TOM Alpinist OSREDNJA KNJIŽNICA CtLJv-Muzeiški trg i a 5000 CELJE SHO003' Poskušal sem preplezati južno steno Nanga Parbata, a sta mi zdravje in vreme to onemogočila. Neuspeh me ni ustavil, zato sem se lani ponovno podal tja, kjer bi kmalu tudi ostal. Rešili smo me Pakistanci, akcija reševanja je uspela prav zaradi sodelovanja obeh vlad in požrtvovalnosti vseh, ki so neposredno sodelovali v akciji. Zmagalo je sočutje! fill, 7. APRIL 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 14 PRILOŽNOST --— (»ran .5), \ ISSN 0351-8140 770351 814014 Razstava ročnih del v nazarskem domu kulture Praznovanje materinskega jp 'tspj'* * dneva po dolini te » '-Ai STRAN 11 STRAN 19 Zgornjesavlnjska zadruga Morirla ? o o.. Cesta na Lopo N,ivo 2. Mozirje V naše živilske poslovalnice vas vabimo na ugoden nakup velikonočnih izdelkov in Ostalih dobrot, da Vam in nam polepšajo prihajajoče praznike. Vljudno vabljeni! Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. (V gasilskem domu Mozirje) NOVO NOVO NOVO Brez denarja do vozniškega izpita ! Relaxovo posojilo do 24 obrokov Brezplačen tečaj za dijake in študente Ura vožnje v paketu 2800 SIT ali 11.68 € Vpisi vsak dan na tel:03/ 5832-937, na avtošoli Relax ali na dan tečaja Moka pšenična bela, T500 98 SIT (o,m tv») : .Orehova jedrca, 500 s, pak 719 SIT <3 t#R) lama zapeko, 250.g 109 SIT ;o,4s tu») Rozine/400 g 179 Sli Prekajeno pleče brez kosti, vak. pafe. kg . 899,# (3,7s tu») Hren, 190 g/ETA Stanovanjski kredit, da! banka celje Stroški odobritve www.banka-celje.si ObilčitFSipf« postregli s okusi FordFocus FordFocusC-MAX AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1 .si Slika je simbolna. Ponudba velja do 30. junija 2006. EOM: 1,5%. Poraba - kombiniran način vožnje: 4,7 - 9,3 1/100 km. Emisije CQr 125 - 224 g/km. S Focusom in Focus C-MAXom boste vzljubili pomladanska potepanja, saj oba lahko odpeljete le z 1/3 pologa, 1/3 plačate čez eno leto in 1/3 čez dve leti. Brez obresti! Focus C-MAX je opremljen tudi z dodatnim popustom. Pri obeh vozilih pa se lahko namesto za brezobrestno financiranje odločite za nakup z večjim popustom. Obožujem to ponudbo! Zadrečka c. 6 g^lanko osvežililz različnimi OSRI N RNJiŽNjCA Tretja stran Ni slabih psov Prijatelj Boris iz Postojne mi je pred devetimi leti, ko smo kupili gladkodlako prinašalko Tajo, dejal: »Nikoli ne bom imel psa! Njegova življenjska doba je prekratka, saj živi komaj kakšno desetletje. Vem, da bi se nanj navezal kot na kakšnega drugega družinskega člana, jaz pa nočem imeti vsakih deset let smrti v družini.« No, zarečenega kruha se še vedno največ poje, in danes ima Boris prikupnega mešančka, ki je obema z ženo, po poroki obeh otrok, v veliko zadovoljstvo in razvedrilo. Vloga psa v sodobni družbi je precej drugačna od nekdanje, ko je bil v prvi vrsti čuvaj, v drugi vrsti pa komunalec. Danes je pes praviloma član družinske skupnosti, za nekatere statusni simbol, morda za koga zgolj igrača, za nekatere pa tudi sredstvo za doseganje njihovih lastnih ambicij. Pravijo, da si lastnik in pes po določenem času postaneta podobna tako po karakterju kot po zunanji podobi, in že mnogokrat sem se imel priložnost prepričati, da je to res. Človek je iz psa naredil predmet občudovanja, kar je še posebej opazno na pasjih razstavah, kjer se mi psi kar zasmilijo, saj morajo prenašati dolgotrajno »friziranje«, da bi kar najbolj ugajali ocenjevalni komisiji. Pod precejšnjim pritiskom so tudi psi na raznih tekmovanjih, saj še kako čutijo napetost in željo po čim boljšem rezultatu njihovih lastnikov oziroma vodnikov. Kljub načeloma bistveno bolj humanemu odnosu do psov (v dobrih pasjih šolah ne boste zasledili več vzgoje z grobostjo) pa smo ponekod še vedno priča krutemu ravnanju s temi štirinožnimi bitji. Zasledimo primere, da so psi privezani na kratke verige, da nimajo dovolj hrane in vode, da so izpostavljeni vsakršnim vremenskim razmeram, kar vse govori zgolj o značaju njihovih lastnikov. Osebno sem prepričan, da ni slabih psov, ne glede na njihovo pasmo, zagotovo pa obstajajo dobri in slabi lastniki. Od njih je odvisno, kako se psi obnašajo: ali so prijazni ah agresivni, ali so poslušni ali neubogljivi, ali so socializirani ah pa nestrpni do drugih psov in ljudi. Najbolj žalostno je, ko skušajo nekateri lastniki svoje neizražene osebnostne lastnosti okolju razkazovati preko svojih psov. Kakšna plitkost človeške duše! A žal takih primerov ni tako malo, zato niti ni čudno, da beremo o napadih psov na človeka, o napadih psov na druge živali, zlasti divjad, o nekontroliranem gibanju psov po urbanih naseljih ... Tudi na tem področju nam torej očitno manjka kulture. Le kdo nas bo o tem kaj naučil? e'-t- Intervju: Pogovor z alpinistom Tomažem Humarjem 8 Aktualno: Problemi kijih povzročajo nesocializirani psi, so povezani z njihovimi lastniki.4 Rečica ob Savinji: Krajani Rečice se bodo na referendumu odločali o samostojni občini.......5 Velenje: Obrtniki z vodstvom Obrtne zbornice Slovenije. IZ VSEBINE: ft* Golte: Klubski dan Ju-jitsu klub Samuraj: Moška članska ekipa Samurajev osvojila naslov vice prvakov Slovenije... Na naslovnic!: Udeleženci kuharskega tečaja v Fašunovi hiši na Ljubnem ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 14, 7. april 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil/Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. L________________________________________________________________________________________________________________________________________________—------------------- PROBLEMI, KI JIH POVZROČAJO NESOCIALIZIRANI PSI, SO POVEZANI Z NJIHOVIMI LASTNIKI Pes povzročil prometno nesrečo Še vedno nam je živo v spominu dogodek, ki se je zgodil v Ljubljani, ko so bulmastifi skoraj pokončali mimoidočega. Kaj se pravzaprav dogaja v njihovih glavah, da postanejo agresivni, so v zakonodaji kakšna varovala, s katerimi bi nevestnim lastnikom »dopovedali«, da mora biti njihova žival na povodcu oziroma zaprta, in nenazadnje, je kakšna pasma že po naravi bolj nevarna od drugih ali so nevarni vsi psi, ko se za to pokaže prava priložnost? Vožnja z avtomobilom s službe proti domu bi se za Nazarčana, ki ne želi biti imenovan, lahko končala veliko huje, kot seje. Na regionalni cesti pri Mozirju je nenadoma z leve skočil na vozišče in pod avto okoli 70 centimetrov visok kratkodlaki pes rjave barve. Šoferje refleksno in zato sunkovito zavil, vendar trka ni mogel preprečiti. Pes je priletel pod zadnje kolo avtomobila, kar ga je stalo življenja, naš sogovornik pa je, medtem ko je po vozišču obvladoval vozilo, videl v ogledalu tovornjak in prav lahko bi se zgodila katastrofa. Pri policijskem ogleduje bilo ugo- tovljeno, da je pes brez ovratnice, kar pomeni, daje bodisi brez lastnika ali pa je ta tako malomaren, da svojega štirinožca ni peljal na vsakoletno obvezno cepljenje psov. In kjer ni lastnika, ne more biti tožnika, zato je vprašanje, če bo zavarovalnica sploh pripravljena pokriti škodo, ki je nastala na vozilu, da o strahu in dejanskih bolečinah, zaradi katerih je moral voznik avta poiskati pomoč zdravnika, ne izpostavljamo posebej. Strokovnjaki »za pse« zagovarjajo stališče, da nevarnih pasem ni, pač pa je »nevaren« človek, zato govoriti o bolj ali manj nevarnih pas- mah ni smiselno. Znan pregovor namreč pravi, da kakršen je lastnik, takšen je pes, ki pa seveda drži le pogojno. Zakon o zaščiti živali pred- pisuje denarno kazen v višini do 150 tisoč tolarjev za lastnike, ki ne zagotovijo ustrezne vzgoje in šolanja živalim, zaradi česar so te nevarne okolici, medtem ko pregleda nad dejanskim stanjem ni. Veterinarske organizacije naj bi sicer vodile register nevarnih psov, vendar ni dorečeno, kateri pesje definiran kot nevaren. Najbolj popolno bazo podatkov imajo zaenkrat zavodi za zdravstveno varstvo, ki v antirabičnih ambulantah osebe, ki so jih poškodovali psi, cepijo proti steklini. Kinologi poudarjajo, da v primeru, ko proti vam teče pes, ne smete steči stran. Ostati je treba miren in držati pesti. Največja napaka je kriljenje z rokami, prav tako psa ni priporočljivo gledati direktno v oči, pač pa seje potrebno osredotočiti na kaj drugega. Ob ugrizu psa je treba rano temeljito sprati z vodo in milom ter se odpraviti k zdravniku. Rane v nobenem primeru ni priporočljivo spirati z alkoholom, saj alkohol mehča zdravo tkivointako lahko virus hitreje prodira v telo. Savinjčan Naša anketa Psi - najboljši prijatelji? Ljudje smo letos spričo medijsko odmevnih dogodkov vzvezi z napadi psi na divjad in celo na ljudi nemalokdaj dobili občutek, da neprivezan hišni ljubljenček marsikdaj predstavlja grožnjo za mimoidočega. Tudi zatrjevanja, da so prosto sprehajajoči psi povsem prijazni in še niso nikoli nikogar ugriznili, so vse prevečkrat le puhlice, ki ne ponujajo varnosti. V kolikšni meri so lastniki odgovorni za svoje pse in kako preprečiti njihove napade, smo povprašali vtokratni anketi. Jože Skornšek, Mozirje Nadzora nad psi skorajda ni, zdi se, kot da so prevladali. Če gre človek pozimi v gozd, najde predvsem pasje sledi in še kakšno krvavo, srnino sled. Skoraj nihče nima psov priklenjenih. Sedaj je potrebna še dodatna skrb, saj ne gre zanemariti nevarnosti ptičje gripe. Ljudje se ne zavedajo, da tudi psi potrebujejo skrb in pozornost. Marsikdo se za psa odloči takrat, ko ima majhne otroke, ko pa ti odrastejo, ni več nikogar, ki bi se ukvarjal z njim. Sicer kazni imamo, a kaj, ko ni nadzora in si nihče ne upa pritožiti, ker so lastniki psov tako zaščitniški. Naučiti se moramo, da tisto, kar imamo predpisano, tudi uveljavljamo. Jože Mlinar, Rečica ob Savinji Psov nikakor nimamo pod pravim nadzorom. Očitno se morajo zgoditi tragične situacije, da se tega zavemo. Država bi morala pripraviti ostrejše kazni za lastnike psov, kijih nimajo pod nadzorom, ki jih ne privezujejo. Moteče je, če greš na sprehod in naletiš na prostega psa, pri katerem nikoli ne veš, če bo ugriznil ali ne. Psi bi morali biti ali privezani ali nositi nagobčnike, saj morajo lastniki psov najprej poskrbeti, da njihovi ljubljenčki niso nevarni drugim ljudem. Viktor Šemenc, Nazarje Sam sicer osebno nimam negativnih izkušenj s psi, vidim pa, da so lastniki velikokrat neprevidni. Pesje le žival, njegovih reakcij ne moremo zmerom predvideti in se nanje zanesti. V moji okolici je veliko psov in veliko neprivezanih. Niso redke situacije, da si mimoidoči ne upajo iti mimo hiše, ker je tam neprivezan pes, katerega vedenje ni predvidljivo. Za lastnike, ki se ne držijo predpisov, bi predlagal ostrejše kazni. Alojzija Zahojnik, Mozirje Psi morajo biti na povodcu in lastnik mora biti obvezno zraven. Pesje žival, ki zahteva skrb. Moraš se ukvarjati z njim in mu biti prijatelj, drugače psi hitro postanejo potepuški. Milica Basti, Rečica ob Savinji Situacije nimamo pod nadzorom. Veliko je klateških psov, ponoči marsikateri ni zaprt. Sem ljubiteljica živali, a vseeno bi morali bolj paziti, da se ne bi tako prosto sprehajali. Tako v bližini gozdov, saj ogrožajo divjad, kot tudi v bližini domov, saj so ogroženi tudi otroci. Psi morajo biti na povodcih, ponoči pa absolutno zaprti. Dobro bi bilo vedeti, kam se naj človek obrne v primeru neljubih situacij, saj je nadzor na tem področju premajhen. Marija Vidovič, Mozirje Nadzor nad psi je slab, preveč jih prosto tava okoli. Izven naselja morda ne bi vseh dala obvezno na povodce, v naseljih pa vsekakor. Tudi vzgoji psov bi morali posvetiti več pozornosti, saj tudi to pripomore k varnosti. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem KRAJANI REČICE SE BODO V NEDELJO NA REFERENDUMU ODLOČALI O SAMOSTOJNI OBČINI Zadnja priložnost za samostojnost Dr. Matjaž Kmecl je v predgovoru knjige Zdravka Novaka Rečica z zaledjem poleg ostalega zapisal, »da je Rečica trg z lastnim kulturnim izročilom in zgodovinskim spominom, ampak kaj, ko Rečica ni občina in je po vsej svoji bogati zgodovini samo krajevna skupnost.« Na posvetovalnem referendumu v nedeljo bodo imeli krajani Rečice priložnost odločiti, ali se želijo izločiti iz sedanje občine Mozirje in zaživeti v samostojni občini. Rečica je samostojna občina že bila in sicer od leta 1849 pa vse do leta 1955, ko so vse občine Zgornje Savinjske doline združili v takratno občino Mozirje. V svetu krajevne skupnosti in odboru za ustanovitev občine so prepričani, daje šel od takrat razvoj kraja samo še navzdol. Novejša prizadevanja za ustanovitev občine sežejo v leto 2001, vendar takrat niso uspeli, čeprav je predsednik odbora za ustanovitev občine Jože Kramer prepričan, da so bili že takrat dobro pripravljeni na samostojnost. V lanskem letu je svet krajevne skupnosti obnovil pobudo in jo posredoval mozirskemu občinskemu svetu, ki jo je na predlog župana Ivana Suhoveršnika tudi podprl in jo poslal v državni zbor. Prvotna odločitev je znana, vendar je ustavno sodišče sklep razveljavilo, češ da za ustanovitev občine zdravstveni dom ni pogoj, nakar so poslanci v drugem roku sprejeli odločitev o posvetovalnem referendumu tudi za Rečico ob Savinji. Jože Kramerje prepričan, daje ustanovitev samostojne občine nujna odločitev, če si želijo zagotoviti primeren razvoj in napredek. V kolikor bo odločitev večine krajanov, ki se bodo udeležili nedeljskega glasovanja, pozitivna, bo nova občina Rečica ob Savinji lahko začela delovati že s 1. januarjem prihodnje leto. Kramer pravi, da za delovanje ne bodo rabili novih prostorov, saj bodo za ta namen uporabili prostore v stari osnovni šoli. Za zbore krajanov so pripravili tudi informacijo v obliki proračuna nove občine, kije izdelan na osnovi proračuna občine Mozirje. Kot je razvidno, bo samo za investicije na razpola- Jože Kramer je prepričan, da je ustanovitev samostojne občine Rečica ob Savinji nujna (foto: EMS) go najmanj 111 milijonov tolarjev letno. O teh sredstvih, pravi Kramer, bodo samostojno odločali prebivalci nove občine. Odhodki so preračunani na podlagi proračuna sedanje občine Mozirje, kjer KS Rečica pripada 37 odstotkov. V lanskem letu so se približali temu odstotku za investicije ob sprejemu proračuna. Po podatkih zaključnega računa za leto 2005 pa je Rečica dobila samo 25 odstotkov proračunskih sredstev. Tako vsaj trdi Jože Kramer, ki poudarja, da se v fazi priprav na referendum ne bi smeli preveč obremenjevati z vprašanjem, kdo bo poleg neposredno izvoljenega župana zasedel še največ tri delovna mesta v občinski upravi. Po njegovem je bistveno med številnimi dobrimi kadri izbrati dobrega župana in občinske svetnike, službo v občinski upravi pa ponuditi zaupanja vrednim strokovnim in perspektivnim mladim kadrom. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »Ždi se mi, da Rečica v tem mandatu ni bila prikrajšana.« (foto: EMS) Prizadevanja Rečičanov podpira tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Na vprašanje, kaj morebitni »odhod« rečiške krajevne skupnosti pomeni za mozirsko občino, Suhoveršnik odgovarja, da bo proračun občine sicer manjši, vendar bo manj tudi obveznosti in zaradi tega Mozirje naj ne bi bilo prizadeto. V času predreferen-dumske kampanje je bilo večkrat zaznati očitke, da so bili rečiški občinski svetniki preglasovani, največkrat, koje šlo za vprašanje enakomerne porazdelitve investicijskih sredstev, vendar Suhoveršnik takšne očitke zavrača. »Na občinskem nivoju se določijo prioritete dela, je pa seveda razumljivo, da je v času priprav na referendum potrebno ljudi nagovoriti s krepko propagando. Bojim se, da je ta odbor zastavil delo z negativno propagando, kar ni dobro. Bolje bi bilo, če bi pokazali svetle strani nove občine, vendar ne z besedami, da jih v Mozirju zatiramo v smislu preglasovanja. To preprosto ni res, kakor ni res, da se o vsem odloča v Mozirju. Svetniki iz Rečice so »močni«, in če gre za prioritetne naloge, mozirski svetniki ne nasprotujejo, jaz osebno pa še manj. Zdi se mi, da Rečica v tem mandatu ni bila prikrajšana,« pravi Suhoveršnik, ki se mu zdi tudi nujno potrebno pustiti vrata med obema krajema odprta. V vsakem primeru namreč ostanejo sosedje, kar pomeni, da jih bo veliko projektov povezovalo tudi v prihodnje. SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali boste zamenjali operaterja mobilne telefonije? Sodeč po odgovorih sodelujočih v spletni anketi bo to storilo 58 odstotkov uporabnikov, 42 odstotkov pa bo ostalo pri sedanjem operaterju. Da 58% Tokrat vas sprašujemo, ali po vaših izkušnjah lastniki psov ustrezno skrbijo za svoje štirinožce ali ne? Svoje mnenje nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 11. aprila 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjčan VELENJE Obrtniki z vodstvom Obrtne zbornice Slovenije Predstavniki OZ Velenje, Mozirje in Žalec so izmenjali poglede o nadaljnem delovanju Obrtne zbornice Slovenije (foto: Jože Miklavc) V torek, 28. marca, so bili predstavniki vodstva Obrtne zbornice Slovenije na obisku pri predstavnikih zbornic Savinjsko-šaleške regije v Velenju. Namen obiska je bil izmenjava dobrih izkušenj, pred-stavitev programske naloge zbornic v času med leti 2006-2010 in naloge obrtno zborničnega sistema ob nastajanju zahtev slovenske obrti. Obisk seje pričel s sprejemom predsednika Obrtne zbornice Slovenije Miroslava Kluna in njegovih sodelavcev na Šolskem centru Velenje v prostorih Medpodjetniškega centra Velenje, kjer poteka učenje in usposabljanje učencev in dijakov v sodobnih učnih delavnicah. Z direktorjem Šolskega centra Velenje Ivanom Kotnikom in sodelavci MIC-a so se pogovarjali o izmenjavi izkušenj in potreb po izobrazbi, ki se lahko koristno dopolnjujejo na več področjih. Že zdaj poteka sodelovanje obeh institucij na področju izvajanja mojstrskih izpitov za tri mojstrske nazive. Nove predloge za povečanja sodelovanja so predstavili prav ob tem srečanju, ko so predstavnike vodstva zbornice spremljali predstavniki Območne obrtne zbornice Velenje, Mozirje in Sklada za izobraževanje delavcev pri samos- tojnih podjetnikih z sedežem v Žalcu. V popoldanskem času je na sedežu Območne obrtne zbornice Velenje v Starem trgu v Velenju potekal posvet Savinjsko-šaleške regije s predstavniki OOZ Velenje, Mozirje in Žalec, kjer so izmenjali praktične poglede o vsebinah aktualne zahteve slovenske obrti, kratkoročnih ciljih zbornice v obdobju 2006-2010 ter spremembah organiziranosti in delovanja Obrtne zbornice Slovenije ter njenih področnih zbornic, ki temeljijo na osnovi sprememb, ki jih je sprejela Skupščina Obrtne zbornice Slovenije s programom prenove in sprememb lastne organizacije. Posvet je bil torej operativne narave in kot priprava na konkretne korake in predloge na vseh ravneh delovanja. To bo tudi solidna podlaga za izvedbo Dnevov slovenske obrti koncem meseca maja, ko bodo predstavili svoj program izboljšav podjetniškega okolja pod skupnim imenom Zahteve slovenske obrti. Jože Miklavc IZGRADNJA SISTEMA VARSTVA BOLNIKOVIH PRAVIC SPREMEMBE ZAKONA 0 VRAČANJU VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Država odpira vrata vlagateljem Državni zbor bo na predlog vlade obravnaval spremembe pet let starega zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Vzrok tiči v dejstvu, da je od 33.000 vloženih zahtevkov bilo sklenjenih vsega 523 poravnav, kar kaže na nesorazmerje med številom tistih, ki upravičeno pričakujejo vračanje vlaganj, in tistih, ki denartudi v resnici dobijo. Če bodo poslanci po hitrem postopku sprejeli spremembe zakona, bo vlada znova za dva meseca omogočila vsem, ki so morda zamudili rok ali zaradi ostrih pogojev vlog sploh niso oddali, da zahtevajo vračilo za preveč plačane telefonske priključke. Po zagotovilih ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka bodo pogoji odslej precej bolj ohlapni, tako da bodo lahko vlagatelji vlaganja dokazali tudi brez pogodb s predhodniki Telekoma Slovenije. Zadostovali bodo že računi ali druge verodostojne listine. Poleg tega namerava vlada poenotiti osnovno priključnino po vsej Sloveniji. Po zdaj veljavnem zakona je namreč cena priključnine, ki je vlagateljem niso vračali, različna glede na kraj. Po novem bo cena za vse upravičence poenotena na 1.388 nekdanjih nemških mark. S spremembo zakona naj bi vlada tudi dosegla, da bo pravobranilstvo ponovno preučilo več kot 14.000 vlog, ki so bile zavrnjene, zahtevke pa bi ljudje morali izterjati na sodišču. Pravobranilstvo bo tako moralo vse zahtevke rešiti najkasneje do konca novembra. Ministrski ekipi pa še vedno ni znano, koliko denarja iz privatizacije Telekoma Slovenije bo morala vrniti vlagateljem. Ob sprejemanju zakona so bile ocene izjemno prožne, vse od 9 pa do 40 milijard tolarjev, s spremembami pa se bo višina vrnjenega zneska pri posameznikih povečala. Savinjčan Bolnikove pritožbe čez delo zdravnikov Z zakonom o bolnikovih pravicah, ki ga naša država doslej ni imela, naj bi pregledno določili bolnikove pravice, predvsem pa uredili nepregledne in neenotne pritožbene postopke. Tako je predvideno, da bi se spori, nesporazumi, nezadovoljstvo, kršitve in podobno najprej poskušali reševati tam, kjer je do zapletov prišlo, kar pomeni, da bi moral vsak zdravstveni zavod imeti odgovorno osebo, na katero bi se bolniki lahko obrnili. Omenjeni predlog zakona naj bi bil po mnenju koalicije nevladnih organizacij samo podlaga za izgrajevanje sistema varstva bolnikovih pravic, nikakor pa ne bo uredil pomanjkljive kulture dialoga med bolniki in zdravniki. Čeprav bo že samo sprejetje dolgo pričakovanega zakona o bolnikovih pravicah velik korak naprej v primerjavi z dosedanjim stanjem, ko so bolniki v zdravslvenem sistemu prevečkrat v podrejenem položaju, njihove možnosti za pritožbe pa so zapletene in nejasne. V kolikor bolnikova pritožba ne bi bila rešena na prvi stopnji, torej znotraj zdravstvenega zavoda, bi jo obravnavala posebna komisija za pritožbe na drugi stopnji. Cilj bo seveda sklenitev poravnave, če pa to ne bo mogoče, bo imel bolnik še vedno na voljo vse običajne sodne poti in postopke, ki veljajo zdaj. Sicer pa bo zakon uvedel tudi zastopnika bolnikovih pravic, ki naj bi bolnikom svetoval in jih usmerjal v pritožnih postopkih. Savinjčan |%i KVI SINTAL CELJE Vaša j/arnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si CENTER RS ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Poleg otrok so izobraževanja potrebni tudi starši Po podatkih Centra RS za poklicno izobraževanje vsako leto okoli 500 mladih, najpogosteje v starosti od 15do 18 let, začasno opusti šolanje. Nekateri spoznajo, da se niso odločili za pravi program oziroma jim ne ustreza organizacija pouka. Nekateri se znajdejo v obdobju dalj časa trajajoče osebne krize, zato želi država s pomočjo občin in šol z njimi navezati stike v lokalnem okolju in jim pomagati. vzroke in posledice šolske neuspešnosti, ki segajo preko okvirov vzgojno-izobraževalnega področja, trenutno v Sloveniji nihče izrecno ne odgovarja. Med področji in ustanovami, ki se ukvarjajo s to Dejavnost informiranja in svetovanja mladim na vzporedni poti (ISM) (mladi, ki niso vključeni v izobraževalni sistem in niso prijavljeni kot nezaposleni na Zavodu RS za zaposlovanje) sta na pobudo Občine Ljubno predstavili Mojca Polak, koordinatorka projekta in Polona Kvartuh, svetovalka ISM z velenjskega Zavoda RS za zaposlovanje. V Sloveniji je to prvi projekt, ki v obliki celostnega svetovanja nudi pomoč tej ciljni populaciji. Po besedah Polone Kvartuh je glavni namen celostnega svetovanja preprečevanje socialne izključenosti in uspešna reintegracija ciljne skupine v izobra-ževanje/usposabljanje ali vstop na trg dela s tem, da se jih pritegne v svetovalni proces in z njimi dela Udeleženci predstavitve dejavnosti informiranja in svetovanja mladim na vzporedni poti so predstavili tudi svoje predloge za reševanje problematike mladih (foto: EMS) toliko časa, dokler niso pripravljeni, da se bodisi zaposlijo oziroma ponovno izobražujejo. Večji problem je, tako Mojca Polak, ker za problematiko, ni ustreznega usklajevanja in dovolj finančnih sredstev. Še naprej ostaja največji problem, kako do mladih sploh pri- ti, saj je največji problem prav vzpostavljanje mreže v lokalnem okolju. Pri tem je očitno največja ovira tajnost osebnih podatkov, saj družba nima sredstva, na kakšen način te ljudi poiskati. Po mnenju ravnatelja mozirske osnovne šole Antona Veneka gre za rizično populacijo otrok, za katere se ni nič naredilo. Po njegovem bo potrebno izoblikovati izhodišča, kako pristopiti k reševanju in konkreten program predstaviti županom in občinskim svetom. Pomočnica ravnateljice gornjegrajske osnovne šole Minka Grčar pa je prepričana, da je potrebno v izobraževalni ciklus vključiti tudi starše, saj ravno ti nemalokrat za svoje otroke izberejo prezahtevne srednješolske programe. Z uvedbo devetletke in izbirnimi predmeti je ustvarjen umeten občutek, da so otroci bolj sposobni, kot so bili včasih, poleg tega mladi nimajo občutka, kako pomembnoje pridobiti vsaj poklicno izobrazbo. Savinjčan MEJNI PREHOD PAVLIČEVO SEDLO S stalno obmejno prepustnico prehoden tudi ponoči Na podlagi izmenjave diplomatske note med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Zveznega ministrstva za zunanje zadeve Republike Avstrije je bil sprejet sklep o spremembi obratovalnega časa in obsega uporabe mejnega prehoda za meddržavni cestni potniški promet Pavličevo sedlo. Mejni prehod Pavličevo sedlo bo od 1. aprila do 2. novembra letos odprt od 7. do 22. ure, za vse državljane Evropske unije. Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, z veljavnimi listinami za prehod državne meje. V tem času se bo na mejnem prehodu izvajala stacionarna mejna kontrola. Mejni prehod za meddržavni cestni potniški promet Pavličevo sedlo se bo v času od 1. aprila do 2. novembra od 22. do 7. ure uporabljal za obmejni promet, kjer smejo državljani Republike Slovenije in Republike Avstrije državno mejo prehajati z veljavno stalno obmejno prepustnico. Policisti policijske postaje Mozirje bodo v tem obdobju med 22. in 7. uro v skladu z Odredbo generalnega direktorja policije opravljali mejno kontrolo v obliki policijskih patrulj. Kot je pojasnil načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, spo- razum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o spremembah sporazuma o obmejnem prometu, zakon o ratifikaciji sporazuma je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 13/1995, določa kot listine za prehod meje stalno obmejno prepustnico in obmejno izkaznico. Do stalne obmejne prepustnice so upravičeni državljani obeh držav, ki prebivajo venem od obmejnih pasov. Obmejni pas na našem območju obsega: vsa naselja v občini Solčava, vsa naselja v občini Luče, vsa naselja v občini Ljubno, naselja v občini Mozirje razen Dobrovelj pri Mozirju, Lok pri Mozirju, Homca, Spodnjih in Zgornjih Pobrežij ter naselji Nazarje in Prihova v občini Nazarje. Po evidenci Upravne enote Mozirje ima veljavno stalno obmejno prepustnico 64 oseb. V letu 2005 so izdali dve, letos pa tudi že dve prepustnici. Stalna obmejna prepustnica dovoljuje večkratni prehod preko državne meje in zadrževanje v obmejnem pasu vsakokrat do največ do pet dni. In kdo ima pravico do stalne obmejne prepustnice? Vinko Poličnik: »Pravico do stalne obmejne prepustnice imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v omenjenem obmejnem pasu in izpolnjujejo pogoje po zakonu o potnih listinah. Vlogo lahko državljani vložijo na sedežu Upravne enote Mozirje ali na krajevnem uradu. Priložiti morajo fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki mora kazati pravo podobo prosilca. Stroški znašajo 2.000,00 SIT (obrazec), vloga in izdaja sta takse oproščeni.« Predpisana starost za pridobitev pravice do stalne obmejne prepustnice je 15 let. Otroci do 15. leta se lahko na vlogo zakonitih zastopnikov vpišejo v prepustnico enega ali obeh staršev, v soglasju s starši pa tudi drugih oseb. Stalna obmejna prepustnica se izda z veljavnostjo petih let, možno pa je podaljšanje še do pet let, do preteka 10 let od dneva izdaje. Franci Kotnik POGOVOR Z ALPINISTOM TOMAŽEM HUMARJEM »Vse se zgodi z namenom kar se zgodi, je prav« Tomaž Humar Alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Tomaž Humar iz Zagorice nad Kamnikom velja za človeka, ki ima ali noro srečo ali pa zveze tam, kjer se jih z denarjem ne da kupiti. Lanskoletni odhod v Nanga Parbat bi se zanj končal skoraj usodno. A zase pravi, da ga ima Himalaja rada. Zato mu je dala še eno možnost. S svojimi alpinističnimi podvigi si je prislužil številne nagrade. Po preplezani južni steni Daulagirija pred sedmimi leti, ga je spoznal ves svet. Za sabo ima več kot 1.500 vzponov, od tega 70 prvenstvenih doma in po svetu. - Od kod ljubezen do gora oziroma kdaj ste začutili njihov klic? Nihče v naši družini ni hribolazec. Sam sem bil vedno črna ovca, na vse stvari sem gledal malo drugače kot ostali. V šoli in pozneje na faksu sem bil sicer zelo neopazen, z vzornim vedenjem. V mladosti meje oče prepričeval, daje »plezarija« izguba časa in naj se raje lotim dela. S tem je poskrbel za mojo vzdržljivost. Treniral sem rokomet. Med služenjem vojaškega roka na Kosovu sem se proti svoji volji znašel v tankih, nasproti mene pa ni bila vojska, temveč otroci, oboroženi z zažganimi steklenicami bencina. Nisem se mogel sprijazniti s tem, karsejetam dogajalo. Udaril sem ob rob človeškega dostojanstva. Tedaj se je v meni nekaj prelomilo, mir in svobodo sem našel v hribih. Z alpinizmom pa meje zastrupil legenda slovenskega alpinizma, pokojni Stane Belak -Šrauf, v šolskem smislu pa Bojan Pollak. - Kakšno vlogo pri vašem osvajanju vrhov ima Logarska dolina? V Logarski dolini sem pogosto, predvsem pozimi. To je zame teren, kjer se da zelo kvalitetno trenirati po zaledenelih slapovih. Seveda je veliko odvisno od razmer. - Prejeli ste številne nagrade in priznanja: zlati cepin za vzpon na Arna Dablam, naziv slovenski alpinist leta 1996, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri, Bloudkova nagrada, častni znak Republike Slovenije, encian za življenjsko delo, ki ste ga prejela do sedaj le legendi alpinizma Reinhold Messner in Edmond Hillary-ja, nominacija za zlati cepin za Aconcaguo. Nikoli mi ni bil cilj dobiti nagrado ali zmagati, temveč vrniti se. A če se želiš vrniti, moraš večino časa preživeti z naravo. - Alpinizem je vaš način življenja? Pri petindvajsetih letih sem kolebal. Ali bom delal kot projektant signalno varnostnih sistemov ali pa živel za alpinizem in se preživljal z višinskimi deli. Takrat sem si z višinskimi deli kupil navidezno svobodo in živel za alpinizem. - Vaša prva himalajska odprava? Ganeš 1994. Na poti navzdol sta me skoraj pokopala izčrpanost in mraz. Misel na družino in Šraufovo prigovarjanje sta mi pomagala zbrati poslednje moči, s katerimi sem je vrnil do tabora. Ob odhodu je Šrauf to odpravo poimenoval »odprava odpisanih«. Bil sem premlad, da bi razumel, kaj to pomeni. - In vaš prvi osemtisočak? Anapurna ali »Bogata žetev«, kot bi rekli po naše, je bila zame, predvsem po zaslugi vodje Toneta Škarje, nepričakovana priložnost, ki je nisem hotel izpustiti iz rok. Bila je edina prava klasična himalajska odprava, ki sem jo imel priložnost izkusiti. Noč sem preživel na tako imenovani »meji smrti«. Zjutraj sem se kljub prepovedi vodje odprave na lastno pest odpravil proti vrhu. 6. maja 1995 sem sam stal na 8.091 metrih. - Niste človek, ki bi izpolnjeval ukaze drugih. Na Nuptseju ste izgubili prijatelja. Odpovedal sem se klasičnim himalajskim odpravam. Kmalu sem spoznal, da gre v alpinizmu presneto zares. Da gredo stvari tudi narobe, sem spoznal na Nuptseju, ko je z vrha gore močan sunek vetra odpihnil Janeza Jegliča -Johana. Celo smer sva plezala nenavezana. Tako sva bila hitrejša, pa tudi bolj varno je bilo v danih razmerah. Ko pa sva priplezala na vrh, se je zgodilo. Padel je v globino. Na vrhu sedemti-sočaka sem ostal sam, v slabem vremenu, brez vrvi, hrane in tekočine. Tedaj sem ugotovil, koliko moči je potrebno, da človek prenese breme izgube prijatelja. Ugotovi sem, da je 80% alpinizma v glavi, ostalo je fizična pripravljenost. Po vrnitvi domov, sem se znašel psihično in fizično na tleh. Brez službe in navideznih prijateljev. Nisem mogel pomagati sebi, ne svoji, kaj šele prijateljevi družini. - Najtežjo steno v svoji karieri, Daulagiri, ste preplezali solo, v alpskem stilu... V organizaciji odprave in izboru njenih članov sem se oddaljil od ustaljenih pravil in s seboj povabil skupino prijateljev, ki sicer niso imeli veliko zveze z alpinizmom, a so po mojem mnenju bili bistveni za uspeh odprave. Tedaj so nas strokovni krogi poimenovali »horda privatnikov«. Ko sem bil v steni, sem se prvič v življenju zavedel, da me čaka konec, če bom trmoglavil proti vrhu. Bil sem izčrpan. Le misel na družino mi je vlivala toliko moči, da sem se lahko vrnil. Vse se zgodi z namenom. In kar se zgodi, je prav. - Po uspešni vrnitvi z Daulagirija, potem ko ste preživeli nemogoče, pa ste doživeli nesrečo doma... Pri delu na nedokončani hiši sem padel vzvratno v odprtino za stopnice in si močno poškodoval obe nogi. V naslednjih mesecih, ki sem jih preživel po bolnišnicah in zdraviliščih, sem bil nekajkrat na robu preživetja. Zdravniki so nad mano obupali. Po številnih operacijah so mi dejali, da ne bom več hodil. Nato pa sem šel v Nemčijo, kjer so me še enkrat operirali. Sedaj imam desno nogo malo krajšo, levi gleženj delno mobilen. Vsi so bili prepričani, da ne bom več plezal. - Poleti 2002, le leto po zdravljenju, ste že bili spet v Himalaji. Jeseni 2002 sem zopet dihal nad 8.000 metri tibetanskega osemtisočaka Šiše Pangme. Pol leta kasneje sem poskušal preplezati južno steno Nanga Parbata,asta mi zdravje in vreme to onemogočila. Neuspeh me ni ustavil, zato sem se lani ponovno podal tja, kjer bi kmalu tudi ostal. Rešili smo me Pakistanci, akcija reševanja je uspela prav zaradi sodelovanja obeh vlad in požrtvovalnosti vseh, ki so neposredno sodelovali v akciji. Zmagalo je sočutje! - Vaše reševanje je spremljala številna javnost. Mnenja so bila deljena. Kako ste uspeli preživeti? Kolikšni so bili stroški? Potrebni sta dobra telesna pripravljenost in psihična zmogljivost. Že dolgo se ukvarjam z alternativnimi zadevami. Prepričan sem namreč, da ljudje nismo le sestavljeni iz »Špeha« in kosti, temveč imamo še kaj več. Pri vsem tem mi je pomagala meditacija, s katero sem znižal srčni utrip. Reševanje je s šest tisoč evri pokrila slovenska vlada, 40 tisoč dolarjev sem poravnal iz lastnega žepa, pa še to s popustom. Seveda so mi pri vsem tem zaračunali le stroške bencina in ne njihovih ur. Na roko so mi šli tako Švicarji kot Pakistanci, Za velikimi naslovi, pa naj bodo v plus ali v minus, se realizira le malo obljub. Takoje bilo tudi v mojem primeru. A pomembno je, da mije bilo dano preživeti - z namenom. - Za požrtvovalno delo svojih rešiteljev ste se oddolžili z ustanovitvijo fundacije. Od kar mije pakistanska vojska podarila še en rojstni dan, sem se odločil v spomin na njihovo prijaznost in pogum pomagati tam živečim ljudem. Z zbranimi sredstvi sem želel poskrbeti za bolnišnično oskrbo. Manjša bolnišnica v dolini podjužno steno Nange Parbat, v vasi Tashering, bi lahko oskrbela okoli 600 hiš, oziroma 3.500 prebivalcev, ki morajo sedaj zdravstveno pomoč iskati v oddaljenem Astroju, kjer zdravnik nima stalnih uradnih ur ali vše bolj oddaljeni bolnišnici v Gilgitu. A kot kaže, bo bolnišnica morala za nekaj časa počakati, ker je Pakistan prizadel potres in sem večino energije preusmeril k odpravi posledic te elementarne nesreče. - Vaš prijatelj Mire Steinbuch, ki je napisal kritiko za vašo knjigo Ni nemogočih poti, je zapisal: »S Humarjem bi z veseljem še! na pivo, v steno pa ne. Njegovi večdnevni vzponi na tanki liniji med tukaj in tam, med časom in prostorom, so komaj razumljivi celo alpinistom, kako naj bodo šele laikom, ki se nikoli niso tresli na majavem grifu, ki nikoli niso zabili klina, ki se nikoli niso vzpenjali po zaledenelem slapu, kjer je bil led že tako stopljen, da je skozi luknje brizgala voda.« S tem zapisom vas je dobro okarakterizira!. A ker velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa, me zanima, če bosta tudi otroka šla po vaši poti? Težko rečem. Hčerka Urška je bolj umetniški tip inji ležijojeziki. Sin Tomaž pa je še večji »kaveljc«, kot sem bil sam. Trenutno trenira nogomet, a se je že pri osmih letih podal z mano tudi v stene. Kakor koli se odločita, tudi če bosta umetnika ali igralca biljarda, spoštoval bom njuno odločitev. Važna je motivacija. Najslabše vdanašnjem času je to, da mladi tega nimajo. - Ju boste pri njunih odločitvah podpirali, tudi če se odločita za alpinizem? Čeprav sin že danes trdi, da se z alpinizmom ne bo nikoli ukvarjal, kerje prenevaren, ga bom podpiral, če se bo odločil za »plezarijo«. Ne bom storil, kot je to naredil moj oče, ko sem se pojavil z vrvjo. Postavil me je namreč pred vrata ... Če se proti nekomu začneš boriti, je že prvi znak, da ga izgubljaš. Prav zaradi tega je boljše,da ga naučiš, kar mora vedeti. Pri tem je zelo zgovorno dejstvo, da tisti, ki smo se zapisali alpinizmu kot načinu življenja, nas več kot 70% življenja ne bo končalo v postelji. - Kje se vidite čez deset let? V »penzijonu«, ali ni že čas? (smeh). Stem tempom življenja jih bo težko preživeti. Če pa jih bom doživel, bo moje življenje še naprej povezano z gorami. Za socialno varnost se bom še naprej ukvarjal z višinskimi deli. Veliko se ukvarjam z razvojem nove opreme na področju »outdoor-ja«. Kot vodnarju mije zelo pomembna svoboda. Življenje je lepo, ni pa »radio veseljak«. Pogovarjala seje Marija Sukalo MOZIRJE Bo projekt Mozirske trate zaživel? V Mozirju primanjkuje stanovanj za mlade družine, ravno tako za starejše, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevni oskrbi. Že dolga leta se rešuje tudi prostorska stiska oseb z motnjami v duševnem razvoju. Potrebujejo bivalno enoto, v kateri jim bo nudena 24-uma oskrba in varstveno delovni center, v katerem bi delali. Rešitev nakopičenih problemov je sedaj pred vrati, toda zaenkrat zgolj v papirnati obliki. Jurij Maleševič: »Ne gradimo domov za starostnike, ampak socialna naselja.« (foto: Benjamin Kanjir) Projekt Mozirske trate bi rešil omenjene izzive, s katerimi se srečujejo mnogi Mozirjani, pa tudi okolišani. Dolgo se namreč že govori o različnih rešitvah, ki so doslej ostale zgolj pri obilici vloženega truda, kaj dlje od različnih dogovorov pa ni prišlo. Občinske uprave, tako zdajšnja kot bivše, so iskale morebitne investitorje, ki bi bili pripravljeni svoj kapital vložiti v razvoj in dobrobit Mozirja. Slednjih ni bilo. Do pred meseci, koje z izraženim interesom v ta prostor vstopil Jurij Maleševič s podjetjem Interdesign. Na prostoru med Trnavo in kopelcami naj bi nekako v dveh letih najprej zrasel objekt, namenjen mladim družinam in zaposlenim v okviru uresničitve socialnega programa. Slednji predvideva gradnjo varovanih stanovanj, doma starejših in varstveno delovnega centra skupaj z domom oskrbovancev. Poleg izdelave načrtov in pridobljenih dovoljenjje investitor že odkupil vsa zemljišča. Odkupljena je tudi sedanja občinska stavba, iz katere se v drugi polovici letošnjega leta vse službe selijo v novo upravno stavbo na Podrožnik. Stara občinska stavba je sprva namenjena temeljiti prenovi in dozidavi. Že naslednje leto naj bi v njej dobila prostor varovana stanovanja. Investitor bo zagotavljal ekološko gradnjo in uporabo domačih, kvalitetnih materialov. Strehe bodo večinoma ozelenjene in pohodne, kar bo prineslo dodatne površine. Fasade na južnih delih bodo lesene, stavbe pa grajene po načelu pritličje in največ dve nadstropji. Na strehah bodo sončni kolektorji. V varovanih stanovanjih bo dobilo prostor od 100 do 130 oseb, v domu starejših okoli 100, stanovanjski objekt za mlade družine in zaposlene pa predvideva okoli 25 stanovalcev. Investitor predvideva, da bo pridobil gradbeno dovoljenje do letošnjega decembra, tako da se bodo Mozirske trate lahko začele graditi že naslednjo pomlad. V naselju bo delovna mesta dobilo okoli 40 ljudi, kar tudi ni zanemarljivo dejstvo. Mozirje nima industrije in ne more pričakovati razvoja v tej smeri. Vse moči bi bilo zato potrebno vlagati v razvoj wellnesa, turizma in socialnih programov. Mozirske trate so prvi obširnejši projekt, ki že dobiva oblike, ob uresničitvi napovedi pa bo zaživel v naslednjih dveh do treh letih. Benjamin Kanjir CINDI SLOVENIJA Opusti kajenje in zmagaj 2006 Na pobudo Evropske zveze za preprečevanje kajenja ENSP poteka od leta 2005 protikadilska medijska kampanja »HELP, za življenje brez tobaka«, namenjena zlasti za mlade, stare od 15 do 30 let. Akcija v državah članicah Evropske unije med drugim spodbuja vzpostavitev različnih oblik pomoči pri odvajanju od kajenja, med katere sodi tudi vzpostavitev svetovalne linije. V Sloveniji je svetovalni telefon »CINDI pomoč pri opuščanju kajenja« na številki 01 230 73 70 začel delovati v ponedeljek, 3. aprila 2006, ob 17. uri. Deloval bo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17.00 do 20.00. Akciji Opusti kajenje in zmagaj 2006 se lahko pridružijo kadilci in kadilke z izpolnjeno prijavnico ali prijavo preko spletne strani www.cindi-slovenija.net. Med sodelujočimi v akciji bodo 30. maja 2006 izžrebali bogate nagrade. Glavni nagrajenec se bo potegoval tudi za mednarodno super nagrado v vrednosti 10.000 ameriških dolarjev ali mednarodno regijsko nagrado v vrednosti 2.500 ameriških dolarjev. KF RAZVOJNI PROGRAMI PODEŽELJA Dovolj veliko število prebivalcev je pogoj za investicije Razvojni program podeželja za občine Ljubno, Luče in Solčava: Med drevesom in zibelko, lesne poti Zgornje Savinjske doline, ki je bil pripravljen že pred tremi leti, sedaj upravlja Zavod Savinja. V okviru finančne perspektive Evropske unije pa je za spodbujanje razvoja podeželja letos predvidena dopolnitev teh programov, saj se morajo občine pripraviti na novo programsko obdobje. Tudi občine Ljubno, Luče in Solčava so pristopile k dopolnitvam programa in se prijavile na lanskoletni razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dopolnitve razvojnih programov in se tako vpisale med 31 območij, ki so pristopili k dopolnitvam. Sredi marca so v želji, da bi informirali vse zainteresirane subjekte o možnostih pridobitve različnih virov financiranja za projekte individualnih investicij, kakortudi investicij skupnega pomena, izvedli predstavitve na Ljubnem, v Lučah in Solčavi. Predstavitvi sta v imenu zavoda pripravili Cvetka Mavrič in Ivica Orešnik. Mavričeva je udeležencem posvetov predstavila sam Zavod Savinja v vlogi upravljavca programa, Orešniko- va pa je spregovorila o sredstvih programa Lider. Mednarodna mreža Lider ponuja možnost, da se v okviru strategije lokalnega razvoja kombinirajo konkurenčnost, okolje in kakovost. Pogoji povezovanja zaenkrat še niso dorečeni. Znanje le bistveni pogoj - število prebivalcev območja, ki jih ne sme biti manj kot desettisoč. Tega pa žal niti vse tri občine skupaj ne dosegajo. Prav zaradi slednjega, so udeleženci posveta menili, da bodo k pristopu morali animirati tudi nekatere sosednje občine. Te pa se še niso prijavile k dopolnitvam razvojnih programov. Udeleženci so spregovorili tudi o idejah za razvoj različnih področij, saj se zavedajo, da kmetijstvo ne prinaša zadostnega zaslužka za preživetje in bi dopolnilne dejavnosti izboljšale kvaliteto življenja na kmetijah. Mavričeva in Orešnikova sta jih zato pozvali, da posredujejo tudi svoje predloge programov in vizije, tako posamezniki kot podjetja, ki želijo uresničiti svoje ideje s pomočjo sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKUJS) v obdobju 2007 - 2013. Predloge bodo na Zavodu Savinja sprejemali vse do konca marca. Marija Sukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO Množična udeležba in optimizem na srečanjih upokojencev Člani ljubenskega društva upokojencev so s številčno udeležbo na letošnjem občnem zboru zopet potrdili svojo pripadnost društvu, ki združuje 432 članov. Predsednik društva Franc Povh je prisotnim predstavil aktivnosti, ki so zaznamovale delo društva v preteklem letu. Najpomembnejši dogodki, ki so postali že kartradicionalni, so vsakoletno poletno srečanje - piknik pri ljubenskem ribiškem domu in srečanje ob zaključku leta. Udeležba je na vseh teh prireditvah številčna, kar pomeni, da so takšni družabni dogodki med upokojenci zelo priljubljeni. De- javnost društva je usmerjena tudi na pomoč pri konkretno izpostavljenih problemih, ki tarejo upokojence, saj so člani upravnega odbora vsakomur pripravljeni priskočiti na pomoč. Na zboru so izpostavili tudi korektno sodelovanje z ljubensko občino, kjer imajo veliko razumevanja in posluh do problemov, s katerimi se srečujejo upokojenci. Člani društva imajo poleg dosedanjega enkrat mesečnega preverjanja krvnega tlaka in krvnega sladkorja sedaj tudi možnost preverjanja holesterola. V skrbi za zdravje imajo članice društva v šolski telovadnici organizirano tudi telovadbo. Kulturno društvo Nazarje felKD Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje Občina Nazarje Prijazno Vas vabimo na zanimiv plesni večer z nastopom odraslih folklornih skupin z Laškega, Žalca in Zgornjesavinjskega področja. Folkloristi Vam bodo plesali na prireditvi pod imenom DRGL'CA (zgornjesavinjski ples s podrsavanjem nog) v soboto, 8. aprila, ob 19. uri, v DOMU KULTURE NAZARJE. Vstopnina bo 500 SIT (2.08 eur) Med gosti, ki so se udeležili občnega zbora, je bil tudi predsednik zgornjesavinjskega odbora DeSUSa Peter Habjan, ki je predstavil aktivnosti upokojencev pred letošnjimi jesenskimi lokalnimi volitvami. Kot je že običaj, so se tudi po občnem zboru prisotni zadržali ob kozarcu in okrepčilu, ob zvokih harmonike pa so se samo potrdile besede predsednika Franca Povha o optimizmu, ki se odraža na vsakem srečanju ljubenskih upokojencev. Franjo Atelšek CITYCENTER CELJE Pestro in zabavno velikonočno dogajanje Po pestrem otvoritvenem dogajanju v Citycentru Celje se veselo razpoloženje nadaljuje z velikonočnim programom. Citycenter se je v predprazničnem času odel v zanimivo velikonočno okrasje z rožami, pisanimi pirhi in razigranimi zajčki. Poleg tega bodo od 3. do 18. aprila v Citycentru potekale različne delavnice in razstave. Atraktivno velikonočno dekoracijo sestavljajo gozdne živali, rastline in seveda velikonočni zajčki. Dekoracija je gibljiva in bo pritegnila pozornost obiskovalcev vseh starosti, še posebej pa najmlajših. Med omenjenimi razstavami velja posebej opozoriti na predstavitev tradicionalnih in sodobnih tehnik izdelave velikonočnih jajc. Danes, 7. aprila, si obiskovalci lahko ogledajo izdelavo butaric in velikonočnih aranžmajev, 13. in 14. aprila pa bo na ogled izdelava pirhov in pisanic v različnih tehnikah. KF Portal Savinjske dolina RAZSTAVA ROČNIH DEL Stvaritve po krojih njihovih babic V nazorskem domu kulture je domače društvo upokojencev 25. marca pripravilo razstavo ročnodel-skega krožka. V uvodu je obiskovalce pozdravil predsednik nazorskega društva upokojencev Janez Štiglic. Upokojenke so pripravile tudi pester kulturni program. O sami razstavi, krožku in društvu osteoporoza sta spregovorili glavni idejni voditeljici razstave Ida Kotnik in Majda Krajner. V ročnodelskem krožku ustvarjajo telovadke - članice društva za osteoporozo in upokojenke, ki se že drugo leto družijo v jesenskem in zimskem času enkrattedensko dve uri ter si izmenjujejo izkušnje in ideje za izdelke. Tedaj pogovor pogosto steče tudi o drugih problemih in tegobah vsakdanjega življenja ljudi Razstava ročnih del je bila odraz velikega števila ur, ljubezni in potrpljenja, ki so jih razstavljavci vložili v izdelke (foto: Marija Šukalo) v tretjem življenjskem obdobju. Ob materialih za delo in izdelkih, narejenih doma, pa se najdejo tudi dobrote iz pečice. Po besedah Ide Kotnik se vse članice krožka rade ukvarjajo s šivanjem, pletenjem, kvačkanjem in likovno dejavnostjo. Iz različnih odpadnih materialov ustvarjajo čudovite izdelke. Razstavo so posvetili materinskemu dnevu. Umetelno narejeni izdelki, ki so bili na ogled, so bili odraz velikega števila ur, ljubezni in potrpljenja, ki so jih razstavljavci vložili v izdelke. A po količini le-teh se ni bati, da bodo slovenski motivi utonili v pozabo. Marija Šukalo GLEDALIŠKA SKUPINA IZ ROVTA POD MENINO Okuženi z gledališčem Mali gledališčniki iz Rovta pod Menino so na zadnjo marčevsko soboto in nedeljo v osnovni šoli v Šmartnem domačemu občinstvu predstavili novo igro v priredbi in režiji Mojce Semprimožnik. Letos je Semprimožnikova že drugič zapovrstjo brskala med prigodami Butalcev, ki jih je zapisal Fran Milčinski. Priredila je njegov tekst Hop, Cefizelj! in postavila na oder dvanajstlikov, kijih mali in malo večji igralci upodabljajo s pristnostjo in veliko energije. Predstava Hop, Cefizelj! je od trenutka, ko se dvigne zavesa, komedija v pravem pomenu besede. Liki, kijih Hop, Cefizelj, pa te imam! (foto: Marija Šukalo) upodabljajo mladi igralci, so pristni, karakterno dovršeni in vsi po vrsti zabavni, a tudi poučni. Svežina in igrivost, kakršno lahko dajo predstavi le otroci, sta tisti, ki pritegneta k ogledu tako najmlajše kot tudi starejše gledalce. In zakaj so si ponovno izbrali Butalce? »Njihove prigode so tako pristne, tako »naše«, da človek preprosto ne more mimo njih. Njihova aktualnost nima časa, ne prostora, in prav zaradi tega se lahko dotakne vsakogar, ki to dovoli,« je mnenja Semprimožnikova, ki zatrjuje, da je gledališče zanjo genska »bolezen«, ki jo je podedovala od dedka. Marija Šukalo OB SA’ Kuhanje užitek tudi za moške Priprava hrane, kuhanje, delo za štedilnikom, pomivanje posode, so opravila, ob katerih človek takoj pomisli na skrbno žensko • gospodinjo, ki so ji kuharske veščine nekaj povsem vsakdanjega in samoumevnega. Le malokdaj pa v takšni viogi vidimo moške, sploh pa ne na čisto pravem kuharskem tečaju, kakršen se je pred kratkim odvijal v Fašunovi hiši na Ljubnem. Udeleženci kuharskega tečaja so se po vzdušju ob štedilniku sodeč odlično počutili in zabavali (foto: Franjo Atelšek) Druščina sedmih prijateljev se je odločila, da sodobno opremljena kuhinja v Fašunovi hiši, kjer ima svoj sedež Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja, ne bo samo za okras, ampak mora služiti svojemu namenu. Beseda je dala besedo in možakarji so se dogovorili z Občino Ljubno, omenjenim Zavodom in z upokojeno predmetno učiteljico biologije in gospodinjstva, Marijo Bez-ovšek iz Gornjega Grada. Za tekoče in mesne dobrote so poiskali sponzorje, napolnili shrambo s potrebnimi živili in z obilo dobre volje, pa tudi radovednostjo je bil nared prvi pravi kuharski tečaj za moške. Štiri popoldneve so se trije Franci, Milan, Franjo, Branko in Jože spoznavali s kuharskimi skrivnostmi, kijim jihje na preprost in razumljiv način prikazovala voditeljica tečaja Marija Bez-ovšek. Različnejuhe, mesnejedi, peka kruha, štruklji, žlinkrofi, ajd-nek, solate, prav vse je prišlo na vrsto za ukaželjne možakarje. Pod budnim očesom mentorice so se naučili marsikatere kuharske veščine, sploh pa so se v novih vlogah, po vzdušju ob štedilniku sodeč, odlično počutili in zabavali. Udeleženci 1. seniorskega kuharskega tečaja so za uspešno opravljen tečaj prejeli diplome, pridobljeno znanje pa bodo v praksi najbolje ocenile njihove soproge, prej ko slej pa se bo izkazalo tudi na kakšnem prijetnem druženju s prijatelji. Franjo Atelšek Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni številki 080 15 85. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška Piše: Aleksander Videčnik KUGOVNIKOVE PRIPOVEDI V prejšnji številki našega časopisa smo že objavili del razgovora z Jožetom Brglezom - Kugov-nikom. Zanimivo je opisal razne navade ob velikih praznikih. Pa jih spoznajmo ali bolje, pa jih spet obudimo. NA SVETI VEČER Vsako dekle je zanimalo, ali se bo kmalu poročila, za odgovor so imeli poseben običaj. Domača dekleta so prinesla v hišo "pacaste" (drva za krušno peč) in sojih stresla na sredo "hiše". Nikoli ni smela katera od njih to delo opraviti brez nadzora. Šloje za to, da zunaj, koje nabirala drva,teh ni štela. Zato so jih ob navzočnosti družine v hiši prešteli. Če so bila drva na pare, je to pomenilo, da se bo dekle v letu, ki prihaja, poročila. Kadar ni bilo tako, pač tudi ohceti v prihajajočem letu ni bilo. Pogosto so ta prizor gledali še sosedje, ki so prihajali s hribov in so se spotoma k polnočnicam oglasili pri hiši. Štetje so torej opravili kar vsi navzoči. Navada je bila, da so k polnočnicam hodili v večjih skupinah in si svetili z baklami. ULIVALI SO SVINEC To so ljudje tiste čase radi počeli. Na žlico so dali košček svinca in ga kar na skrovu zagreli in tekočega vlili v mrzlo vodo. Odlitek so nato ocenjevali, kaj lahko njegova oblika pomeni. Vešči prerokovanja so nato povedali kaj bo tisti, kije svinec vlil, v prihodnjem letu doživel. Tako so nekatere oblike pomenile težko življenje, če je bila oblika rože, je to pomenilo srečo. Tistim, ki so bili godni za vojake, je pomenila oblika konja odhod v vojsko. Naslednji dan so imeli vsi domači svoje odlitke pred seboj na mizi, starejše ženice pa so skrbno ugotavljale oblike in tolmačile njih pomen. Če ni bilo mogoče ugotoviti prave oblike, so rekli, da se lastniku ne bo kaj posebnega zgodilo. To seje običajno dogajalo na sam božični dan pri zajtrku. Vedno so pazili, daje vsakdo ie po enkrat naredil odlitek, to je bilo pravilo! Marsikje so odlitke svinca skrbno shranili. Med hojo k polnočnicam se ni smel nihče ozreti nazaj na domačijo, ker je lahko videl na strehi krsto, kar je pomenilo, da bo nekdo izmed domačih v prihodnjem letu umrl. POTICE Pri Kugovnikovih so iz roda v rod delali posebno lepe in domiselne potice. Seveda je od nekdaj znano, da so v okolici Ljubnega ohranili star 3z moje beležnice ... običaj izdelovanja potic, ki sojih na cvetno nedeljo nesli k blagoslovu. Tako še danes ravnajo. Kugovnikje obdržal staro navado in izdeluje potice iz petih vrst lesa in sicer uporablja - ivo, meko, lesko, bršljan in božji les. Vrbe ne uporabljajo, ker pravijo ljudje, da seje na vrbo obesil Juda, koje izdal Jezusa, zato ta les ni primeren za nekaj, kar bo blagoslovljeno. Ljudje so od nekdaj delali potice po svoji zamisli, tudi drugod, ne le na Ljubnem. Vemo, da so prav posebne oblike izdelovali nekoč v Lučah, pa tudi na Rečici ob Savinji. Vsekakor je kmet prinašal k blagoslovu potice v obliki predmetov, ki jih je tako ali drugače v življenju in pri svojem delu rabil. Zatoje bilo pogosto videti razno orodje, glasbila, ure, opremo za vlečne živali in podobno. Z blagoslovom potic je kmet v svoji veri prenašal srečo v vsakdanje življenje in seveda sije prav posebej želel varno delo. Sogovornika v Primožu Povsod po dolini sem iskal podatke o ustnih izročilih in verovanjih, pa tudi o navadah in običajih. Marsikaj zanimivega je že tonilo v pozabo. Škoda! V Primožu sem našel dva pripovedovalca pri Ekonomskih, tako so pravili domačinoma Janezu in Jožefi Detmar. Baje zato, ker sta nekaj časa delala na zadružni ekonomiji na Ljubnem. Iz njihovih podatkov sem lahko razbral potrditev tistega, kar je povedal že Kugovnik. Tudi Detmarja sta pripovedovala najprej o coprniku z Rebernije, Gorskem Nejču. Glede domačega zdravljenja pa sta omenila Frančiško Brglez - Žovne-tovo, kije zagovarjala. Znana je bila po zagovorih proti nespečnosti otrok. Imela je določene rože, kijih je skuhala in ji navezala na konec prstov bolnega otroka. To je odgnalo slab spanec in strah. Seveda je nato "modlila", besedilo je nerazločno izgovarjala, da ni nihče mogel kaj razumeti. Otroke so nosili tudi k njej na dom, da jihjetam zagovorila. Ljudje so se bali coprnic. Baje so si v sorodu zaupali coprniške veščine, torej je prehajalo to znanje iz roda v rod. Za učenje svojih naslednic, so coprnice uporabljale poseben stol, na katerem je sedela tista, ki seje učila. V Primožu je bila znana Kropušca, ki je nagajala sosedu Goršetu. Toda on je imel poseben način, da se je coprnici maščeval. Podobnega ukrepa zoper hude ženske nisem sicer nikjer zasledil. Torej, doma je močno zakuril z drvami, ki so bile 4 kvatre dolgo v zemlji zataknjene, saj, karje bilo vtlehje imelo po verovanju ljudi še posebno moč! V lonec je dal od jalovke mehur. Koje že skoraj vrelo, je zaklenil kuhinjo. Mož od Kropovšce je vdrl v hišo in iz omarice v veži vzel smetano in z njo namazal ženo, da jo je rešil vročine (smodilo jo je, op. A.V.). Če bi mehur povsem zavrel, bi coprnica umrla od bolečin, tako so tedaj menili ljudje. Kropušca je tudi sicer marsikaj slabega naredila ljudem, celo lastnim otrokom je s čarovnijo preprečila, da bi imeli otroke... Še nekaj iz pripovedovanja zakoncev Detmar, pa bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. jscetno state fotografije »A _ _ i'lliliil'einirt SVstoiiitiìyr n j iniMTrHii'iiìVii .)> FV.iik ■!■ OQvcrii. >1. Jii in inili‘1'.»»IAMrtifl*. 'f-t i •' -i' i IVi-dlfr.'r 7. aprila bo 500 let od rojstva svetega Frančiška Ksaverija. Lepo in staro votivno podobico iz Radmirja, nam je poslal Janez Mavrič iz Gornjega Grada. Pred štirinajstimi dnevi smo v naši rubriki predstavili življenjska zavarovanja kot neke vrste davčni ščit. Agresivna tržna politika zavarovalnic je skozi minulo desetletno obdobje vSIoveniji povzročila čudno situacijo, ki se odraža v tem, da ima življenjsko zavarovanje v taki ali drugačni obliki sklenjeno že veliko ljudi, večina pa je zavarovana prenizko oziroma neustrezno glede na dejanske potrebe. Verjetno ste tudi vi sklenili eno ali več polic življenjskega zavarovanja po principu, »da mora vsak biti zavarovan, da mora vsak varčevati za pokojnino in da je tovrstna oblika zavarovanja nekaj povsem običajnega v tujini«. Vaša končna odločitev je verjetno bazirala na vprašanju zavarovalnega zastopnika: »Koliko pa bi lahko mesečno plačevali?« In sklenili ste polico in Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom medom si je že v kameni dobi tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševan-ja sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opra-ševalca, se lahko zahvalimo za KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Zavarovalna vsota naj zadošča za dosmrtno rento od takrat dalje mirno spite. Vsaj mislite si, da lahko mirno spite. Toda ali veste, koliko znaša vaša zavarovalna vsota? Ali veste, koliko bi morala znašati glede na vaše socialne in ekonomske razmere? Če vam zavarovalni zastopnik ne zna odgovoriti na ta vprašanja, mu mirne duše pokažite vrata, kajti v tem primeru je samo inkasant provizije, ne pa zastopnik, kaj šele svetovalec. Bistvo je skrito v dejstvu, da vaša največja finančna dobrina ni vaša hiša ali kakšna druga nepremičnina, niti ni avto, niti niso vaši prihranki na bančnem računu ali v kakšni drugi obliki. Vaše največja finančna dobrina je vaša sposobnost ustvarjanja prihodkov in prav to dobrino moramo zavarovati z življenjskim zavarovanjem. Sposobnost ustvarjanja prihodkov ugasne s smrtjo, poškodbo, boleznijo, invalidnostjo, izgubo zaposlitve in starostjo, ki ima za posledico upokojitev. Če na primer zbolite, se ponesrečite ali postanete invalid, se vaši prihodki bistveno znižajo, podraži pa se vaša oskrba. Vaša zavarovalna vsota bi zato morala zadoščati za izplačevanje (vsaj) dosmrtne rente, s katero bi nadomestili razliko med invalidsko pokojnino in prihodki, s katerimi si zagotavljate sedanji življenjski standard. Izgubo zaposlitve je najbolje premostiti z denarno rezervo, ki je najprimernejša v obliki bančnega depozita, denarnega ali obvezniške- ga vzajemnega sklada, lahko pa si denar za tovrstne primere zagotovimo tudi z izplačilom predujma iz naslova življenjskega zavarovanja, če nam polica to seveda omogoča. Zavarovanje za primer smrti je pomembno zaradi tistih, ki so eksistenčno odvisni od vaših prihodkov. Običajno so to otroci in/ali zakonski partnerji, včasih pa tudi druge osebe. Zavarovalna vsota za primer smrti mora zagotavljati preživetje vaših najbližjih vsaj za določen čas, iz tega naslova pa se morajo poplačati tudi vse vaše finančne obveznosti (krediti), ki bi jih ob smrti pustili za sabo. In nenazadnje: renta iz izplačane zavarovalne vsote skupaj z dobičkom mora zapolniti vašo pokojninsko vrzel. Po sedanji zakonodaji znaša pokojninska osno- va 72,5 odstotka povprečja neto plač najboljših zaporednih 18 let delovne dobe, zaradi pokojninske reforme pa lahko v prihodnje pričakujemo še bistveno znižanje odmernega odstotka. Več o tem pa na brezplačnem predavanju, ki ga bomo ta mesec organizirali v Mozirju. Franci Kotnik Bistvo je skrito v dejstvu, da vaša največja finančna dobrina ni vaša hiša ali kakšna druga nepremičnina, niti ni avto, niti niso vaši prihranki na bančnem računu ali v kakšni drugi obliki. Vaše največja finančna dobrina je vaša sposobnost ustvarjanja prihodkov in prav to dobrino moramo zavarovati z življenjskim zavarovanjem. Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi. Večina kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje za opraševanje čebele. Te letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar - sladkorno raztopino, ki jo potrebujejo za hrano. Na dlačicah svojega telesa prenašajo cvetni prah z ene na drugo rastlino. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Rastline oprašene s čebelami dajejo večji donos in boljšo kvaliteto plodov in semena. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo tudi k ohranjevanju in izboljšanju lastnosti teh rastlinskih vrst Kljub vsej svoji koristnosti pa je v današnjem času čebela zelo ogrožena. Vzrok za to je intenzivna kmetijska proizvodnja, v kateri se uporabljajo zaščitna sredstva -pesticidi. Ob tem izrazu večinoma najprej pomislimo na kmetijske pesticide, kijih pri nas imenujemo fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS). Ta se v glavnem uporabljajo za povečanje kmetijske proizvodnje, ohranjanje nasadov in pridelovanje zdravih kmetijski pridelkov, ki ne vsebujejo glivic, bakterij in žuželk. Zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih pripravkov za zatiranje škodljivcev in bolezni, lahko FFS in njihove razgradne produkte najdemo tudi v različnih živilih, vodi in okolju. Tako so lahko FFS tudi določena potencialna nevarnost za človeka in ostala živa bitja, med katere sodi tudi čebela. Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi je urejeno v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 98/ 2004 UPB1), ki poleg ostalega predpisuje njihovo pravilno rabo, ki ne ogroža zdravja ljudi in živali in ne vpliva negativno na okolje. Zakon ureja tudi obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki prihajajo v stik s FFS v kmetijslvu. Podrobneje so pogoji in način usposabljanja navedeni v podzakonskem predpisu, tako da so v Sloveniji v proces obveznega in permanentnega usposabljanja zajete vse ključne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s prometom in uporabo sredstev za varstvo rastlin. Na teh tečajih se slušatelji seznanijo z vsemi pomembnimi področji zdravstvenega varstva rastlin in s tem tudi z varnim delom oziroma možnostmi zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in živali pri prometu in uporabi FFS. Na žalost v ta sistem izobraževanja niso vključeni vrtičkarji, ki tako niso usposobljeni za pravilno in koristno uporabo FFS in tako predstavljajo največjo nevarnost za nepravilno uporabo teh nevarnih sredstev. Nadzor nad izvajanjem Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski in fitosanitarni inšpektor ter inšpektor pristojen za kemikalije. Zakon natančno definira njihova pooblastila, kakor tudi kazenske določbe, ki jih izrečejo ob nepravilni uporabi FFS oziroma ob neupoštevanju zakona. Sprejet je tudi Pravilniku o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. I. RS, št.62/ 2003). Po pravilniku mora uporabnik FFS skrbeti, da škropivo ne pride v neposreden stik s človekom, da ga ne zanaša v vodotoke, podtalnico, na sosednje gojene rastline, zemljišča in skladišča kmetijskih proizvodov ter objekte za rejo in oskrbo živali. LOJZE GLUK, Svetovalec na odseku za gozdno gospodarsko načrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije Navadno bodiko (Ilex aquifolium L.) v naših krajih poznamo pod imenom božji les oz. božje drevce. Zaradi zimzelenih listov je bodika simbol življenja, zato sojo pogosto sadili ob cerkvah, grobovih in spomenikih. Na to v več ozirih posebno drevesno vrsto se marsikdo spomni tudi v času pred veliko nočjo, saj jo ljudje na cvetno nedeljo radi dodajajo v butare. Zaradi privlačnosti temnih, bleščeče zelenih listov in lepih živo rdečih plodov so bodiko v preteklosti uporabljali pri izdelavi vencev in za okrasitve ob različnih priložnostih in praznikih, kar je V pravilniku je v 6. točki posebej definirano dodatno varstvo čebel, ki predpisuje: 1. Cvetoča podrastvtrajnih nasadih mora biti v času uporabe FFS, ki so za čebele strupena, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, dajo bo FFS doseglo. 2. Uporaba sistemičnih, čebelam strupenih FFS je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin. 3. Uporaba kontaktnih, čebelam strupenih FFS je v času gojenih rastlin dovoljena največ dve uri po sončnem zahodu in v nočnem času največ dve uri pred sončnim vzhodom. 4. V času cvetenja gojenih rastlin mora uporabnik FFS vsaj 48 ur pred vsako uporabo kontaktnega FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od marsikje pripeljalo do iztrebitve oz. redkosti, zato je bodika od leta 1922 v Sloveniji z zakonom zavarovana rastlinska vrsta. Navadna bodika je do lOmvisoko in do 30 cm debelo zimzeleno drevo, ki ga najdemo v vseh delih Slovenije, predvsem kot samoniklo podstojno drevo, še pogosteje pa kot grm v spodnji plasti bukovih, jelovo bukovih ali hrastovih gozdov. Dočaka 200 do 300 let. V urbanem okolju je bodika zelo pogosta kot gojena okrasna vrsta parkov, okrasnih vrtov, pokopališč ali živih meja. Listi bodike so zimzeleni, usnjati, zgoraj bleščeči, spodaj motno zeleni. Listni rob je valovit in večinoma bodičasto nazobčan, od tod bodiki tudi ime. Za bodiko je značilno, da na istem drevesu najdemo tako liste z gladkim robom kot tudi bodičasto nazobčane liste, pri čemer velja, da so na starejših drevesih običajno listi brez trnov. Bodika je dvodomna vrsta, kar predvidenega mesta uporabe. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro uporabe, trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu uporabe. Če uporabniku čebelar ni znan, mora obvestiti imetnika parcele, kjer se čebelnjak nahaja ali najbližjo čebelarsko družino. 5. Obveščanje čebelarjev iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če FFS ni razvrščeno in označeno kot čebelam strupeno oziroma pri opozorilih v navodilih za uporabo ni navedeno, da so čebelam kakorkoli škodljiva. Čebelarji zato vse gojitelje rastlin in uporabnike FFS prosimo, da: - škropijo v skladu z dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana škropilnica, itd.), - pred načrtovano uporabo FFS pomeni, da so moški in ženski cvetovi na različnih rastlinah. Posebna je zaradi tega, ker lahko v različnih letih na drevesu razvije enkrat moške cvetove, drugič pa ženske cvetove in tako dobesedno spremeni spol. Drobna bledorumena in rahlo rdečkasta socvetja cvetijo v maju in juniju, pozno jeseni pa na ženskih drevesih dozorijo živo rdeči okrogli koščičasti plodovi v velikosti graha, ki ostanejo na drevesu vse do spomladi. Plodovi so neužitni in strupeni. V hudih zimah, kot je bila letošnja, se z njimi krmijo ptice ter tako razširjajo seme na večje razdalje. natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi (FFS, ki zatirajo žuželke) in imajo to tudi napisano na etiketi, - priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih, - uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke, - škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju, - se izogibajo prašiv in raje uporabijo pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate, - pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s FFS, strupenimi ali škodljivimi za čebele. Vsakršno zniževanje številčnosti čebel lahko povzroči v naravi ekološko in gospodarsko katastrofo, še posebej v kmetijstvu. Zato slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da delamo z roko v roki in tako ohranimo naravo. . Vlado Auguštin, terenski svetovalec pri Čebelarski zvezi Slovenije Les bodike nima črnjave in je bele do zelenkastobele barve. Je zelo žilav, težak in trd. Težko se cepi, vendar izredno lepo polira, zato je bil zelo cenjen v rezbarstvu, iz njega so izdelovali sprehajalne palice, strugarske predmete in intarzije. Bodika je sencozdržna vrsta, ki zelo dobro raste v senci, pa tudi na soncu. Rabi veliko toplote, čeprav za krajši čas prenese tudi izredno nizke temperature. Ugajajo ji globoka, bogata, rahla in sveža tla na apnencu. V naravi se razmnožuje v glavnem s pomočjo odganjanja iz korenin in poganjki iz panja, vrtnarji pa jo razmnožujejo s potaknjenci. Bodika je danes pomembna predvsem z vidika ohranjanja biotske pestrosti ter estetske funkcije. Ker je redka in z zakonom zavarovana, je v naravi ne nabirajmo, saj so v vrtnarskih centrih na voljo številne vrste za različne želje in potrebe. Navadna bodika - redka in zavarovana vrsta Nadzornad izvajanjem Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski in fitosanitarni inšpektorter inšpektor pristojen za kemikalije. KARITAS MOZIRJE Člani mozirske župnijske karitas so se 5. marca zbrali na rednem občnem zboru. Obširno poročilo predsednice Alenke Brezovnik je vsebovalo obilo projektov, ki so se izvajali v lanskem letu, z njimi pa bodo nadaljevali v letošnjem letu. Največjo pozornost so člani namenjali pomoči, obiskom in pogovoru z ostarelimi, osamljenimi, bolnimi in invalidi. Velikojih je omenjene redno mesečno obiskovalo in jim tako polepšalo vsakdan. Vsak mesec so izbrali družino meseca, ki je v tistem trenutku najbolj potrebovala bodisi materialno bo- disi duhovno pomoč. V preteklem letu so z bonom za oblačila ali hrano obdarili 19 družin in tudi nekaj posameznikov. Članom ene družine iz mozirske župnije so v času zimskih počitnic omogočili letovanje v Portorožu. 20. novembra so organizirali odmevni dobrodelni koncert pod SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Zamenjali vodstvo Savinjsko gozdarsko društvo (SaGD) je imelo 14. marca v Nazarjah volilni občni zbor. Na občnem zboru je 40 članov društva razrešilo staro vodstvo in izvolilo nove organe društva. Za predsednika društva so potrdili Lojzeta Gluka, zaposlenega na Zavodu za gozdove v Nazarjah. Dosedanji predsednik Damjan Jevšnikje ugotovil, da je bilo delo društva v preteklem mandatnem obdobju uspešno. Vsako leto sodelujejo pri pripravi izbirnega gozdarskega tekmovanja z motorno žago in sodelujejo z Zavodom za gozdove pri promociji strokovnega dela v gozdarstvu. Podajo se tudi na strokovno ekskurzijo po domovini ali v tujino, v preteklem letu so obiskali Rezijo, leto poprej pa Črno Goro. Na področju varstva narave aktivno sodelujejo v naravovarstveni Zvezi Smrekovec. Društvo sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi, pri čemer izvajajo različna urejanja okolice. Lojze Gluk seje zahvalil za zaupanje in podal svoje videnje delovanja društva v prihodnje. Poleg do sedaj uveljavljenih dejavnosti želi razširiti delovanje društva, upa tudi na še večjo angažiranost članov. Izboljšati bi bilo potrebno obveščanje članov, kot tudi javnosti in s tem povečati prepoznavnost društva. Želi si tudi boljšo povezanost društva s sorodnimi organizacijami in z izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami. V društvo vabi večje število članov, predvsem študente gozdarstva, druge delavce v okviru gozdarske stroke in ostale posameznike, ki na naprednih načelih aktivno delujejo na področju gozdarstva. Ob koncu občnega zbora so v društvo sprejeli štiri nove člane in si ogledali diapozitive s potepanja po Turčiji. Blaž Presečnik mmm c Savinjske novice tudi na Savinjskem valu! Vsak petek ob 9.00 na 89,1 Mhz. geslom Skupaj stopimo na sončno stran življenja. Nastopili so mnogi znani glasbeniki, prepolna dvorana mozirskega kulturnega doma pa je pomenila obvezo, da podoben projekt pripravijo tudi letos. Z željo po vključevanju novih članov in za boljše delo z mladimi bodo tudi v letošnjem letu obiskovali družine, pomoči potrebne, novorojenčke, organizirali počitniške delavnice, predavanja, se povezovali z ostalimi krajevnimi organizacijami, pripravljali razna srečanja in poskušali skrbeti za vse, ki bodo potrebovali kakršnokoli pomoč. Benjamin Kanjir OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Mozirski sončki gostovali v Mariboru Na 15. plenumu škofijske karitas Maribor se je 25. marca srečalo preko 300 udeležencev. Neutrudni prostovoljci te humanitarne organizacije velik del svojega časa namenjajo skrbi pomoči potrebnim, bolnim, ostarelim ali družinam, ki so jim stopile na pot prevelike težave, da bi jih zmogli rešiti sami. Na 15. plenumu škofijske karitas Maribor so kulturno popestritev pripravili mali mozirski šolarji (foto: Benjamin Kanjir) Ob tem, da so se na zboru pogovorili o delu organizacije v preteklem letu in si postavili osnovne smernice delovanja za letos, so jim kulturno popestritev pripravili mali mozirski šolarji. V vodstvu organizacije so si male sončke, člane Orffove skupine nižje stopnje OŠ Mozirje, ki jo z vsem srcem vodi Rozika Kanjir, zapomnili iz novembrske dobrodelne prireditve mozirske župnijske kari- tas Klic dobrote. Otroci so se z mentorico povabilu na plenum z veseljem odzvali, saj je bila to za njih velika čast in potrditev dobrega dela. Zbor članov škofijske karitas je v celoti uspel, tako za udeležence, kakor za mlade glasbenike, ki so ob koncu nastopa prejeli veliko povabil za podobne prireditve tudi v prihodnje. Benjamin Kanjir Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! GSK MOZIRJE IN SD BELI ZAJEC Klubski dan na Golteh Na jožefovo sta Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje in Smučarsko društvo Beli zajec pripravila klubski dan za svoje člane in pristaše smučanja. Lepa sončna nedelja in zanimiv program druženja sta na Golte privabila veliko število ljubiteljev belih strmin. »Old timerji« (od leve); Vinko, Jani, David in Uroš so z lesenimi smučmi presmučali vse proge po Mozirski planini (foto: arhiv GSK) Prvi del srečanja je bil, kot se spodobi, bolj resne narave. Med elani obeh društev so namreč številni, ki komaj čakajo, da svoje smučarsko znanje preizkusijo med veleslalom- skimi vratci in se pomerijo s smučarskimi prijatelji. Tako je bilo na startu veleslalomske tekme na Lahovnici kar 92 tekmovalcev, ki so se pomerili v desetih starostnih kategorijah. Z malo sreče in veliko znanja so pometli s konkurenco in se uvrstili na najvišje stopničke v svojih kategorijah: Monika Majerič, Job Sle-menšek, Urša Marolt, Rok Majerič, Nuša Suhoveršnik, Tomaž Urtelj, Katja Štiftar, Franc Finkšt, Bojan Napotnik in Uroš Rakun. Po tekmi so obiskovalci uživali v predstavi, ki sojo pripravili učitelji Smučarske šole Golte. Veliko pozornosti pa so pritegnili »old timerji«, ki so z lesenimi smučmi pres- mučali vse proge po Mozirski planini. Ta dan so svojo uradno smučarsko sezono zaključili tudi člani alpske šole smučanja. Ob zaključku so prejeli zaslužena priznanja in nagrade, dva izmed njih, ki sta bila izžrebana, pa sta prejela nove tekmovalne smuči. Med člani obeh društev so organizatorji podelili številne bogate nagrade. Sledilo je prijetno druženje in zabavno rajanje. Marija Sukalo 8. aprila praznuje 3. rojstni dan Kaja Benedik Prvo zvezdico za srečo, drugo zvezdico za smeh, tretjo zvezdico za iskrice v očeh Naj se ti spustijo v dlan in polepšajo tvoj rojstni dan. Mami, ati in Nika V sredo, 5. aprila, praznuje svoj 5. rojstni dan vnukinja in nečakinja Nina Repenšek Poličnik Naj ti bo vse življenje posuto z rožicami in naj te zdravje spremlja vse življenje! To in še veliko več ti iz srca želijo dedi Franci, babi Olga in teta Tea s Tomijem Miranu Račniku za 40. rojstni dan! Bog i« dal svojim anselom krila, razen enemu, ki ni hotel, da bi odletel in sa podaril nama, ta ansel si ti ati! Špela in Tomaž z mamico Petra in Miloš! Naj vama mali Mark vse dneve napolni s trenutki sreče in veselja! Čestitamo! Dobrovčevi in Forštnerjevi Piše: Igor Pečnik Ko beseda nanese na hondo civic, se najprej spomnim na prvi model CRX z velikim dodatnim spojlerjem in steklenim pokrovom prtljažnika. Kakšen športnik! Potem so prihajale nove in nove generacije tega modela, a vsaka je bila, vsaj zame, bolj »izgubljena«. Zdaj pa je Honda predstavila doslej najbolj »vesoljsko« izdajo civica, ki so nam ga za testno vožnjo posodili pri Čepinu v Vojniku. Sprednji del novega civica je povsem svojstven. Med sprednjima lucerna je prozorna plastika, tako da vse skupaj deluje kot ena sama velika luč. Meglenke so oblikovane modno, previs preko sprednjih koles je kratek, kar deluje športno. Bočna linija je samosvoja, vetrobransko steklo je izrazito položno, avto pa ima v celem »kupejevski« izgled. Kljuke zadnjih vrat so namreč lepo skrili po vzoru Alfe Romeo. Zadek novega civica je iz Vojne zvezd, s predeljenim pokrovom prtljažnega prostora in steklenim spodnjim delom, kar omogoča boljši pregled nazaj. Luči so v sprednjem delu združili v celoto, nad njimi pajespojler, kije namenjen boljši legi na cesti in manjšemu vrtinčenju zraka. Lep dodatek sta dve kromirani izpušni cevi, obliko- VOZILI SMO NOVO HONDO CIVIC Zunanjost iz Vojne zvezd, notranjost iz leta 2030 ÜBMW BMMMME V £*8U KUSKEGA AVTO SALONA: NOVA HONDA ACCORD IN HONDA JAZZ: POL PLAČAŠ TAKOJ, DRUGO POLOVICO PA ŠELE ČEZ 2 LETI, BREZ OBRESTI ! HON Pot v Lešje 001, Vojnik Tol: 03'780 00 50 GSM: 031'812 001 vendar ne pretrdo, in odličen volanski mehanizem, ki omogoča vodenje civica natančno skozi ostre zavoje. Honda se torej vrača na stara pota. Žal tudi s cenami, saj je potrebno za osnovni model odšteti 4,4 milijona tolarjev. Ampak povem vam, ko se peljete s hondo civic, vam srce hitreje bije in tako hitro pozabite na denar. Honda je pač Honda! Lahko imaš vse, kar si želiš, če si le želiš dovolj močno. Želeti si moraš s silovitostjo, ki izbruhne skozi kožo in se združi z energijo, kije ustvarila svet. Sheila Graham vani v stilu sprednjih meglenk. Notranjost spominja na vozilo iz leta 2030. Pred voznikom se razprostira prečudovito okolje in trškim motorjem s 140 KM, zaokroži pa z dizelskim agregatom 2.2 CTDi s 140 KM, ki je verjetno najboljša izbira. Testni avto je bil opremljen z prelep volanski obroč. Merilniki so vtreh nivojih in z divje modro osvetlitvijo. Krasno! Verjamem, da bodo navdušeni tako mladi kot starejši vozniki. Armaturna plošča je prepletena z gumbi za klimo, luči na levi strani, opazen pa je tudi velik rdeč gumb za zagon motorja. Ampak kontaktni ključ še ostaja vedno enak, le zakaj potem gumb? Navdušujoče je zlaganje sedežev, ki je nadvse praktično, enako pa lahko rečem tudi za prtljažni prostor, ki je velik in uporaben, saj lahko vanj spravimo za 485 litrov prtljage, kar je za 425 cm dolgo vozilo zelo lep podatek. Motorna paleta je zanimiva. Začne se pri l,4-litrskem bencinskem motorju s 83 KM, nadaljuje z l,8-li- bencinskim motorjem 1.8, ki seje izkazal za poslušnega in radoživega. Pohvaliti je treba tudi vzmetenje, kije naravnano športno, Porti ERMENC s p.. Loke 6, 3333 Ljubno ob Savinji Tel : 03 5 841 018 GSM: 041 592 155 PE Šoštanj, Kajuhova 7, tel 03 5 882 101 Svinjsko pleče brez kosti.799 SIT <3,33 eur) Svinjsko stegno brez kosti.... 999 SIT (4.i6eurj Svinjski vrat ............815 SIT <3.40 eur> Svinjka rebra brez kože...830 SIT <3.46 eur> Tatarski biftek.........2.000 SIT (8.34 eur) Svinjski kare.............950 SIT p.96 eur) Junčja rebra..............700 SIT (2.92 eur) Prekajeno pleče v mreži..850 SIT 0.54 eur> Šunka brez kosti.........999 SIT <4.iòeur) AKCIJSKE CENE Meso je slovenskesa porekla. ESNicA POTEPUH IZKORISTITE NAJUGODNEJŠE CENE- OLETJE » SLOVENUA, ISTRA, KVARNER, DALMACIJA 1 MAJSKA POTOVANJAtKORZIKA-SAROINIJA M-1i; RIM-VATIKAN-POMPEJI-NEAPEU-SORRENTO ’ 27.4.-1.5.: ^PwNiyttjEUATISA-LiiCCA 30.4.-25.; LIGURIJA 27.4.-29.4.JEZERO MAGGI BCROMEB» OTOK.-iLA.NOt5.-i5.; BENETKE iN BENEŠKE LAGUNE22.4., 295.;-... 29,4,2.5., PROVANSA-AZURNA OBALA 27.4,1.5, AVSTRIJA. ŠVICA. LBCHTENSTEiN 27.4.-29.4.:PO LEP! MODRI DONAVI 1.5.15 .NEŽIDERSKO JEZERWEGRAO-BÖDlNIPESTA 2U29.4.;POL$JKA 26.4.-29.4.;BE0GRAD IN VOJVODINA 29.4.-1.5.; »AJCE 30.4.-1.5.; ČRNA GORA-OUBROVNIK 26A-29.4; BRIONI-PULA27.5, MEĐIMURJE 20.5.. LAST MINUTE: EGIPT, TURČIJA, TUNIZUA, ŠPANIJA, JORDANIJA, DOMINIKANSKA REPUBLIKA, KUBA... UGODNI VELIKONOČNI! PRVOMAJSKI KRAJŠI ODDIHI: 3,4,5,. DNI (ZDRAVILIŠČA, HRVAŠKA OBALA, SLOVENSKA OBALA) e-mail: potenuh@siol.net. www.mlMlolinar.sl PLAČILO NA več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel; 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 23 08 VRTEC NAZARJE Darilce za mamiQ > >o ZNEMIRLJIVA PONUDBA V ČASU AVTOSALONA! UGODNOSTI ZA VSE MODELE RENAULT OD 18. APRILA! prihranek do 1.300.000 SIT brezplačna 4-letna garancija brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si CO CO co o Q- >o »o OSREDNJO KNJ. CELJE