-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Vugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialisličue Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. mmU*9' «. HMT7. •( th« »mi e(fM« .. MIh MMdrr Ihr Ari mt «M.fff« of M.rrk Srtf. |Mm. JT< — NO. 1554. CHICAGO, ILL., 23. JUNIJA (June 23), 1937. Public We«lcly st 2301 S. Uwndale Ave. LETO—VOL. XXXII. MORILSKI NAPADI NA STAVKARJE SE MNOZE VODSTVA JEKLARSKIH DRUŽB (VELIKIH 'SKRBEH'ZA USODO SVOJIH "UBOGIH" DELAVCEV Johnstownski župan izmed kompanij-skih "politišnov" najmanj previden --z Cemu imajo samo kompanije pravico do posebnih deputijev? — Propaganda za red in mir Prizor iz stavke v Johnstovvnu, Pa. BETHLEHEM Steel je ena izmed največjih in najbogatejših ameriških korporacij. V jeklarski industriji je po velikosti na drugem mestu. Njeni glavni ravnatelji, med njimi Charles Šchwab, prejemajo po sto tisoč in nekateri tudi MMfo •totiioč dolarjev plače na leto. Eden jo je dobival ikapno s "bonusom" od povečane produkcije preko milijon dolarjev, kakor je pred par leti objavil vladni davčni urad. Beth-lekern Steel je kovala ogromne dobičke posebno med vojno. Izdeluje med drugim jeklene plošče za vojne ladje in materijal, ki ft municijske tovarne potem spremene v orožje in razne drtife priprave za ubijanje in rušenje. Bethlehem Steel je uniji — namreč pravi delavski uniji — ikrajao sovražna. S rvojo (kompanijsko) unijo ni imela dosti irtče, boljše pa ji služi silna duševna nevednost in pa hlapčevski natura mnogih njenih delavcev. Kompanija jih označuje it "iveste" ljudi in johnstownski župan Daniel J. Shields jim jc obljubil protekcijo, pa tudi če bi bilo v ta namen treba dati policijsko pravico 3,000 članom Ameriške lefije v Johnstovvnu. N imen mu je prekrižal governer Earle, ki je proglasil izjemno lUnje. Ameriška legija Johnstown ni edino mesto, kjer korporacije izrabljajo Ameriško legijo za svoje "patriotične" aktivnosti proti stavbe jem in sa napade na stavkovne straže (pikete). Vsled tega urega izrabljanja članov Ameriške legije pod masko "patriotizma" s* rac ne unije apelirale na glavnega komandanta Hjurrjr W. Colmerja v Indianapolisu, da naj izjavi, ali bo Amerik legija v sedanjih industrialnih konfliktih nevtralna, ali |M stavkokaštvo uradno podpirala. Colmery je nato razposlal mm postojankam izjavo, da se jih ne sme mobilizirati za razbijanje stavk. Ako se hočejo člani Legije vpisati za izredno policijsko službo (posebne deputije za ustrahovanje stavkarji) to lahko store, toda ne v imenu Ameriške legije, je izjavil ■jen komandant. Vzlic temu je posebno v Johnstovvnu bila Ltfija takoj od prvega dne stavke izrabljana za sredstvo v boju proti stavkujočim delavcem in uniji. Enako je bila legijina postojanka mobilizirana proti stavkarjem v meetu Monroe, Mich., v toliki meri, da so proti nji protestirale celo postojanke iz države VVashington in drugje, kolere niso pod vplivom in vodstvom bossov in ravnateljev kor-Portcij. Pristrana politična oblast Sedanje stavke so pokazale, kako važno je, kdo ima oblast B* woji strani. Župan mesta Johnstown Daniel J. Shields je Popolnoma kompanijski človek. Naš dopisnik ga imenuje "ku-fck korporacije Bethlehem Steel". Unijske organizatorje je •"»•čil za morilce in na predsednika Roosevelta je apeliral, ■•j to nevarno svojat pomaga izgnati iz Johnstowna. V resnici J* taka nevarna žival župan Shields, ker je podelil mnogim ^apanijskim gorilam policijsko pravico, ob enem pa pretil, bo organiziral 25,000 ljudi v armado vigilantov, ako potrebno. V takih okolščinah je boj stavkarjev izredno otežkočen, nimajo proti sebi samo vodstva korporacije, ampak župa-policijo, Legijo in "vigilante". Skebi, ki so prve dni bili Podani v jeklarno, so bili oboroženi, in eden izmed njih je nemarno oklal dva piketa. Kompanijski odvetniki so mu zagoto- zblliujejo, k«-Ivanski podgoverner Thomas kor so zdaj približali Moskvo Kennedv, ki je ob enem glavni ameriškemu pacifičnemu obre- tajnik UMW. Bittner je udri-j hal po čikaški policiji radi nje-' nega brutalnega napada na I stavkarje. v katerem je izgubi- j lo življenje deset ljudi, nad sto) pa jih je obležalo težko ranje-Nemčija pod Hiferjem imalnih. 1'retil je, da je zvezna vla-teroristično policijsko službo,'da nad čikaško policijo, pa če ki se imenu je Geheime Staatsne to slednji všeč ali ne. Izva-1 bilo več govornikov, namesto»zen ako bosta faAistom poslala da eden govori toliko časa. Hitler in Mussolini še izdatnej-Shod je bil otvorjen s "Star; ^ ^^ y AngVlji menijo, da Spangled Banner", čeprav ka- se to ne bo zg0dii0f ker je i,\. pital usti čn i listi trdijo, da so tervencija v Španiji za Italijo unije CIO gnezda rdečkarjev | in Nemčij0 dražji kot pa (Nadaljevanje na 3. strani.) si ga moreta privoščiti. Uradno ime za teror Polizei, ali skrajšano Gestapo. Izrecite to besedo pred Nemcem v Nemčiji, pa ga strese mraz. V marsikaterem slučaju odleti tudi glava. jal je, da se od tako korumpi-rane avtoritete, kot je čikaška policija, sicer ne more pričakovati pravičnosti za delavce, ampak kakor so delavci primo- Ambridge je bil zopet 1 ..»V bojišče ^i ie dolgo, ko so se kmalu ustanovitvi NRA dogodili v Ambr dgeu. Pa., napadi J^ti stavk ar jem, dasi niso de-zahtevali drugega kakor Zvi*anjp mezde in priznanje u-Mnogo jih je obležalo v krvi. ^ne 15. junija se je vršila ^"Ra velika bitka med piketi rJP in pa skebi, kateri so v za-•ntje svojega skebanja trdili. ** Pripadajo uniji AFI-. Poleg tega se je v sedanjem ^•vkovnem valu dogodilo v Ambridfeu tudi več druprih fi-spopadov med stavkar-' in policijskimi organi. Hujskanje proti tujerodnim delavcem zaradi stavk "Najbolj nasilen element v stavkah so tujerodci. Postave te dežele, v kateri so si našli svobodo, zavetje in kruh, so jim deveta briga." Te trditve in očitke lahko čujete ali čitate dan na dan, ker jih "patriotični" propagan-disti venomer ponavljajo. Namesto da bi bili tujerodci zadovoljni in spoštovali postave, jih lomijo, se kregajo s kruhom in | izpod kopa vajo ameriške institucije. Resnica je. da sedanji stavkovni val ni nastal zato ker so ga hoteli drugorodci. ampak 'vsled neznosnega izkoriščanja, ,pod katerim trpe tukaj rojeni delavci prav tako kakor priseljenci. Ampak reakcija mora imeti nekako "daritveno jag-n.je" v opravi< bo za svoje divjanje. V Španiji si je vzela za pretvezo komunizem. Hitler si je izbral Žide za tarčo in ameriški profesionalni patrioti pa tujerodce. Profesionalnim hujskačem. ki delajo vtis, da so Zed. države kar poplavljeno z zločinskimi foreigner.ji, je pred meseci v reviji "Harpers" zelo dobro odgovoril Louis Adamič. FI/IS in razne druge ustanove ; odbija jo sovražno, ščuvajočo propagando proti naseljencem kolikor najboljše morejo. Vzlic temu pa ima kongres pred seboj proti "tujcem" kopo predlog, ki so v bistvu naperjene zoper vse tujerodno rire-bivalstvo te dežele. "Patrioti" propagirajo na shodih in v kapitalističnem časopisju depor-tacijo v masah. Ako so "tujci" nezadovoljni s službami v tej deželi, se jih naj pošlje od kjer so prišli, da se jim bo tam boi.j-Še godilo. "Patriotmislijo, da s stresanjem takih fraz povedo Ibogve koliko pametnega, a v resnici le izkazujejo svojo nerazsodnost in sovraštvo proti i tistim milijonom, katerim gre za zgraditev ameriških bogastev največ priznanja. Priseljenci, ki zdaj stavkajo z domačini vred v boju za zboljšanje življenskih razmer, so pošteni delavci s poštenimi družinami. Ravnajo se po zakonih in od delodajalcev ne zahtevajo drugega kakor za svoje garanje tolikšno plačo, da jirri ho zadoščala za pošteno preživljanje* To vendar ni protipostavno. in če bi bili profesionalni patrioti res patriotični, bi jih podprli v njihovi pravični zahtevi, namesto da ščujejo proti njim kot da so največji zločinci. EKONOMSKI ROJALISTI ODPRTO ZA FAŠIZEM Ameriški "ekonomski rojalisti" je popolnoma udinjan korporacij! to odprto priznali, da so napram Bethlehem Steel. On je za protek* stavkarjem rajše za kakršnakoli tiranje skebov in za pobijanje nasilja, kakor pa da bi se pogajali stavkarjev na celi črti. Zahtevala z njimi. Eugrne Grace, predsednik sta v boju proti stavkarjem tudi Bethlehem Steel kompanije, Tom governerjevo pomoč. Ta je res M. Girdler, naduti načelnik Republican Steel korporacije, radi katerega je bilo v Chicagu ubitih od policije deset delavcev (šest I »koj, štirje 10 podlegli ranam pozneje), Frank Purnell, predsednik Yorngstown Sheet and Tube kompanije in mnogi drugi so prošle tedne izjavili, da so proti uniji za vsako ceno in za operiranje svojih podvzetij vzlic stavkam prav tako za vsako ceno. Pomagajo jim šerifi. župani, policijski šefi, sodniki itd. Na srečo delavcev pa je v kongre»u nekaj poslancev, ki so več ali manj socialističnih nazorov in skrbe. da mahinacije ekonomskih rojalistov ne ostanejo zakrite v javnosti. Tudi pennsylvan-• ki governer Earle se jim je postavil po robu. Eugene Grace ima v John> townu za župana moža, ki poslal v Johnstown državno policijo in proglasil nad mestom izjemno stanje. Tak je razredni boj. Kapitaliati so za demokracijo, pod pogojem, da so izvoljeni v politične urade ljudje, kakršni služijo edino le njim. Ob enem »o za nasilja, za kakršnekoli fašistične metode pri zatiranju svojih delavcev, ako za -htevajo magari še tako nepretira-n« človeške pravice in priznanje svoje organizacije. Ekonomski rojalisti še niso bili nikdar za demokracijo, namreč aa re: nično demokracijo, ampak vedno za politični sistem, v katerem posedujoči sloj vlada • silo nepo-srdujoče. Varuh in borec za res-rično demokracijo je samo delavski razred. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. VELIK PRIDELEK ŽITA V KANSASU F mp • ........ "s r* ■ mm IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslova nika Delivtka Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE /VL/t. NAROČNINA v Z odi njenih državah celo lito $3.00; Za pol let* $1.75; Ui četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; m pol leta $2.00. Vsi rokopitu in offla*i morajo biti v nadeti) uradu najpov.neju do pomluljka _ _po|H>ldfle za priobčite v v Atevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Wuiim«n'i Publishinjc Co. Inc. Kat»bli*hed IVO«. Kditor ....................................................................Frank Zartz. ftusiru-HM Manager............................. Charles IV»jforelac. Aast Kditor and Asst. Business Manager .. Joseph Drašler. SUBSCRIPTION RATES; United States: One Year $:L00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. POrei^n Countries, One Year $:i.50; Su Months $2.00. P R O L E TA R E C 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Tclephone: ROCKNVELL 2864. Demokratska stranka v svojem resničnem elementu "Naprej z Rooseveltom v new deal," je bilo v lanski volilni kampanji agitacijsko geslo vseh kandidatov demokratsko stranke. Zmagali so na celi črti — in kje je danes obljubljali! "nevv deal"? V kongresu obstruira demokratska večina socialne predloge z zavlačevanjem in celo svojega predsednika je pustila na cedilu. Vprašal jo je za malenkostno pravico, da naj mu dovoli imenovati dodatnega člana v vrhovnem sodišču za vsakega sodnika, ki je dopolnil 75. leto in noče odstopiti. Dejal je, da predlaga to zaradi tega, da delo v vrhovnem sodišču ne bo zaostajalo, kakor sedaj. Resničen namen seveda je bil dati vrhovnemu sodišču tako večino, ki bi socialne zakone smatrala za ustavne, namesto da jih bi razveljavljala, kakor sedanja. Demokratska večina v kongresu pa je svojemu predsedniku pokazala figo in že v odseku odločno zavrgla njegovo skemo. Rooseveltovi strankarski tovariši v senatu so ga odločno grajali in uradno izjavili, da so proti "natlačenju" vrhovnega sodišča z novimi člani. V svoji izjavi izražajo nado, da se takj predlogi (kakor je bil Rooseveltov glede izpopolnitve vrhovnega sodišča) ne bodo nikoli več pojavili. Roosevelt ni predlagal spremembe ustave, ki bi vrhovnemu sodišču vzela moč razveljavljati zakone, kakršne želi velika večina ameriškega ljudstva, če bi to storil, bi zadel problem v živo. Socialisti smo za tako spremembo ustave in tozadevni amendment že dolgo propagiramo. Toda demokratska stranka s svojo večino v kongresu je zavrgla celo tako nedolžno reformo, kakor jo je predlagal predsednik Roosevelt in mu s tem dala klofuto, kakršne se ni nadejal. Sedanji kongres, ki ga kontrolira demokratska večina se veliko bolj kakor prejšnjega, je naj počasnejši parlament na svetu. Prejšnji se je pod pezo silovite gospodarske krize žuril vsaj nekaj časa, sedanji pa le zaslišuje in preiskuje. Socialne predloge zavlačuje kolikor najdalj more in nato jih ponavadi zavrže. Mi se temu ne čudimo. Demokratska stranka je našla samo sebe in je zdaj spet v svojem pravem elementu, to je, v službovanju kapitalističnim interesom. Gibanje za farmarsko-delavsko politično akcijo ne gre samo po gladki poti Ali bomo do leta 1940 že imeli farmarsko-delavsko stranko z delokrogom po vseh Zed. državah? Zdaj ima to gibanje veljavo samo še v dvema: v Minnesoti in \Visconsinu. Toda več ali manj močno je tudi v 28. drugih državah. Zato so pristaši tega pokreta uverjeni, da bomo čez leto ali dve imeli že splošno ameriško farmarsko-delavsko stranko. Pogoji za njen razmah in obstoj so res tu. Pravzaprav obstoje že dolgo, le ameriški delavci so politično toliko nezreli, da so svoje glasove vedno metali proč v korist kapitalistične stranke dveh imen — demokratske in republikanske. Zmaga republikancev in demokratov pri nedavnih županskih volitvah v Minneapolisu je to resnico znova potrdila. Županski kandidat farmarske-delavske stranke je bil poražen, četudi Minneapoolis že dolgo slovi za delavsko politično trdnjavo. V zadoščenje pristašem gibanja za zgraditev mogočne farmarske-delavske stranke je lahko dejstvo, da so svoj poraz v Minneapolisu zakrivili farmer-laboriti sami. V primarnih volitvah so imeli dva kandidata za župana, ki sta se v boju za nominacijo obmetavala z očitki in obdolžitvami, kakor se lasajo v primarnih volitvah kandidati kapitalističnih strank. To ni vplivalo dobro. Oba kandidata farmarske-delavske stranke v Minneapolisu sta dobila skupaj komaj toliko glasov, kakor njun republikanski-demokratski nasprotnik. Močna, idealistična farmarska-delavska stranka si bi morala dobiti kandidata, za katerega bi šla složno v boj. To sc pri zadnjih volitvah v Minneapolisu ni dogodilo. Vzroki so različni, toda opravičljivi. Prvfc, v farmarsko-delavsko stranko v Minnesoti se jc urinilo mnogo tekmecev za razne službe, ki bi po pravici spadali republikancem ali demokratom, ne pa v delavsko gibanje. Drugič, boj med unijami (TO in AFL, ki je zanesel svoje sporne kali tudi v zadnje županske volitve; tretjič, boi oa med "sta-linovci' in "trockijevci". Slednje se morda glasi nevrjetno, a je resnično. Minnea-polis je bil nekoč močna socialistična postojanka. Ko so se v tej deželi pričele dogajati prve socialistične zmage, je bil Min-neapolis kmalu v prednjih vrstah. Med vojno in po vojni je bila socialistična staranka v Minnesoti zatrta in namesto nje je nastala farmarska-delavska stranka. Tisoče socialistov je delovalo in še deluje v nji. Komunistična ideologija je bila v Minnesoti že nekaj let po vojni jako močna. Vpliv komunistov je bil tako velik, da so leta 1924 konvencijo F. L. P. popolnoma kontrolirali. Po raznih neuspehih so nehali naglašati komunistične teorije in taktiko, toda v farmarski-delavski stranki so ostali aktivni. Nastal pa je med njimi razdor — stalinizem in trockizem drug proti drugemu. Ta ruski komunistični spor je veliko kriv, da je bila kampanja nasprotujočih si županskih kandidatov farmarske-delavske stranke v primarnih volitvah tako demoralizujoča. Zdaj. kc je zmagal kandidat republikan-ske-demokratslru- štvo št. 239 SSPZ vabi prijatelje in prijateljice na piknik, katerega priredi v nedeljo 27. junija na Church Hillu, Tur-tlc Creek, Pa. Plesalcem bo igral Joe Trio, ki je tod dobro znan vsled svojih nastopov na radio postaji WWSW, Pitt., Pa. — Dobro postrežbo bo pre-skrbel odbor. Nadejamo se vas na našem pikniku v velikem številu. — Louis Karish. Potovanje časnikarjev v Jugoslavijo Uredniki in izdajatelji mnogih drugo jezični h narodnosti se pripravljajo pod vodstvom John R. Palandiča za obisk Jugoslavije. Odpotovali bodo 24. julija z italijanskim parnikom Saturn ia, se ustavili v raznih sredozemskih lukah, obiskali Dubrovnik in druge lepe kraje v Dalmaciji, v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji. John Palan-dič (Palandeth) je bil v starem kraju že petnajstkrat m ima v aranžiran ju potovanj velike skušnje. On je izdaja- Mnnrof, Mick., jo bil prošl« Irunr poioriič«. mno«ih bojev. Na »ni te'J jugoslovanskih 1i*t*V strani stavkarji pri Nrwlon i Strrl knmpaniji, in na drufi "vigilanti", v Chicagu, prodaja vozne k*r-katrre jr organiziral proti nJim ivpati Dariel A. Knaffs. Mni j* potlusen (p j p peča tudi Z drugim' hlapec komp.nije in ji jr obljubil v pomoč v.o svojo avtoriteto fr prot.k- s|^nifni potniškimi posli. NV cijo skrbom. samo da ie zlomi stavko. Na gornji sliki je delavec, ki so ga r . , o* pretepli tupnnovi deputiji, ko je na piketni liniji prigovarjal skebom da naj K0V naslov je 036 S. ClarK 3 •» puste svoj sramoten posel. Njegovi tovariši so ga odvedli na varno. ChicagO, 111. * VALERIJ AN PIDMOG YLN YJ: MESTO H O >1 A \ Poslovenil za "Proletarca" TONE SELI4KAR (Nadaljevanje.) po predavanjih je naglo hitel domov obedovat se takoj vrnil v statistični kabinet ravnat neskončne podatke o žetvah in umrlji-rtrti državljanov, da bi izsledil pravilen odnos teh dveh neizbežnih količnikov in še je do desetih sedel v knjižnici, kjer se je pri-nrtvljal na izpit o grškem atomizmu. Vsak Lgt trenutek doma pa je izkoristil za učenje angleščine in francoščine. V njem se je nanovo vzbudila vztrajnost do dela, ki ga ni nikoli utrudilo, ne, vedno znova ga je navdajalo z novimi silami. Dnevi so mu bili polni, in«iieni z vsebino, nobenih dvomov, nikake-n omahovanja ni bilo nikjer več. Ves sproten je zažigal svoje moči, saj prav tak je bil: kadar je poprijel za vesla, je gnal čoln vse"do cilja, ne da bi enkrat samkrat počil. To čudno prijateljstvo med njim in gospodinjo ga ni oviralo. čez dan je pozabljal nanjo, kajti Tamara Vasiljevna je spretno izbrisala podnevi vse, karkoli bi ju moglo izdati. Nobenih dvoumnih besed! Ničesar, ničesar, le z delom se je bavila in je bila s Ste-panom kakor prvi dan, ko je prišel. Pa tudi Stepan se ni upal čez dan te meje prestopiti. T» samonikla vzdržnost svoje nenadejane prijateljice mu je pričela ugajati. Morda se jc bala svetlobe, ki bi utegnila kakor kislina razjesti njuno tajnost. Prav zato so njuni sestanki vedno ohranili nek poseben čar. Bila je svojevrstna komedija. Zdelo se mu je vse to kakor prijetna romantika kuhinje, napol-sentimentalen roman mladeniča in zločinske matere, roman nagle zveze, grozne vsebine z dolgočasnim zaključkom. Vendar pa je vzlic takemu primerjanju odkril včasih prav v majhni malenkosti, v gibu ali besedi kakšno njeno čednost, ki je budila v njem spoštovanje do te žene, o kateri je sprva mislil da je vlačuga, ki se je vse iživljenje podajala moškim. Ob takih prilikah ga je zajemal nemir in ta njuna zveza, ki jo je sprva tako enostavno pojmoval, se mu je zdela vedno bolj zagonetna. Spraševal *se je in v tej ne-noči razrešiti vsa ta vprašanja, je bil silno lajhen. — Zakaj? Zaradi česa? Iz kakšnega vzroka? — Ker si ti moja majhna ljubezen! mu je odgovarjala. Nikakor jo ni mogel tikati in imenoval jo je "musjinjko", kar mu je sama svetovala. Od časa do časa, poleg knjige ali med delom, se mu je zahotelo nasmejati se od pre-«enecenja in veselega zadovoljstva. Kako lepo se živi na svetu! Znašel se je pri trgovčevi družini, stisnil se je v kot, vsilil mednje in zdaj žanje le-to, česar se nikdar ni nadejal. •Saj bo menda tako v tem življenju: za ono po čemur želiš, te usoda prevari, česar pa ne pričakuješ, ti samo od sebe pade v naročje. Le včasih je pomislil na Gnidyja in Maksima. Prvega skoro da nikoli ni videl, drugi mu je bil prijatelj, pa tudi s tem sta bila redkokdaj «kupaj. Bogve, ali nič ne sumita? Ne, prav fotovo ne, saj ni ničesar izdajalo o kakšni spremembi v mirnem, zaprtem notranjem življenju te čudaške družine. Vsekakor pa bi že opazil kak poseben pogled, slišal bi dvoumno besedo, ki bi pričala o kaki sumnji. Vest pa mu je neprestano šepetala, da bodo nekoč le vse to razkrinkali, morda zelo v kratkem času in potem ne bo dobro. Ob tej, *koraj bi dejal matematični verjetnosti ga je »tresel neprijeten hlad. Toda imel je preveč dela, preveč vneto je študiral, da bi mislil na ^ skrajno neverjetnost. Prav tako se ni mučil, kako bi imenoval to razmerje. Ljubezen — Morda, nekako sme-*no, toda zakaj bi ne bila! Kdo pa ima pra-vjco soditi: to je ljubezen, to pa da ni —? Neka obutev je lahko strgana, zrahljana, zakrpana, toda obutev je še vedno! Le zakaj bi se za ljubezen zahtevalo vedno znova nove obutve? Ljubezen je lahko takšna in takšna, ljubezen je vseeno. Na vsak način pa je to kjno, prepovedano razmerje razžigalo v Ste-Panu silno radovednost, kar je povsem nadomeščalo razmišljanje pojmov o ljubezni in ko se je umiril v vrtoglavici strasti, se je prišla vzbujati v njem nežnost in hvaležnost. se mu je zdaj pripetilo prvikrat, da je fcnski celo roko poljubil. Ta ljubezenska °Pojnost ga je dvigala v nekakšen zanos in ob vsakem njenem poljubu ga je znova in znova zajela draž do te 'žene. Vrinila se je v njegovo življenje kakor nevidna, tajna toda mogočna sila, ki mu je dala čuttti vso prelest žene, v resničnosti pa je ostali skromna in mu ni hotela biti v breme. Kolikor deklet je do sedaj spoznal, vse so bile bolj ali manj modne lutke, ki so videle v svojem udajanju neko žrtev, nekakšen čin, ki zahteva neprecenljivo odškodnino. Prav narahlo, polagoma, je posvečala Ste-pana v vse tajne ljubezni, naučila ga je ceniti poljub, ki mu je bil vse do zdaj le nekakšen piazen zabaven trenutek, razkrila mu je vse ono najlepše tkivo združevanja človeških bitij od kamene dobe pa vse do danes, vse ono tajinstveno, ki prehaja s pokolenja na pokolenje brez oporok in zapuščin, brez navodil in vsa ona knižna navlaka, ki se ga je držala, je bila vspričo vsega tega odveč. Noči so mu nudile resnično življenje, tu ni bilo nobenih predpisov, nobenega pokoravanja, nobenega programa. Ponoči je bilo vse življenje izključno njegovo, semkaj v ta hram njegove ljubezni ni prodrl noben zopern glas, noben opomin, tu je bil svoboden, tu je občutil vso ono oholo slast življen ja, ki mu nudi preko tisoč zagat vendarle svojo nesmrtno opojnost. V njeni ljubezni do Stepana ni bilo ničesar izumetničenega, četudi je bila beseda "Iju? bežen" njena najmilejša šala. Vendar je včasih sredi ljubimkanja iznenada odkril v nji nekaj vdanega, neki sijaj njenega notranjega bogastva, ki ga je ošinil kakor ogenj z nekim nepojmljivim strahom. V takšnih trenutkih si je zagotavljal, da se ne bo nikdar od nje razstal, mislil si je, da brez nje ne bo mogel živeti, pripravljal se je prigovoriti jo, da bi zapustila moža in dom in z njim nanovo pričela lepše življenje. Saj ima štipendijo! Tedaj pa se je že spet razigrano šalila in mu na ta način vedno znova jemala z duše vse njegove nežne misli nekih notranjih dolžnosti do nje. Kad je imel vse te njene šale, rad je imel vsa ta nežna, ljubka imena, s katerimi ga je netila in ki jih vsakdo rad sliši, četudi niso pametna, rad je imel one dišeče cigarete, ki mu jih je vedno prinašala iz zaloge svojega sina, rad je imel vse te brezskrbne razgovore, ki sta jih pletla med seboj. Tamara ni nikoli ničesar resnega pripovedovala, nikdar ga ni mučila s svojo dušo in prav zaraditega bi ji moral biti nad vse hvaležen, kajti spoznanje tuje duše je vse preveliko breme za svojo lastno. In tako je minul ves mesec v brezskrbnem miru; čez dan delo, ponoči ljubezen, ki poglablja in boža življenje. Ze je pričenjalo pusto deževie, sive megle so se vlačile vsepovsod. Privlekel je na svetlo svoj vojaški plašč, ki je bil nepremočen, prav tako njegovi škornji. Njegovo telo je bilo na ta način prav tako v zatišju, kakor njegova duša v telesu. Vse .'krbi so nestale, nič več si jih ni sam priklical in šinil je skozi naval teh dni kakor puščica, ki jo je sprožila napeta tetiva, iln v tej mirni zavesti je bil njegov red v glavi kakor blagoslovljen, njegove misli so bile polne plodne jasnosti, vsi bolestni prividi domišljije so se poskrili. Strupene, samoljubne miselne spake so ga zapustile, življenje mu je postalo sproščeno, saj je pričel razumevati, da bo moral še precej zaprek preskočiti, preden bo zgrabil za stvarne osnutke. Opustil je vse one nevarne podvige idejnih nemo-gočnosti, ki gnetejo slehernika v teh norih letih prvih dveh decenijev, saj je sprevidel, da so se vsi svetovni nazori, ki jih je sam skoval vedno zaleteli v resničnost, kjer so se klaver-no razblinili, četudi ga je njegovo hrepenenje gibalo v vse smeri miselnega sveta, je vendarle sklenil spoznati se najpoprej s tem življenjem, nagrabiti čimveč izkušenj, da bo zrel prijel za oni konec, ki ga je iskal. Postal je zmeren, malce ošaben in kljub svoji mladosti je izražal v vsej svoji figuri zelo pametnega človeka, ki že mnogo ve in zna, ki si vse zapomni, ki lahko vsakemu razloži sto stvari zakaj in čemu so pravzaprav na svetu. (Dalje prihodnjič.) Kadar naročate knjige, poslu• zite se Proletarceve knjigarne. Načelnik jeklarakega trusta in CIO VODSTVA JEKLARSKIH DRUŽB V VELIKIH "SKRBEH" ZA USODO SVOJIH "UBOGIH" DELAVCEV (Nadaljevanje s 1. strani.) I cije, ki pa je tudi razganjala le pikete in množice stavkarjev pred vhodi tovarn, dasiravno je njen poveljnik dejal, da niso prišli razbijati stavke, ampak vzdržati red in mir. Governer Earle je obljubil že prej, da dokler bo on na krmilu, državna policija in milica ne bosta uporabljani za razbijanje stavk. Ampak skebe mora vreeno protektirati, četudi jim ne nudi varstvo tako izrazito kakor na primer policija v Chicagu, ali v Monroeu, Mich. To je za ttavkarje dobro, kajti družba je bila v teh okolščinah primorana obdržati skebe v tovarni, kamor jim je pripeljala postelje, hrane in — orožja. Izjemno stanje pa je družbo Bethlehem Steel vsaj začasno primoralo obrat s pomočjo skebov popolnoma prekiniti. Ignoranca in stavka Bethlehem Steel ne bi imela nikakega upanja, da bi mogla zmagati proti uniji, čeprav je župan zvesto na njeni strani, toda zanaša se na ignorantne delavce, katere uči, da je unija njihova sovražnica, ne pa zaščitnica, kompanija pa jih brani pred to nevarnastjo. Bethlehem Steel ima jako spreten propa-gandistični in špijonski biro, ki stane visoke vsote, toda kompaniji se izplača, dokler bo v stanju s takimi ali s kakršnimikoli drugimi sredstvi odvračati svoje mezdne sužnje od pristopa v unijo. N. .liki n. levi je načelnik jeklarskega trusta Myron C Taylor, Li je y jek|arskih centrih SO kompanije vedno pazile, da SO dr- ored nekaj tedni osupnil javnost. ker je brez odpor« priznal unijo jeklar- . , , . • i « J s« M . . , . j • l rim ,. ii.nnv zale v nevednosti vsaj delavce nekaterih narodnosti. Na pri- skih delavcev (pridružena k t IU ) aa pravomoeno zastopnico njenih članov ... . . pri kolektivnih pogajanjih. Pokazal je pri tem več razsodnosti, kot 1>a rav- Uner, v severni Minnesoti so pustile Fince pri miru, ker je vod-natelji takozvanih neodvisnih jeklarskih korporaeij. dasi je naravno, da v stvo jeklarskega trusta razumelo, da SO prerazumni Za Zavaja-boju proti stavkujočim jeklarskim delavcem pr, neodvisnih družbah pomaga , „ je ^OČim SO Zatrle med Slovenci kogarkoli SO mogli, ako je "moralno" mdi jeklar.k, tru.t 5v<>je rojake navaja| k razredni 2avesti. Podpirale so in še pod- pirajo slovenske župnije po železnem okrožju in župnijo pri je, enodnevno plačo, in komur jeklarni v New Duluthu. Ponekod drže v duševni podložnosti je to težko, pa toliko, kot pač j Poljake, ali Slovake, ali oboje, Italijane itd., poleg pa še za-zmore. l)o datuma, ko je bil morce, kar jim ni težko zaradi predsodkov, ki jih imajo proti napisan ta dopis, sem prejel iz- črncem belopoltni delavci, redni asesment od petih čla- Kompanijska prevara razgaljena Bethlehem Steel se je zaeno z Republic Steel in drugimi neodvisnimi" jeklarskimi korporacijami dušala, da so stavko Registracija članov, seja, razprava in zabava Iz urada tajnika kluba št. 1 J. S. Z. nov. Dva -ta dala po eden $3, eden $2 in eden 50c, skupaj $15.50. Sodrugi in sodružice, obvestil je članom kluba št. llsesment z naše strani vplačan znano, da imamo v teku zbira- v čim višji vsoti nje podatkov o članih stranke,; Prejeli smo tudi 100 vstop-katere potrebuje glavni stran-Inic na piknik okrajne organi-kin urad in njen posebni odbor zarije, ki so po 25c Ako kupi-za planiranje aktivnosti. Ta mo vsaki eno, pa bodo pro-želi namreč vedeti, koliko čla- dane Hi OGLAŠAJTE V PROLETARCU Chicago, III. — Iz prejšnjih! potrudimo se. da bo izredni a- povzročili "vnanji agitator ji", ki so večinoma komunistični hujskači, dočim je velika večina delavcev zadovoljnih z razmerami in so pripravljeni delati samo če dobe potrebno varstvo. V odgovor na to trditev je Philip Murray v imenu unije jeklarskih delavcev predlagal vodstvu korporacije Bethlehem Steel volitve pod nadzorstvom zveznega odbora za delavske odnošaje (National Labor Relation Board), v katerih naj bi delavci glasovali, ali so zato, da jih zastopa pri kolektivnih po-N i dnevnem redu bodo ra- gajanjih unija, pridružena k CIO, ali proti. To je bilo 15. južna poročila in razprave. To- nija. Ko so reporterji nato ravnatelje Bethlehem Steel vpra-rei bo seja važna tudi s tega j šali, če so pripravljeni sprejeti predlog, so odgovorili, da nima-Vidika. Ko bomo z dnevnim re- j0 "za enkrat k stvari nobene izjave". Ako bi bili res uverjeni, dom skončali. bo poročal Fr. da je večina delavcev na njihovi strani in proti uniji, bi pristali Zaitz o načelni strani prošle v predlog z odprtimi rokami. Zdaj mislijo, da bodo stavkarje konvencije SNPJ. Nato pa bo polagoma izstradali in utrudili, in v boju proti njim jim po-serviran navzočim okusen pri- maga župan in tudi mnoge okolščine so veliko bolj v prilog grizek in pri Ini klubov pride- kompaniji kakor pa stavkarjem, ki so večinoma brez sredstev nov je aktivnih v CIO in drugih organizacijah ter razne druge podatke. Za člane našega kluba se prične to popisovanje na prihodnji seji v petek 25. junija v SDC. Seja se radi tega prične točno ob 8. in tajnik pa bo v dvorani že uro prej. da bo sprejemal članarino, vsote za vstopnice, in izvrševal druge posle v zvezi med klubom in posameznimi člani. V tem času boste lahko tudi izpolnili registracijske listine. (Mane in članice prosim, da pridejo na to zborovanje začasno, da bomo lahko vse delo izvršili gladko in brez zamud. Okrajna organizacija je razpisala izredni asesment v obliki enodnevne plače na vse člane za kritje upravnih izdatkov in za organizatorične aktivnosti. lek. Udeležite so te seje gotovo in zgodaj, da bomo z delom čim prej končali. Ako imate prijatelja ali znanca, ki je naših idej, povabite ga v naš klub in ga predlagajte za pristop na seji 25. junija. Vabila na sejo sem poslal ta teden vsem članom kluba in tudi tistim, ki so v zadnjih par letih z enega ali drugega vzroka izstopili. če kdo izmed teh ne bo prejel vabila, naj pride na sejo vseeno. Vsi stari člani Naš klub je na seji meseca lahko pristopijo nazaj. Stran-maja sklenil, da je ta asesment: ka želi. da se vrnete vsi in pri- za naše člane povsem prostovoljen in naj vsakdo plača kolikor želi in more. Ker pa je dejstvo da naša okrajna organizacija gmotna sredstva resno i JSZ. potrebuje, če hoče nadaljevati vedete še druge s seboj. Torej na svidenje v petek v Slovenskem delavskem centru! Justin Zaje, tajnik kluba št. z delom, prosimo vsakega, da prispeva bodisi na podlagi svo- Socialist se ne spozna po besedah, ampak po delu in v zve- za preživljanje. 99 jega enodnevnega zaslužka, tolstobi do svojega gibanja. CANKARJEVA USTANOVA 6231 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,.OHIO PRIJAVA ALI NAROCBA NA CANKARJEV GLASNIK Po sklepu zadnje mesečne »eje Cankarjeve ustanove, pričnemo izdajati 1. avgusta t. I. poljudno napredno revijo "Cankarjev glasnik", v spomin pisatelju Ivanu Cankarju in za izobrazbo slovenskega naroda v Zedinjenih državah. Naši napredni javnosti je znano, kako smo začrtali pot, da bo revija redno izhajala in da bo njen obstoj zavarovan: 1000 naprej plačanih naročnin in dva tisoč dolarjev ustanovnega fonda. Dosedaj smo bili uspešni in danes imamo v blagajni že nekaj nad 3.200 dolarjev, toda naročnina prihaja še vedno počasi. Mnogi pravijo: "Najprvo izdajte revijo, potem se bomo naročili." Drugi vzrok pa je, da nam vsled stroškov in zaposlenosti, ni mogoče obiskati vseh naših ljudi, posebno ne v naselbinah izven Clevelanda. V očigled teh dejstev smo sklenili priobčiti v časopisju spodaj tiskane forme, potom katerih se lahko naročite na "Glasnik", ali pa se zave-vežete, da se boste naročili, kakor hitro dobite v roke prvo številko. CANKARJEVA USTANOVA, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Zavefltujem se, »la so bom naročil na "Cankarjev trla^nik", kakor hitro prej m f m prvo številko, in sioor za celo loto ter plačal ali za pol lota ter plačal $1.75. (Podčrtajte, ali se naročate za ono leto ali ta pol.) IME v............................ NASLOV Visoka "nagrada5 Stavkarji ne sovražijo ničesar bolj kakor skebe, ki so Judeži najnižje vrste. Enega so v Johnstownu ugrabili in slekli, nato ga pa spustili nagega na cesto. 2upan Shields se je vsled tega silovito raztogotil, telegrafiral je spet predsedniku Roose-veltu in znova apeliral, da se naj zločince CIO, ki so se poslu->ili celo najogabnejšega hudodelstva — ugrabi jen ja — izžene iz johnstovvnskega okrožja s pomočjo zveznih oblasti. Ob enem je razpisal pet tisoč dolarjev nagrade, ki jo dobi ali dobe oni, kateri bi izdali imena ugrabijivcev. Pet tisoč dolarjev je mikavna vsota. Ako bi kdo v Johnstovvnu ugrabil delavčevega otroka in izginil z njim, bi župan Shields ne razpisal nagrade. Ponudil pa jo je, ker so stavkarji ugrabili skeba James Hessa, ga slekli in spustili na prosto, torej nič posebno zalega. Tudi s plinskimi bombami johnstawnska policija prav nič ne hrani. Saj so namenjene vendar za razganjanje "drhali" (stavkarjev), in dolžnost policije je, da varuje red in mir! V vzpodbudo za izvajanje te dolžnosti je johnstownska trgovska zbornica nedavno povabila za predavatelja reakcionarnega kongresnika Hoffmana iz Michigana, ki propagira nauk, da se bi morale vse stavke, ki jih vodi CIO, zatreti, pa če je treba v ta namen kakršnekoli sile. Kako idealen evangelij za petoliz-nike korporacije Bethlehem Steel in drugih kompanij, katere zahtevajo, da se delavcem ne sme pod nobenim pogojem priznati pravico do organiziranja v uniji. Unija jim je "anarhizem" in "komunizem". Svoja nasilja svoj plin, ki ga mečejo med delavce, in pobijanje stavkarjev, s kakršnim so se postavili posebno v So. Chicagu, pa označujejo za "čuvanje reda in mira". Tak je kapitalizem: skrajno hinavski, brez vesti in brez morale. ............................MIH...................................... CANKARJEVA USTANOVA, «231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Priloženo poiiliam naročnino za mesečnik "Cankarjev glasnik", za rolo loto —$:?, za pol li ta —$1.75. IME . * NASLOV ................................................................. SHOD CIO V ČIKAŠKEM STADIONU (Nadaljevanje s 1. strani.) in bi udeleženci tega shoda morali peti Internacionalo. Shoda bi se udeležilo tisoče ljudi več, aki bi bil prišel govoriti John L. Lewis, kakor je obljubil. A radio je začel že zjutraj omenjenega dne oznanjati, da Levvisa ne bo in isto vest so objavili čez dan časopisi. Bilo je sploh čudno, da je vzlic temu prišlo 17,000 ljudi, kajti vsa pozornost je bila v o-glašanju shoda obrnjena Le-\visu. Incidentov ni bilo. Komunisti so prodajali "Dail.v VVorker", socialisti, katerih je bilo med prodajalci veliko manj, pa "Socialist Call". Poleg teh so pristaši drugih struj ponujali svoje publikacije, eselpisti pa so delili svoj pamflet proti CIO. Dva najbolj vsiljiva sta bila Edward Gross jn Nada Mija-novič, oba še mlada človeka, ki sta dobila od pristašev CIO ne- kaj udarcev po obrazu in začr-nele oči. Shod, dasiravno velik — ni izpadel tako kakor so sklicatelji pričakovali. Vzrok je Lewis, kot že omenjeno, če bi bil mogel priti, bi s svojim nastopom morali stavkarjev jako koristil, kajti v boju proti tako mogočnemu sovražniku potrebujejo veliko vzpodbude. Vabilo na društveni piknik na Bartonu Barton, O.—Društvo št. f>62 SNPJ priredi piknik v nedeljo 27. junija, na katerega vabi vse od blizu in daleč, kajti zabave bo dosti za stare in mlade. Vršil se bo na Frank Pri-možičevem posestvu, Kedis Rd., v sredi med' Colerain ter Pleasant Grove. Plesalcem bo igral Frank Koran. Na svidenje 27. junija popoldne. Joaeph Skoff. | To pa, kako ohraniti naše glasilu, te važnosti menda niti ne Socialistični klub in ženski klub priredita jzai,opademo> Ako >mo re, na. skupni piknik predni, ohranimo to, kar ima- c d r mo» kajti to je po mojem mne- 5yg«n, Pa. — Društvo st. h . .. .. / r. SNrj ima gospodinjski od«*. j,,J" na|b° J loK,tn?- Tak ženski klub jo bil tu jako I 1,,r,'J- ''» Preveč ne za.dom, 4 i i- i ....... i : ; ♦ »aj vas znova povabim na pik- potreben radi dovrane, ki jo to ., , , . .. ' . „,' . \ i • . , , . , nik kluba st. 114 JSZ. To bo društvo poseduje, iu vsled dru- . . .. , . •u 1n i m. ♦ zabava zavednih delavcev, in gih aktivnosti društva Brat- . . .... . 4 „ Tv ,. • , . : kar bo prebitka, gre ves v ko- stvo . Dalje imamo tu sociali- . . . . „.' , . ,, „, i ... * , ». r , rist kluba in Proletarca . la stilni klub, ki istotako sega s . , , - , list je vreden, da Ka podpira-h-vojo zgodovino daleč v leta JVT . . * '• . ' _ x* ..o * * •• i» i ,. mo. Na svidenje v nedeljo 27. društva Bratstvo . Pa sta so-1 . .. IT .. , , . u . i. i . s , - junija na Upper Strait Lake cialistični klub JS/ in ženski J 11 klub društva št. (> SNPJ sklenila prirediti skupni piknik, in verjemite, da bo to uspešna prireditev. Vršila se bo v nedeljo 18. julija v Presto parku pri žogometnem torišču. Druge podrobnosti objavimo pozneje. Tu pa vas vabimo vse že sedaj, da pridete na naš piknik v čimveč jem Številu. Lorenz Kavčič. REPUBLIKA MEHIKO DALA ZAVETJE OTROKOM IZ ŠPANIJE Zlet članstva in prijateljev kluba št. 114 JSZ Detroit, Mich. — Poletje jc tu in sonce ima spet svojo moč. Letos je bilo — dozda j vsa j — bolj zmerno s svojimi pekočimi žarki, kot pa lansko leto. A vendar si vsakdo želi v prosto naravo, še posebno ljudje v velikih mestih, ki so vedno v dimu, prahu in ropotu. Olanstvo kluba št. 114 JSZ je bilo zmerom za izlete v prosto naravo prav zaradi prej navedenih vzrokov. Nikomur ni zdravje ljubše, kakor zavednim delav- Janko Zornik. Začetek in delo Cankarjeve ustanove Cleveland, O. — Zgodilo se je, da se je napreden element v tej naselbini zedinil pri delu za uresničenje zelo važne ideje — za ustanovitev Cankarjeve ustanove. Njen namen je izdajati kulturno revijo, ki naj bo urejevana v duhu idej in ciljev, kakršne je zastopal pokojni Ivan Cankar. Važna bo ne samo za ameriške Slovence, ampak tudi za naš narod v stari domovini. Cankarjevo družbo smo ustanovili in ji dobili od države Ohio čarter, ki določa, da bo to podvzetje poslovalo na neprofitni podlagi. Vzrok, da se je v naši naselbini začelo to podvzetje, je prezir, s katerim so šli gotovi ljudje mimo naših kulturnih graditeljev, posebno še mimo Ivana Cankarja, čigar sloves pa so zaeno skušali izkoristiti Na »liki v sredi je predsednik mehiške republike Cardenas in skupina sirot is lojalistične Španije. Roditelje so izgubili v vojni. Očetjo so padli na bojiščih, matere pa so jim pobili nemški in italijanski aeroplani. Te in mnogo drugih sirot je vzela iz Španije mehiška republika na državne stroške in jih bo vzdrževala v svojih zavodih. Drugi veliki tabori španskih otrok so v Angliji in Franciji. cem, ker razumejo, koliko več! zase s postavitvijo sohe. Ideja lahko dobe užitka od življenja, zgraditve spomenika Cankarju Če je zdravje in dobro razpoloženje zraven. V nedeljo 27. junija gremo torej k jezeru Upper Strait Lake. Odpotujemo (ja takoj zjutraj. Ta prostor je našim ro v Clevelandu sicer ni njihova. Ampak v toku okolščin so si jo j osvojili za svojo last in za svojo idejo. Cankar je v življenju propagiral in učil povsem drugačne nauke, kakor pa ljudje, jakom dobro znan, zato ga ne ki ga danes poveličujejo, nam-bom opisa val. Ker imamo le- reč njegovo ime, ne pa njego-tos več kot preveč dežja, trava va književna dela. pridno raste, zato bo pri orne- Tam čez so ga radi njego-njenem. jezeru zdaj še lepše — ve ga iskrenega domoljubja vr-nič prahu. — Dobrine, kot sve- gli med vojno v ječo na Ljub- že pivo in razne druge pijače ter jedače bodo na razpolago, dalje sladoled itd. Že na več zborih JSZ je bilo sklenjeno, da naj ima vsak klub eno prireditev na leto v ljanskem gradu. Duševno zaprt je tudi umrl. Dasi so se izražali sa domoljubje i drugi,, med njimi škof Jeglič, jih v Avstriji niso zaprli. Cankarja pa so spravili s poti zato, ker je korist našega glasila "Prole- bil propagator socialnih idej. tarča", žal pa. da opažam, da Tako so ga uničili domači lice-se to priporočilo ne uvažuje merci in vnanji sovražni priti-toliko kot bi se moralo. Običaj ski, da je preminul veliko preje, da gremo na konvencijo, zgodaj. Končal je življensko sklepamo in potem na vse po- pot ravno ob pragu ustanavlja- zabimo (namreč, kako smo napredni). Mislim, da je precej sodrugov in tudi klubov v celoti, ki se tega ne zavedajo. Pripravljeni smo ustanoviti razne napredne liste in porabimo v ta namen ves čas in našo moč. nja nove države — današnje Jugoslavije. Ko so v Ljubljani izvedeli, da se snuje v Clevelandu akcija za postavitev spomenika Ivanu Cankarju, je bila mestna občina takoj pripravljena VEČ IN VEČ ČIKAŽANOV NADOMEŠČA DRUGE REFRIGERA TOR JE Z SERVEL ELETROLUX H Prvo plačilo nekoliko dolarjev postavi Electrolux v vaš dom. Preostanek se lahko plača v malih mesečnih obrokih. Vzame tri leta za plačilo, ako potrebno. Nikakih premikajočih se delov, da t>i se izrabili. Prihranite več z Electroluxom TIHI PLINSKI REFRIGERATOR Uporabljajte Elortrolux me-soo dni—potoni boste tudi vi vedeli, da Electrolux ne stane — marvrČ plačuje! Electrolux plačuje sam zase s ti»m, ko vam prihrani denar. I>aj<» vam višje prihranke, kakor navadni avtomatični refri-gi-mtor. Eleetrolux stan«* manj 7,a obratovanje. Nadaljeval ix> t. nižjimi obratovalnimi stroški skozi dolpa leta, ker Electroluz nima maftinerije, ki ki se izrabila—da bi se morala nadomestiti! Samo Electrolux nudi vse te velike prednosti • Nikakih premikajočih se delov, da bi se izrabili ®Neprestani nižji obratni strolki •Stalna učinkovitost • Stalna tihota • Prihranki, ki plačujejo zanj in dosti ledenih kock »OOtSN COOU»y constant hot WATM SUtNT MPttCf »AtlON .. CAS HCATH40 THE COPIES GAS UGHT AND COKF COMPANY J _L - ,Mt»l WAS»«M t S 0 A pomagati in je sama poskrbela, da je bila soha velikega pokojnika ulita in poslana v naše mesto. Tu je naletela na slične neprilike, kakor so jih klerikalci v domovini uganjali napram Cankarju, dokler je bil še med živimi. Ko so soho prejeli, so kar osupnili. Kaj naj store,s spomenikom pisatelja, katerega so v življenju zmerom blatni! Bilo je o tem veiiko pregovarjanja sem in tja, spomenik pa so spravili med staro šaro v lopo za orodje v Gordon parku, katera je v bližini "kulturnega vrta." Tan je samevala nekaj let. Ko so jo končno hoteli vzeti iz lope, da jo polože na podstavek, je ni bilo več. Krampi, motike in drugo orodje je bilo še zmerom v šendi, le sohe pisatelja Cankarja ni bilo nikjer. Naravno, nekdo jo je odnesel neznano kam. Cankar je umrl kot duševen političen jetnik, njegov spomenik pa je izginil med krampi in lopatami. kamor bi ga sploh ne smeli spraviti! Klerikalci so bili nekaj časa osupnjeni in veliko ropotali. Nato so naročili cenen posnetek Cankarjeve sohe, da novi kipec postavijo na že pripravljeni podstavek. Medtem je napredni element v Clevelandu sklenil, da sama soha bodisi iz brona ali mavca ne zadostuje k proslavitvi človeka, ki je propagiral IDKJE. Zato je sklenil pričeti z akcijo za ustanovitev kulturnega mesečnika. ki bo urejevan v Cankarjevem duhu. V ta namen je nastala Cankarievn »stanova. V nji je že nad f>0 kulturnih in podpornih društev in nad 10 posameznikov, ki so plačali ud-nino po $10, $50 in celo po $100. Zbrali so ustanovni sklad čez $3,200. Stvar je šla v klasje. Cilj, kateremu je C. U. posvečena, je dosežen. Treba pa je z delom resno nadaljevati, da bo Cankarjev Glasnik tudi obstojal. C. U. je imela doslej v Clevelandu dve veliki prireditvi kulturnega značaja. Obe sta sijajno uspeli. O njima je bilo v "Proletarcu" že poročano. V nedeljo 4. julija pa ste vsi vabljeni na vrt Slov. društvenega doma na Kecher Ave., Kuclid, k jer bomo gosti tamoš-njih rojakov v korist Cankarjeve ustanove in Cankarjevega Glasnika. — Louis Kaferle. Vabile na sejo S. N. D. Springfield, III. — V smislu sklepa zadnje seje delničarjev Slovenskega narodnega doma. ki se je vršila 1. aprila t. 1., se jih poziva na prihodnjo domo-vo sejo v nedeljo 27. junija. Prične se ob 2. pop. Ker bo važna. je potrebno, da nihče ne izostane. Na tej seji se bo ukrepalo o vprašanju Slovenskega narodnega doma, čigar bodočnost je odvisna od nas vseh delničarjev. Pilo bi nič več kot prav. da se na tem zborovanju sporazumejo jn sprejmemo predloge in načrte, ki bodo koristni za SND in delničarje. Prvo, kar ie potrebno, da začnemo delovati za slogo v naselbini, kajti le to bo garancija, da bo za počet o delo uspešno dovršeno in da bomo dose- gli namen, radi katerega smo si Dom ustanovili. Le pod temi pogoji bomo napredovali in poslopje bo postalo res naša lastnina. — John Gorsek st. Naši "Rdeči sokoliči" so si vzeli počitnice Cicero, III. — Ko sem vzela v roko zadnjo številko "Proletarca", sem zaman iskala v n i i kolono "Our Falcon Corner". Trenotek sem pomišljala, kako to, da je izostala. V soboto 12. junija so šli na izlet, ftla sem z njimi in zato mi je bilo kmalu vse jasno. Počitnice so si vzeli! Drugače bi bila res premišljevala, kaj neki je z njimi, da I so utihnili. Običaj pa določa počitnice vsaki stvari, samo če si jih more vzeti. In naši Rdeči sokoliči so sklenili, da bodo skozi vroče poletne tedne kolikor največ mogoče prosti vseh brig. Ker na so bili v Svojem Red Falcon krožku zmerom veselo razpoloženi in se obilo zabavali, so si počitnice vzeli z zabavnim razidom. Sklenili so iti v park Beverlv Hil Is, kjer so priredili svojo razidno počitniško zabavo. Tako je bila v soboto 12. junija zjutra j pri Slovenskem delavskem centru zbrana velika skupina naših članov Red Falcons, ki se je na vso moč rado-vala izleta in lepega dne, katerega ji je obetalo vreme. Mladina je Čakala, da pride še njena učiteljica Mrs. Ann Beniger. Ko so jo ugledali, so se takoj pripravili na odhod. Vzeli smo karo na 22. ulici in nato po \Vestern Ave., vsega skupaj kako dobro uro vožnje. Park Beverl.v H i lis smo si kmalu o-gledali, v začetku edino z namenom, da dobimo v njemu primeren prostor za naše taborišče. Odločevali ««-le£eni.) »m^H H^Httl I f »»»!♦»♦♦ * M *■ * ai S RESTAVR/CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd.de Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 138W f > o Pristna in okusna domača jedila | | Cena zmerna. Postrežba točna. ♦ i» a »<«><♦»<» aa ♦.,♦..«»«-^«x«w«»« -<«W«M«W».<«W«W«WI PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT! NAROČITE SI DNEVNIK 99 Stana um calo lato $6.00, pol lata /3.00 INtanavljajta nova dmitra. Deset članov (ic) je treba novo druitvo, Naalov sa liti P xa tajništvo je ? 2657 S. Lavrndale At«. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printiiig Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. 7>/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI MAS. ANGELO CEKKVENIK: "DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA STAVKE NISO PIKNIKI Nadaljevanje.) pravilno sem sklepal! si je; mislil Vondrtfek. Gozd in gora _ njjpriljubljenejse in naj-najvarnejše zavetje vseh ube inikov. In poleg vsega drug> gg udobna lovska koča! Zdaj ji pt imam! Vondriček si je izbral za gvojo turo nenavadno pot. Peljal se je z vlakom čez mejo ter se je vzpenjal na Iiabjo g >-fo i nemške strani. Računal je s sigurnost jo, da je Berenini vse dohode z avstrijske strani na kakršenkoli način zavaro-i val. Da bi prišli avstrijski žan-darji z nemške strani pa nedvomno ni pričakoval! Poznal je prav dobro namišljenega Franceschinija. Vedel je, da je nežen, da bo ž njim prav lahko opravil. Ni pričakoval, da bi mu utegnil delati kakšne preglavice. Zdel se mu je skoraj ženski, z eno besedo: strahopetec. Zasluga bo tem večja. Kar sline so se mu cedile ob pomisli. V njem se je zopet razživela pasja narava. Slediti. .. slediti..:! — Ali ni v človeku ta pre-čudna strast iz pradavnine, ko je človek bil še zver ter je sledil svojim žrtvam kakor volk ali lev? se je vprašal Preoblekel se je v civilno obleko, pa ne morda zavoljo namišljenega Franceschinija, marveč zaradi drugih ubežnikov, ki jih je po gozdovih vs 4 polno. Vedel je, da bi bilo nevarno hoditi na gore v uniformi, še celo pa z distinkcijami častniškega namestnika. Ko je odšel iz Spandenaua proti avstrijski meji, je bil grd in neprijeten dan. Bilo je precej mrzlo ter je rosilo. V pričakovanju skorajšnjega plena je ves gorel. Bil je prepričan, da se skriva ubežnik v Schacherjevi lovski koči. Vsa njegova poizvedovanja so se naposled vedno strnila v — lovski koči. — Toda, je nepričakovano obstal, kaj pa, če ni sam? Kaj pa, če živi v družbi drugih u-bežnikov? Mraz ga je spreletel. Morebiti pa bi le kazalo poskrbeti za pomoč! Ali naj se zdaj zopet vrne v dolino? Kdo ve, kaj se utegne v tem času zgoditi! S tem človekom ima že takšno prekleto smolo! Preblizu je bil plen! Kaj bi moglo odvrniti lovskega psa od divjačine, kadar jo je zavohal. Vsaj teren mora preiskati ter se potem odločiti, če je 8*m, ga bo naskočil, če je v dnržbi, se v dveh, treh dneh povrne s četo orožnikov in vojakov. Pot je bila naporna. Kompas mu je kazal pot. šel ie natanko po začrtani črti. (''e ni bilo drugače mogoče, je plezal celo čez stene, samo da se ni oddaljil od zarisane poti. Noč ga j« prehitela. Najmanj še kakšnih pet kilometrov je bil oddaljen od koče. Ponoči ne more nadaljevati Poti. Utegnil bi zaiti, (''e bi ne bilo deževalo, bi bil pravočasno prišel do koče. Tako pa ga J® zadržala deloma spolzka P°t, deloma pa oblačnost, ki jc Pospešila stemnjenje. Legel je v vdolbino pod ogromno steno. Zavetje je bilo suho in varno Pred vetrom. Namesto blazine "i je pod glavo položil snop smrekovega vejevja. Kmalu je trdno zaspal. Morile so ga te-sanje. Spremenil se je v P*a. Kar na lepem. Zalezoval J* mladega, črnookoga srnjaka. ga ie držal, že ga je Pr'jel za goltanec, tedaj pa i«' nenadno pridrvel od nekod gozdni čuvaj, ki je pomeril ter "Prožil... Ves znojen se je Prebudil. Vondriček je bil prazno veren. Slabo znamenje, je zase- Petal. Dež je padal počasi in dol-, fočasnn. Na vzhodu se je svi-Mimo skale je švignila drobna veverica. Vondriček se J? dvignil, se pretegnil ter na *lroko zazehal. Slabo znamenie! mu je ne-n*homa Šumelo po glavi. Nemara bi pa vendarle kazalo \rniti se! Vrnil bi se, a priznanje za zasluge bi potem bilo samo delno. Naposled bi se utegnilo vse končati z blamažo. re bi se proti vrhu pomikali več ji oddelki orožništva | in vojaštva, bi bil alarmirani ves gozd, ubežnik bi bil pravočasno opozorjen ter bi jo pobrisal. Na j pametneje je poskušati srečo. Vzpenjal se ie počasi in previdno po strmini navzgor. Nepričakovano se je vprašal: — Kaj bom jaz imel od tega? Recimo, da ga res u ja-mem, da ga živega pripeljem v Trento. Ustrelili ga bodo. Jaz pa . . . jaz bom v očeh vseh, k. me poznajo, čisto navaden — pes. Svet se nekam čudno suče. Mogoče bodo jutri ali pojutrišnjem zagospodovali tej zemlji Čehi. Na Dunaju ne bom mogel ostati, ker sem pristojen v praško okolico. Moral bom na Češkem iskati kruha! Toda... saj so tudi detektivi potrebni! Res je, potrebni so, a le v primerih, ko gre za škodljivce ljudske družbe. Ali živi kakšen človek, ki bi docela določeno mogel povedati, kdo je škodljivec človeške družbe, i kdo pa ni? Prestrašil s,» je. Zazdelo se' mu je. da stoji za njim polkovnik Miiller. V rokah ima pasji bič. v očeh mu gori strahoten ogenj, — Pes naj ih čemu mu je gospod I»og ustra-ril dober nos! Stresel se je. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor /cli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, pi oda jati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše ipravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo oh vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, tiaj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. . V »tavki jek!ar»k h delavcev v Johnitownu, Pa., te je dogodilo že mnogo ipopadov, kakrine predalavlja gornja »lika. Družba »ku»a • pomočjo »kebov, župana ir tvoje propagand? zlomiti stavko, kakor jo je pred 19. leti. /daj, ko je governer Earle proglak.il izjemno • tanje, ji je namera »podletela. Iz zapisnika redne seje odborov JSZ in P. M. dne 10. junija 1937. Navzoči od eksekutive Frank Alesh, Joško Oven, 1). J. Lo-trich in Frank Zaitz. Od nadzornega odbora Anton Garden in Justin Zaje. Od nadzornega odbora slovenske sekcije John Hujan, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz. Od prosvetnega odseka Louis Beniger. Joe Dras-ler in tajnik Chas. Pogorelec. Odsotna Peter Bernik in Fr. Udovich. Za predsednika seje izvoljen Joško Oven. Tako je bilo od vekomaj, tako bo ostalo do vekomaj! Naposled se je razjezil. — Slabo sem spal. — Slabo sem spal, sanjal sem bedastofe ter se vdal sentimentalnim mislim! Skušal je s silo zatreti v sebi sleherno kal misli. Vzpenjal se je po strmini ter tako sklanjal k tlem, da se je malone z 110- Zapisnik prejšnje seje spre-premišljujc, jet. Dopisi. Prečita se pismo s. Snova iz katerega je razvidno, da je zadnja konferenca klu-Najbrže mora tako biti. bov JSZ in društev P. M. sklenila apelirati na eksekutivo JSZ. da deluje pri gl. stanu stranke proti povišanju prispevkov za člane JSZ, ker bi zvišanje pomenilo le zastoj in nazadovanje v naših klubih. Se vzame na znanje. Dalje se prečita odlok strankine eksekutive, v katerem je poročano, Zveze da so s prvim junijem 1937 prispevki gl. stanu stranke po 15c namesto lOc kot je bilo to lizirali JSZ. kajti že zdaj sc Nazadnjastvo na umiku cujejo priporočila ne za zvišanje, pač pa za znižanje pri- Piney Fork, O. —'Na kon-spevkov. Mnogi naši sodrugi venciji SNPJ v Clevelandu, čutijo, da če se bi prispevki j kjer sem bil poslušalec, sem znižali, recimo na 25c meseč- dobil vtis, da je zelo konstruk-no, bi bilo možno pridobiti več tivna in da je zborovala slož-članov v organizacijo. Konfe- ne jše kot pa katera izmed prej-renca v vzhodnem Ohiu je šnjih konvencij, sprejela resolucijo, «•»•* .. ... , . , , »r. delavstva. \ zlic temu se vsi za-ti. Stale nas bodo okrog $ < 5.00. To sot o bo treba !nvi -t iral! ako hočemo ustreči tistim kulturnim organizacijam, ki so včlanjene v tej ustanovi. K stvari govore skoro vsi člani. Sklenjeno, da tajnik Pogorelec in urednik som dotikal strmine. Zopet se|do se(Jaj So vzarm, v r:lxpruVo mu je jela vsiljevati čudna mi-jpotem kn tajnik poda svoje posel, da je pes. Vsekdar, kadar r(H.jj() se je z glavo dotaknil visoke i trave ali nizkega grmičevja, je moral proti svoji volji pomisliti, da ie podoben psu, ki sledi j divjačini. — Vsemu temu je krivo zgolj bedasto vreme. O, če bi bilo sonce! Potem bi bilo vse I drugače! če bodo Čehi res zagospodovali, jaz pa... Poročnika Vibirala sem pripeljal rablju, pešca P lac bega so po moji zaslugi ustrelili... in koliko drugih . .. Zdaj pa naj pride še ta na vrsto? Nenadno se je zarezal: Proletarca v imenu eksekutive predložita strankinemu akcijskemu odboru nase poteškoče. ki jo vrši naša Zveza, mora le, ako se mesečni prispevki zvišajo tudi za našo zvezo, ka j- Pcročilo tajnika Pogorelca : j1h,vnu>' kU'a ima« .zdaj V" Pred vsem je zdaj pred nami,sko *ma*u»e. Stranki je treba vprašanje mesečnih prispev-■ predočiti, da vso propagando, kov, o katerih bo treba resno Ikl -1° v™ nasa /veza: mori isto sama tinancirati, istotako govoriti. S 1. junijem moram ) glavnemu stanu stranke plačevati za vsako znamko 15c namesto po lOc kot do zdaj. To velja za redne in za dualne člane, kar znači zvišanje 5c na znamko, članarina za brezposelne člane je 5c mesečno, kar pomeni da so izjemne znamke kot take odpravljene. Do zdaj smo za te znamke plačevali po — Kamor je šlo toliko gre- lc- Podajali pa smo jih našim klubom po 5c. Do dualnih znamk so upravičeni le oni člani, kjer ima le eden zaslužek hov, naj gre še ta! — Grehov? se je popolno ma resno vpraša. Grehov? ...... , . . To je vendar njegov vsakda-. 0 takem tatove? 15c na mesec vsa k. moramo sami skrbeti za razširjanje našega glasila Proletarca. plačevati stroške z našimi shodi, agitacijskimi turami itd. vedamo, da le izobraženo, organizirano delovno ljudstvo je jamstvo za napredovanje. In prav tako se zavedamo, da pride čas, ko se bo ameriško delavstvo zedinilo v svoji skupni stranki in pomelo z izkoriščevalci in z zagovorniki fašizma. Slovensko delavstvo se prebuja in spoznava, da mu maše in žegni nič ne pomagajo. Zato pa je gospodov v črnih haljah strah, ker čutijo, da se bodo morali s svojim poklicom u-makniti, kakor so se umaknili konji z mestnih ulic. Pri tem mi je prišlo na misel predavanje nekega profesorja pred dobrimi 40. leti. ki je dejal. da pride doba, ko se bodo ljudje po zraku vozili in to veliko udobnejše kakor pa so se C A L< I OKNI A. Fontana; Anton Bl:»sieh. Oa Ii I.ind; Anton Tonisir. l.ot Angelc«: Frank Novak. San I rancitco: A. I.ck an. COl.ORADO Cretled Butte: Ant. Sloljoiimk. Pueblo: l«Y. BolPv.ar. VVals« nburg in okolica: Fi.ink L. Tomšič. ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles INijfij-»••le-,- Anton Atidir , Ju lin Zaje in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak in Frank Karun. Ogletby: Anton IJdovich. Springfield: Jo rph Ovca in John 'Uoršek. /irden: Fr. Ilersich. VVaukegan in North Chicago: Franceti Zakovšek. INDI ANA. Clinton: Ijrnac Spendal. Indianapoli*: Anton Ivančič. KANSAS. Arma: Anton Sular. We*t Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: John Zornik in Joseph Korsich. Trenary: Jos. Stile. MINNESOTA. Buhl: Max Mart/.. ChUholin: Frank Klun. Duluth: John Kotii. Ely: John Teran. MONTANA. Butte: Frank Jenikor. Ea»t Helera: Joseph Mihelich. Klein: Peter Y< llar in John Jane. ried Lodge: K. Kr/.nožnik. NEW JERSEY. Eli.-abeth: Andrew Siprogar. NEW YORK. Gow«nda: John Matekovich. Little FalU: Fr. Petaus OHIO. Akron in Krnmore: Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barbci ton: Jonh Jankovich in Mike Kopach. Cleveland: .John Krcbelj, Anton Jankovich. Girard: John Kosin in John Tancek. Glencoe: Albina Kravanja. Litbon: J. Bergant. NEW MEXICO. Sugarite: Anton Orožen. Pincjr Fork: Nace Zlgmlicrgvr. Nrwburgh: Jos. Lever. Nile.: John Plahtar. Warrenf Jot' Jez. OREGON. Orcgon Citjr: Frunk Strva nik. PENNS YLVAN1 A. Aliquippa: Cleo. Sinrekar, Bartol Ye-rant. Central City: Vincent Maljevac. Crafton: Jacob Tomee. Canontburg-Strabane: Marko Te- kavc, John Terčelj in Jaiob 1'avčid. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. FJritz. Forei.t City: Frank H h Ulic. Green»boro: Tony Zupančič. Herminie: Antx>n Zornik. Imperial: Frank Aunu.štin. Johnitown in okolica: Andrew Vidrich, John J^angerholc, llija Bu-balo. Krayn-Dunlo: Ixiuis St< rle. Lat robe: John in Mary Fradel. Lawrcnce: I/Oiiis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Frank Sustarsich. Luzerne: John Maticie. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy. Renton: Anton Bogataj. Sharon: Joseph Cvelbar. Tire Hill: Jacob Streli. We»t Nr vv ton: Jos. Zofko. Yukon: Kudolf Fradel. UTAH. Helper in okolica: Josejih Skerl. WASHINGTON. Enunu law: Ciril Krmenc. Renton: Frank Repenšek. Scattle: Lucas lH>lK'ljak. WEST VIRGINIA. Star Ciljrt I^awrenče Selak. Thomai: Linhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard Alpner. Sheboygan: Fr. Stih. We»t Allis: Vincenc Pugelj, VVillard: Mike Krultz. WYOMING. Diamondville in okolica: Anton Tratnik. Kemmerer in Frontier: John H. Krzi-sn k. Ročk Springt: John Jereb. vozili takrat v najboljših koei-Z ozirom na Prosvetno ma- jah in v vagonih prvega razre-tico je bilo sklenjeno, da se Ha Tovarišem sem potem pra-dovoli tajniku potrošiti do vsi- vilf kaj soni r.ujt pa S() se smfK. te $75.00 za nabavo spevoiger ja|j tisti prnfesor je neu- in drugih iger. m(Mlf in ravno tako ti< ki ho- Časopisje in literatura. Ta j- di« PoaluSati. Ko se danes spo-nfk Pogorelec nato poda zčrp- mnini na ,isti ^ Vrti- no poročilo o uspehih naše pr- Javljam, kako zelo bi se pre-vomajske izdaje "Majskega Strašili vraževerni ljudje, če bi delavstva se kapitalisti boje. Kajti čim bo masa, to je, večina delavcev, razredno zavedna, ne bo več odvisna od kapitalistov in jih bo odpravila. Zato tudi tolikšna gonja proti vsem, ki vodijo delavske množice po poti izobrazbe in v organizacijo za koristi delavcev. Naš pregovor je, "pomagaj si sam, pa ti bodo pomagali tudi vsi drugi." Torej delavec, če si hočeš sam sebi pomagati, se izobrazili in izpopolnuj svoje organizacije, kajti druge poti v novo družbo, v kateri boš lahko dostojno živel, ni. Nace Žlemberger. va k eselpistom (S. L. P.). "Raztolmači mi vaš program," je zahteval. "Seveda, ampak pri delu ne, ampak kjer je prostor zato." Nato je nehal grajati našo stranko in začel hvaliti omenjeno S. L. P. ta je edino zveličavna. "Si njen član? Ji plačuješ prispevke?" "Ne, to ni potrebno," je odgovoril možakar. On le glasuje zanjo itd. Pa si pomagaj s takimi delavci, ako moreš! žal, da jih je mnogo in se jejo veliko zgage. — John Goršek. Glasa'/. Pravi, da kar se razpe-č a vanja istega tiče, je * bilo bolj ugodno kot je pričakoval, kajti razen par sto iztisov j * Majski Glas ves razpečan. Da bil takrat nad njimi iznenada zabrnel aeroplan. Gotovo bi mislili, da je velika glasna ptica znamenje, da je konec sveta tu, in da angel Gabrijel vsak Spomnil se je Helinih besed. | K'> hlMo edin. pov.sek O, Hela; tudi njemu je nekdaj mesečnih prispevkov, b, se slo, ugajala. Tedaj pa je opazil, da I ^ zdaj pridejo na vrsto se jo polkovnik zalezuje. Polkov- državne organizacije. Ije poroča o agitaciji v Clevc-1 zatrobenta k vesoljni sod- nik, jutri general! Kako bi se mogel z njim meriti čisto navaden častniški namestnik? V tistih časih je celo sklenil, oprijeti se kakšnega drugega dela. Hela je nekdaj rekla: — Samo kdor proizvaja, si služi svoj kruh pošteno! Da, da, to je bilo davno. Nikdar ni več mislil na Helo, nikdar več na žensko in domačijo. če je zahrepenel po ženski, je šel... čemu se trpinčiti s temi neumnostmi, čemu se ponavlja ves ta film preteklosti? (Dalje prihodnjič.) Suženjstvo v Etiopiji Dokler je bila Etiopija samostojna, so bili v nji svobodni vsaj nekateri ljudje. Zdaj so ! vsi prebivalci sužn ji Italije, če-I prav jih je "osvobodila" etiopskega suženjstva, so danes 'bolj zasužnjeni in zatirani ko kdaj prej. Taka je civilizacija rimskega fašizma in rimskega križa. Koliko bodo te zahtevale, dozdaj še nimam poročil, izvzemši llli-noisa. Ta, ako se ne motim, bo računala lftc od člana, kar znači, da bo JSZ plačevala v tej državi po 2r>c za člana, znamke pa smo dozdaj našim klubom prodajali po MOč in !>."> centov. Torej bomo po novem sistemu imeli po 5c od posamičnih in lOc od dualnih članov. Sodim, da bo nekaj po-jdobnega tudi po ostalih državah koder imamo klube. S temi prispevki JSZ absolutno ne bo mogla eksistirati. V očigled teira. ako bo stranka in drža ne organizacije vztrajale pri svojih sklepih tudi kar se federacij tiče, ne bo za nas drugega izhoda kot ali mesečne prispevke zvišati ali pa nadaljevati naše delo kot samostojna socialistična organizacija. O vsem tem je potrebna temeljita razprava, ne samo tu med nami, pač pa tudi med članstvom v klubih. Ako zvišamo našf prispev- landu za časa konv encije S. N. P. J. ITspch ie bil povoljen, kajti dobil*je med delegati lepo število novih naročnikov ter razpečal 40 iztisov Majsk *ga Glasa in 100 brošur "No Pasa-ran". Pravi, da bo na vsak način treba koga poslati za par tednov na agitacijo v Cleveland. Posebno bi to bilo priporočljivo v jeseni, ker bi tak a-gitator lahko agitiral ne samo za list pač pa nabiral tudi oglase v Ameriški družinski koledar. Poroča še o prireditvah naših klubov za časa konvencije, o katerih pravi, da so bile uspešne, morda ne 100'<, toda vendarle uspešne. K stvari govore še Lotrieh, Angela Zaitz, Alesh in drugi, nakar se poročilo upravnika naših publikacij vzame na znanje. Zaključek seje ob 10:30 zvečer. bi. Duhovniki bi k t^mu mišl jenju pridno pomagali. Danes pa letalo po zraku ni več nikakršno čudo in vidimo jih polno nad vasmi in mesti. Da. v petdesetih letih so se izvršile velike spremembe ne samo v tehniki, ampak tudi v socialnem oziru. Slovensko delavstvo te pojave in razvoj družbe razume, in za to znanje se mora zahvaliti našim naprednim časopisom in literaturi, ki jo je spravila med ljudstvo, posebno še JSZ, Prosvetna matica in druge napredne ustanove. S pomočjo časopisov, brošur, knjig, predavanj, shodov, dramskih predstav itd., smo se učili leto za letom in tako res šli naprej "z duhom časa". . Kdor zanemarja napredne liste in se ne briga za prosvetne aktivnosti, katere goje naše delavske organizacije,* bo zaostal v znanju. Sličen je konj- Izguba časa z nerazsodnimi ljudmi Springfield, III. — Slučaj je na nesel, da sva prihajala pri delu večkrat skupaj z nekim delavcem poljske narodnosti, ki se rad prička, katera stranka da je boljša, kakor se tu in tam kregajo delavci raznih ver, katera vera je prava. Kmalu sem uvidel, da se možak le usti, v resnici pa ni nikjer. Ko sem ga naravnost vprašal, če je sploh član kake i stranke, mi je priznal, da ne, na to pa on: "Ti, kajneda, si i član soc. stranke? Iz pomenkov s tabo in s tvojimi sinovi sklepam, da si." Prav rad sem mu priznal, da sem član soc. stranke že mnogo let in tudi prispevke ji plačujem. Nato se je spet vsul a ploha na naš pokret, in iz nje | sem razvidel, da se mož prište- Listen to the Yugoslav Radio Hour o t PALANDECH S TRJIVEL BUREAU AND FOREIGN EXCHAN6E 6 tati on WWAE. Every Sunday 1 to f 636 S. Clark St., Chicago. — Har. 300« tiHttinnittuminUHvjip n u Milvvaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za ).:>] lota, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau At*. MILVVAUKEE, VVIS. mnp n i ! ■ ■ i i ■ ■ i « BARETINCIC & SON j . Tal I478 a a POGREBNI ZAVOD f ■ 424 Rroad Street I ■ JOHNSTOVVN, PA. i ■ n m m rrv«« skemu vozu, katerega pušča na Ameriške priprave na vojno široki cesti zadaj avto za av-so proti sovražniku, ki n« bi tom. Zato pa. rojaki delavci, mogel priti do nas tudi če bi bodimo vsi skupaj navdušeni v hotel, in ako bi prišel, se ne bi delu za svoje organizacije, mo«*«*! vrniti domov pa če bi m* kjer se vežbamo za politično in ke, pomeni, da bomo demora-tako želel. — "A. G." prosvetno delo. Samo takega PARK VIEW WET VVASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 VV. 21.1 STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nafti vozniki pobirajo perilo no vsem mestu, C\cem in Berwynu in dovafcajo čistejra na dom TOČNA POSTREŽBA DRLO JAMČENO Telafonit CANAL 7171-7173 A Yugo«lav \\ ceklv Devoted to the Intereat of t ne VVorkers OFFICIAL ORGAN O F Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1554. Publisked w*ekly at 2301 S. Lawnd>U At«. CHICAGO, ILL., June 23, 1937. VOL. XXXII. The l'roStlt*in o!f II n man Itiglilft Ch ivago H orkors Mass al Slad i um About 17.000 vvorker* filed into ! the Chicago Stadium last Thur*day I n te to listen to Lieutenant (iovernor I Thom. Kennody of Penil«) Ivania vvho j s poke in plače o« John L. Ia*w«. , Enemy new»«T>apers trie«! to stop the mas* of vvorkers from attending th, meeting by suppresKing the fact* in Our Doings Hero and There T1HS EVENTFUL WORLD By Joseph Drasler In ansvver to the vvorker s demands for better vvages and better vvorking and living conditions, the steel barons see t" t to feed them gas, lead and police clubs. The aut > and the steel industries in Chicago, Johnstovvn, Voungstovvn and Detroit, ar.1 j re*ards t<> Kenne«ly an«! oth -r lab«n both running true to form. Both industries hope that through leaders wh«» add?«»«*ed th.< throng. killing and shooting vvorkers they vvill he able to diseouragej } » Wa*hing;«>n annoiin- . * , . . .. - .. . . .. , « «mI that John L. Levvis ould not at- their attempts at unionization. In upite of .the fact that the auto u,n(J |„. IU,(. (lf lltn.l:mvi. vvh.ei« and steel industries are making an immense profit each vearj mad« t ne «• f«> h;-m F«> av in the.v are not vvilling to pav their employees a decent vvage. Wush ng'«>n. The meeting wa «>pen- VVorking men are tast learning that being loval to their em-1 -«1 S:f,M vi;'- <'hi<-a*o chief of.! , . , . ,, , . , , 1 t ht* \ nut Vama te«! < lothing VNoikers. ployers gets them novvhere because the employers stick to their The 1(U.a, mafl int,.olllu.*| \an A. policy of gipping the vvorkers left and right. Certainly in tho; Bttmr. rep ona I drieetor «>f the Clo mad drive for profits the problem of human rights has been vvho a. te«! chairman. UU.H,, -..........Bittner lambasted the Chicago po . „ , . , sadly neglected. | ^ brttm,illir '»a> ^ tratlon every Party member vvUh- That the vvorkingman is about fed up on the manner in (loUl.blotKlt., klllrl.. an , tlrawin>r a which his employer has been treating him has bee 11 made plain : roar «>f applause from th«* throng. He since the CIO ste p ped into tho pieture vvith its drive for indu>- -aid that the Chicago police f«>) *e trial organization. VVorkers in ali industries are flocking int » •vtti4'r »"• tied up with M Capone ., . ... ... .. , .. , t • , , sii I«»ng cuul«! n«>t be c\pocte«l t«» tame the CIO unions vvith the hope of bettering their lot. j( sM m a ftW y..,( Conditions are ripe for industrial organization of the Kennedy i* Lieut. Governor vvorkers in this country, the CIO leaders are determined, so put ! Penn^vlvaniu and «ecr« tary «.f vour shoulder to the vvheel. The meet ng « f Branch No. 1, Friday, June 25, vvill be an important one vvhich shoub! be attended by every member. A number <»f urgent matters vvill come up for discussion an«! a re|M»rt on the SNPJ Convention vvill be made by Frank Zailz. Kofreshmtnts vvill b«' served aft^r the meeting. _____— »ecrcta ry, Justin Zaje* 1» ntndinf a letter t«» each metikber and pros-pective member outlining the meeting an«! urging you ail to be present. He vvill be at the meeting hali e«>m-niendat on" of President Roo-evelt, has name«! a three-man boar«l to seek 1 to mediate th«* steel «*trik.«*. Charles P Taft of Cincinnati »a* of "Nine killed in Chicago steel riot." The Sestiality of the police in Chi- "Hundreds gassed in M chigan." cago and in Youngstown shows that "Youngstown faces general strike" a semi-fa-cist regime is in our m i« i1« t. etc. With such sereaming headlines The ruthless -laughter «»f st ikers in + the nevv^papers bring to us nevvs of So. Chicago can only be matehed bv the event« in the strike region*. We fascist madmen. Labor must an-w-r don't have to swallow aH vve see in these brutal at.acks by doubling the' "ul_M the «laily papers. but, nevertheless, efforts to organize the unorganized. we knovv there i;* a strike going on 100T un on cities coul«! bend t h.-se in steel, a bitter bloody battle; labor steel bosses to th«*ir knee-. Tin- »truggling for its legal rights of coi- vveapon «>f the general strike coulil pa ! for the vclf led i ve bargain ng. be brought into play and it< offectiv- Hame lahor n a,ilv am, (juantiu. In the mid-west steel tou-ns there eness ha^ alrea«!y been exemphfied Th; ortfani7.in}? Mf "female l ihor in has been many lives lost. hundreds i„ San Francisco and other American, th<, bakinir n(lu H"as j>een a prob- have been gassed and beaten and ail e ties. , whii h ... v;.(, c ,n (iera- named as chairman. Other member are Llovd K. (larrison. former chair-' organizations. vvh-.ch vvill be the three the national .labor relations In thf line of fntertainmrnt we rrcommrnd the pl«y, "THE LONE-no w at the Blackstone THE LONELY MAN" wti writen in 1934 before the Supreme Court and the orfanitation of Industrial Union* had become con* trovertial national inuei. The ru*hor »eek* to preient the modern eqeivalent» of the problems that once faced Lincoln and to ihow how he would deal with them today in the lifht of a century of human pro-ffrest, The fact tbat the problema talec ted have become current iuuei i« *oon. In reviving of inaetive meni- purely a matter of accidental pro-bers and the iliavving in of new mem- phecy. bers an«! the r«*building of the loeal —■ The Spani>h civ.l vvar continues it» devastating course. The vvorld has vvitnessed the savage bombardment of non-comhatant Bas<|ue tovvns from the air, "an event unparulleled in military history." Also un illustra-t on of vvhat the nex^ vvar vvill be like. Japan has ha«! an eleetion in vvhich the government suffered a severe d«'-feat. The Social Mass party mad«*' considerable gains . . . Ireland has vvorked out for itself a nevv eonstitu-tion vvhich embod es almost eomplete independence. The British rearmament program has resulted in heavy inereases in the income tax. Aside from that thers have been great loans to |»ay for mi-I tary preparednenii, Hitler has angrily declaved vvar ob th«' Catholic church, as was to be foreseen from his renevval of friend-sh p vvith Gen. Ludendorff. He han brought charges of immoralityv against a thou and members of the regular clergy and threatens to try the cases b.v broadcasting the tr!aU. Th«- Unit«'d States army has just been voted an inerease of 25 million dollars over la-t y«-ar amid the usual eries of "defenseless country" and "helplessness against invasion." —VVorld Event«. PREMARITAL EXAMINATIONS forms vvhich vv II then be forvvanie«! to state and national office« to es-tablish clearly vvho and vvhat is the j membirship of the Socialist Party. The r**gistration vvill be made th«* iH*cas on for j>opularizing the nevv j Party approach and organization! strueture. The Socialist Handbook of li»:;7 containing the nevv Part.v t «>nstitution. Convention reselutions an«! direct ves vvill be off the press| boards and A sistan? Labor Kdvvard F. Mc< Secretary a d v. most Un|K>rtant results «>f the regis-trat on there vv ill be three main organization ilrives: 1. Kniphasize th«' new concep-t on of Sf vvorkers. Ito^lino Progressive VVisconsin stands out as one of the states vvh ch pioneered almost 25 years ago in the vvork i vvhich Dr. Thomas H. Parran, sur-j geon general of the United States, is earrying out to meeting opposition from state-' border "marriage mills," says News-VVeek. The recent enaetment of legislation in Illinois retjuiring both the men and vvomen to undergo phy-sical examination not less than 15 days b«fore the vvedding ceremony caused screains of protest fr«»m VV aukegan and VVaterloo. In the latter community, an average of 50 couples tion in our International, both national and local. The vp «»hlem vva.-1 one vvhich rs of la- the strike is concerned. Hundreds of bor. A defeat ma.v mean a temporary de>put'es have been recruited from set-baek. but labor vvill alvvav- come the slums of the bigger cities and back stronger than before. shrpped into the troubled zone in I^abor i^ beginning to realize that direct violation of the Bvrnes Act. i« must plav a more important role Much of the bloodshed could have in polities, althouerh relving on n- been averted if the pol ce and the dustrial unions as the ace in the hole, S ,ius'jry 'antj" eligible" f«V^ membersh p political powers in these steel tovvns the setting up of a »M>litical move- throu*hout the jurisdiction of th<- vvould live up to the integrit.v of po- ment of vvorkers. farmers and mid- intn national l'n;on litics, but instead they are deput zing die class people vvould change the It ran truthfuily be Hated that ali l'Vt and arminur men, lowly men. paying peture of the future in- them vvith the peoples' money via political conflicts vvhich vvill' in thr (jav t,njov a|j 0f ;i lu-tt:r-l j the county and municipal treasuriet. future be vvage«! on a much broad-r havo jH>c>n hroUKhl al)nUt l)y or^ani. These ma.vors and sher ffs are being scale in this country. VVith the trade zation dietated by the steel magnates, al- union< as a ba*e th s movement I, A IS O K BY BUDD M KILLIPS I've buikied vour ships and railroads, Pve vv«»rk«'uil«!e«! the roads you ri«!e on, Fve eru^hed the ripe grape for The lavvn bowling league organi-zed among the members of the Slo-vene laibor Center Social Club got un«lerway last Saturday afternoon vvith plentv of aetion and enthusi-a«m. Eight men's teams ar«' entered and a number of others vvill probably he entered soon. One or tvvo girls teams vvill also be entered. (lames >'our are scheduled for Wednesday and Thurs«!ay nites of each vveek. a vveek buy marriage ceremonies like potato chips, pa.ving $2 for a day-tinie ceiemon.v, $10 at night. Marry-ing justices an«! preacher« fear for th«»ir thriving ndustry. On Jan. 1, liKIO, -ay.s New»-Week, Conntcticut enacted a stringent bili uhich decreed examination of both f>rospeetive br de and bridegroom. The lavv had a curious effect. Marri-ages d rop ped from 11.109 in 1935 to 1 ..*!47 in 19.'H». Meanvvhile holy wed-lock figures climbed in neighbor.ng \'«'W Vork • counties—AVestchester, Dutchess, Put na m and Columbit— from 2,350 in 1935 to 3,030 the follovving y«ar. States vvhich ^hare vvith Wiscon«in the honor «»f being the first to pa*t and enforce marriage health law3 are North Dakota and Oregon, in vvhich health examination before marriage vvent into effect in 1913. Almost immediatelv aftervvard, Ala-bama, \Vyoming, I»uisiana and Texas follovve«! suit. —Milvvaukee Leader. \ 1'OOIt I your vvines. This week's games: | Team No. 2 (Lahen, Captain) meets team No. 3 (Sprohar, Captain). at night on your grain for your though they have been placed into these responsrble po?itions by th«» vote of the people, vvhith includes steel vvorkers. T oda .v they have for-gotten their constituenta and Mam-mon is their God. YEiti\Evs Ji snt i: Bv Ivan (lankar T ran »lat ed from the Slovene by LOllS ADAMU vvorked late garments. ga t her«'«! the brea«t, I built the fin«' house« you live in, ...... ,, ■ „ , -----*'nt .vears have seen vvom« nj i printed the books you have na«!. should incluo- workers enro,| jn traAv< unions by! ples' organizations. To long have *Tjthe thousands. Man.v of them have I've linked tvvo greaft oceans (o-depended on the so-called "friends j Jlhwwn grvB,, zeal wn("j ,.nthlMjaj,m foi , g(ther, of lahor" an«! too man.v M< mor al th(i cajSt, thpy havi, ,u,wjy embrace«!,' 1 spanned your rivers vvith steel; I>ay massacres have been the ans- an,j haw. proVed steadfast and 1 »val l l»u»kl your tovvenng skysi-rapers. wer. union member-. The tra l.-s unions Am* also automobile . .. have a gr«-at duty to perform here. . . - - ,, . , , .. .. ' , I am master of fiel«! and of factorv, Here, a- in anoth«'r respect, vve finu ourselves intimately intricat«'«! n th« v. , .... , . . . * , . .N«> longer I II b«>w in ^ubmission great emancipat:on movement of onvvard tovvard a stili higher standard of l.ving, —Baker s Journal. Team No. 1 (L. (»roser, Captain) meets team No. 5 (E. Drasler, Captain) . Team No. 1 (Miško, CaptainK, meets team No. K (K. Božecnik, Captain). Team No. f» (Andres, Captain) meets team A'o. 7 (J. Drasler, Captain). 1 am mightv an«! you are but fevv; > long«*r Tli bovv in submissi l am Labor, and ask for mv «lue. Stand ing of th«* Team N«>. 1 o 3 4 5 6 \\'e knovv vvho the forgotten man is. He is th«- guv vvho is called laibor. Teams Won l ■j 3 0 0 3 0 3 Lost •> 1 0 3 3 0 3 0 Some vvise študent of revolution once remarked that one of the rea-•ons that the masses did not over-throvv regimes altogether according to Hoyle, the Marguis of Queensbury and F.mil.v Post vvas that the ruling class failed. in good season, to set the masses an example of good manner«. What b«>tter proof of this could there be than the savage behavior of the kin«lly Mr. Ford and the gen-tlaimes of steel porperty in the Middle VVest. The number of vvorkers vvounded runs novv into the hundreds. The dead also find their plače in the ca-talogue of eapitalist erimes. Auto organizers vvere severeiy beaten by so-called loyal vvoikers of Foid. Unfortunately for these "loyal vvorkers" and their employer, nevvspaper photographers vvere present to get aetion photo« of these mugs. Strangely, the hip pocket of one of the.se. "loyal vvorker«" display-ed a pair of for social just ce, lest the race an«! ali its achievements porio commonly knovvn, «tan«!« out so pro-minentl.v as a glat ing fact. that it i doe« not need any especial proof. j F«-.w vvomen'« pay exceeds half that of men'«, wherea« a v« »•>' great many receive far les« than that amount. Here is a vvrong perpetrated, an injustice done vvhich the vv«>men emancipators «>f our tim«'—vve mean those noble men and vvomen vvhose life vvork con«i.«t« in exten«ling the liherties of women, soc all.v and political^—seem to pay too little attention to. \V«>men to«lay can vot«> in some states, attend colleve*. are a«l-mitted to some profosaions ar«> more proteete«! in their ind fidual right«1 than ever before, an«! the agita!ion in this direct ion is «till kept up vv th great z«al and persisten y, ali of vvhich is h;gh!y commendable. Hovvever, the equality of th«* tw«> sexes « stili very far off. One of the fundamental inequali-J ties stamping vvoman th«- inf«*rior ot . man in a most unnatural way is this1 Searchlicht Donald , J. Lotrich lih.......»illll The fall of Bilbao is a terrific blovv to the Spanish Loyalists. In the face of such severe pummeling hard-ly anything else could have been ex-neeted. The arrogant (Jerman and Italian leadership thus vv ns another .^onflict an«! redeems another honor for the masses at home. Hovv long this can continue is hard to visualize. ft «eems a« if the non-intervention committee is going to vvin its point in«! li«k the Spanish Lo.valist«. Ger-many an«! Italv can do most anything they vvish but not so vvith the friend ly Spanish countries. Onl.v one thing can stop a erushing defeat for the ra- Center, We. should man-Bge to have a goo«! attendance and start rejuvenating our branch. The balina tournament g«>t off to a g<»«>d start last w«'ek an«I should continue thruout the summer p cking up near recruits a« th«*v go al«>ng. Some aetiv* it.v should be found for every member. Thu« ali could have some interest in the Branch.