej ai za prodajo, ali tudi tako, ki ga hočeš stoli-i, bode bolje, če pride, kolikor mogoče, zdravo pod roke tolkačev.