Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. GLA vr^a List slovenskih delavcev v Ameriki. t The only" Slovenic daily" in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. &- TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. --—- t Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New Tork, N. T., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 231. — ŠTEV. 231. NEW TORK, FRIDAT, OCTOBER 2, 1908. — * PETEK, 2. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVX Naznanilo rojakom-narocnikom. Povodom selitve tiskarne-in uredništva "Glasa Naroda", iz dosedanjih prostorov v novo lastno poslopje, seje \eliki stroj za tiskanje lista nekoliko poSkcdoT«!, tako, da nam pri najboljšej volji včeraj ni bilo mogoče izdati listfa, kakor običajno. Poprave so trajale Tes vceraisiiji dan, in radi tega je list izšel danes kakor običajno. Uverjeni smo, da nam rojaki-narocniki npreste, to tem bolj, ker ni naša krivda, da list včeraj ni Izšel in ker bodemo >se sedaj zamujeno v kratkem nadomestili tako z obilim čtivom, kakor tudi z prilogo, katero v kratkem izdamo. rrednižtvo "Glas Naroda". Iz delavskih krogov. Konec štrajka v Canadi. MAŠINISTI PRI CANADIAN PACIFIC ŽELEZNICI SO SEDAJ PRENEHALI Z DOLGOTRAJNIM ŠTRAJ-KANJEM. V predilnicah Nashua in Jackson bodo pričeli s popolnim delom. ŠTRAJK V PAPIRNICAH. Winnipeg. Man.. 1. okt. S t raj k ma-šinistov pri Canadian Pai-ifie železnici, ki se je pričel dne 4. avgusta. je kenčan. Štrajkalo je nad 20.000 ma-šinistov. kteri vsi prično danes, in jutri z delom. Uradoma je koner štrajka /.«» razglašen na iztočnem delu velike železnice. Nashua. X. H.. 1. okt. V predilnicah Nashua in Jaekson so včeraj potom lepakov naznanili, da bodo dne 5. t. m. pričeli s popolnim delom. V o-beh predilnicah dela 5000 delavcev, kteri so dosedaj delali le nepopolno, kajti devet mesecev se je delalo le po par dni v tednu. Itoston. Mass.. :*0. sept. Štrajku-j««"-i delavci International Paper Co. (papirnati trust) se branijo prevzeti delo za petodstotno znižanje plače. Unija je nadalje sklenila odvzeti predsedniku unije pravico, da podpiše pogodbo s trustom. glasom k(tere bi se delavci vrnili na delo. Štrajk so uprizorili delavci že pred več tedni, ko je uprava t rust a naznanila, da namerava skrčiti plačo za deset odstotkov, o čemur pa štrajkarji nečejo ničesar slišati. Na štrajku je več sto delavcev. Tudi v mnogih tovarnah v državi New York se delavci nečejo pogoditi e trustom glede plače. JED EN "BANKAR" BANHE-ROT. Tvrdka Polowe, Mogilewsky & Werner je jemala denar "na komate" in poslovala po uzoru italijanskih goljufivih "bankarjev." "Bankovna kuča" Polowe, Mogi- lo v - k v i Werner, 391 Grand St. v New Torku je včeraj napovedala hawser "t. k^r ?o jo njeni upniki v to prisilili, knjti svojih obveznosti in dolgov ni zanogla poravnati. (.Skrbnikom baiikerotnih "bankarjev*' je bil imenovan Leo Oppenhei-mer. Pri tvrdki >o našli še kacih $15.000 premoženja. Imenovana žalostna "bankovna kuča", je poslovala po istem načinu, kakor so poslovale vse one "kuče", ktere so mesto, da bi pošiljale denar v Evropo, kakor jim je bilo po strankah naročeno, jednostavno kradle. Poleg tega je jemala tudi denar "na kamate" in ga jednostavno pridržala. V tem pogledu je poslovala toraj ravno tako, kakor so poslovali oni "bankarji", ki ©e morajo radi tatvine zagovarjati pri kazenskih sodiščih. Rabijaten Kitajec. Policijski sodnik Percy obsodil Kitajca Ting Fu kazni $50, ker je svojemu uiesa, pri čemur je žival da so jo morali ustreliti, položil denar na mizo p in zginil kot kafra. Spor med Bolgarijo in Turčijo; položaj. -—o— POLOŽAJ, KI JE NASTAL VSLED SPORA MED BOLGARSKO IN TURČIJO, JE DOKAJ ZAPLETEN. Turčija bi najraje napovedala vojno Bolgariji; Anglija podpira Turčijo. RUSIJA IN AVSTRIJA. i« včeraj plačilo odrezal :o trpela, Kitajec je sodnika Carigrad. 30. sept. Položaj na Balkanu postaja vedno bolj nevaren. Ker sultan neče nastopiti proti Bolgariji dovolj energično, je včeraj veliki vezir Kjamil paša podal sultanu ostavko. ktero pa sultan ni hotel sprejeti. To tukaj sedaj tako tolmačijo, da bo v slučaju potrebe napovedal * Bolgariji vojno, ako bode v to prisiljen po prebivalstvu. Spor med obema drža-\aina je nastal, kakor je bilo že poro-čano. radi tega. ker so Bolgari zasedli železnico, ki vodi po iztočnej Rume-liji. Turčija energično zahteva, da bolgarsko vojaštvo ustavi železnico. iii»čim Bolgarija o tem ničesar neče \ edeti. Turška vlada bi proti Bolgariji gotovo energičneje nastopila, ako bi bila prepričana, tla ni Avstrija na strani Bolgarije. Nadalje tudi Turčija ne ve. kako stabšče bi zavzela Rusija v slučaju, da bi prišlo do vojne, kajti samoumevno je. da bi Rusija podpirala Bolgarijo, ne pa Turčijo. '1 určija si je sedaj le v svesti angleške podpore in radi tega je že naznanila, da je pripravljena sporno vprašanje predložiti miro%rnemu razsodišču v Haagu. Petrograd, 30. sept. Ker se v novejšem času vedno bolj govori, da namerava Avstrija Herceg-Bosno pri-klopiti svojim deželam, je pričelo vse rusko časopisje kar najenergičneje protestovati proti avstrijskim nameram. Vsi časniki kritikujejo avstrijsko "upravo" imenovanih dveh nesrečnih dežel, kteri sta za časa turškega gospodstva mnogo bolj napredovali nego sedaj, ko sta že trideset let pod avstrijsko upravo. Listi objavljajo dolge članke o Bosni in Hercegovini. o avstrijskem sistemu in krivicah, ktere se gode domačinom v Bosni in Hercegovini. Pri tem jim je prav prišlo vse ono, kar so ruski Časnikarji zvedeli o teh nesrečnih in brezpravnih deželah povodom vseslavjanskega časnikarskega kongresa v Ljubljani. A lada se z miu njern časopisja popol-m»m|i strinja, ;ako da ni pričakovati, •la bi se Avstriji njena želja tako hitro izpolnila, kajti ruske zahteve podpira tudi Anglija in z njo zajedno naravno tudi Francija in Italija. * Suiija. Bolgarska. 30. sept. Včeraj >ta se tukaj vršili dve kabinetni seji, pri kterili je ministerski predsednik Malinov naznanil ministrom o svojem posvetovanju z bolgarskim knezom Ferdinandom pred dvema dnevi v Avstriji, kjer se Ferdinand že dalj časa mudi. Takoj po konferenci je vlada naznanila javnosti, da železnice v iztočnej Rumeliji ne ostavi. Imenovano železnico je bolgarsko vojaštvo pred tedni zasedlo, ker so vslužbenci pričeli štrajkati. Vsekakor bode pa Bolgarija skušala storiti vse, da poravna napravljeno škodo lastnikom železnice. Dunaj, 1. okt. Avstrijska vlada je v vedno večjih skrbeh, kajti angleško časopisje je pričelo Avstrijo na vse' mogoče načine napadati radi njenih intrig na Balkanu. Angliško časopisje piše v Avstriji, oziroma njenih željah glede Herceg-Bosno na isti način, kakor je te dni pisalo rusko in stdaj je jasno, da ne bode Anglija dovolila, da ,bi Avstrija priklopila Herceg-Bosno k svojim deželam. Na Dunaju tidijo, da sku^a Anglija doseči fo, da bi prišlo' med Avstrijo in Iiusijo do spora. Značilno je tudi, da je prišlo baš sedaj med Italijo in Rusijo do najintimnejšega prijateljstva. kakoršnjega dosedaj med obema državama še ni bilo. Berolin. 1. okt. Nemško vladino časopisja se je že pričelo vtikati v spor. ki je nastal med Bolgarijo in Turčijo radi tega, ker je bolgarsko \ojaštvo zasedlo turško železnico v iztočnej Rumeliji. Vladini listi so že pričeli svariti Bolgarijo, naj odneha. dasiravno je še pred par dnevi javilo, da je Nemčija zajedno z Avstrijo na strani Bolgarije. Sofija, Bolgarska, 1. okt. Tukajšnja vlada je izdelala memorandum, kterega bode poslala vsem vladam v Evropi. V tej spomenici navaja bolgarska vlada vse razloge, čemu je zasedlo njeno vojaštvo železnico v iztočnej Rumeliji. Proti činu sta Avstrija in Nemčija že protest ovali, češ, da je stališče, koje zavzema Bolgarija. napačno. Vlada izjavlja, da se-daj ni več mogoče nazaj in da bode vedno skrbela za to, da koristi inozemstvu v iztočnej R-umeliji ne bodo škodovane. Nadalje zahteva Bolgarija tudi, da Turčija pripozna diplomatični značaj bolgarskega dipb»matičnega agenta v Carigradu. F. S. (Sešova. kteri se je nedavno vrnil iz Carigrada, ker ga turški minister inostranih del ni povabil k nekej pojedini, pri kterej so bili vsi diplomatični zastopniki inozemstva navzoči. Petrograd, 1. okt. Dasiravno ruska vlada v vsakem oziru pri svojem gospodarstvu sedaj hrani, je določila, da bode pri prihodnjem zasedanju go-sudarstvene dume zahtevala., da se ji dovoli za vojsko .$20.000.000 več. kakor letos, kar je z ozirom na ono. kar se pričakuje na Balkanu, nad vse značilno. -o- Tolažba po smrti žene. Wa-hington. 30. sept. Škof Oliver C. Sabin, glavar tuk. evangebske krščanske cerkve, je svoje ovčice nepopisno iznenadil, kajti iz (Bostona, Mass., jim je sporočil, da se je v imenovanem mestu s svojo zasebno tajnico, Miss Paulino Beckmann poročil. Pri tem pa seveda ni še tako čudno, da je škof 44 let starejši, nego njegova žena, kajti najzanimivejše in najbolj čudno pri vsej stvari, da je. ko mu je v minolem maju umrla njegova prva žen a. izjavil, da se ne bole nikdar več poročil, ker je nepo-tolažljivo za njo žaloval, tako, da je le malo manjkalo, dji ni obupal. Počasi se je pa navadil na trajno ločitev, kajti že šest tednov pred njeno sedanjo smrtjo je^ njegova prva žena — provizorieno umrla. Tedaj se mu je pa s pomočjo molitve posrečilo ženo zopet poklieati nazaj v življenje. Ker je pa tudi potem bila še neprestano bolna, se za njo ni več toliko zmenil in, ko je stvar natančno premislil, jo je pustil definitivno umreti. Na podaljšanje življenja je brez-dvomno mislila tudi Miss Beckmano-va, ko se je sedaj poročila z škofom, ki je 40 let starejši, nego ona. Sedem oseb utonilo. Chicairo, 111., 30. sept. Mala ladjica "Lemon", ki je plula po Calumet River je v bližini 12(). ulice zadela ob stebrenik mostu, ki ga rabi Nickel Plate železnica. V ladijei je bilo o-sem oseb. izmed kterih jih je sedem utonilo. Rešil se je samo lastnik la-dijce, dočim je njegov brat poginil v valovih. Rešeni lastnik se je po rešitvi tako sumljivo obnašal, da je bila policija prisiljena odvesti moža v zapor. SKRAJNI FANATIZEM. Otroci so morali opazovati žrtve žganj epitja. Komono, Indiana, 30. se.pt. Charles < Thresper in ChaHes ter William ! Lindlev so bili mnenja, da sedaj, ; ker so pri volitvah zmagali tempe-renčniki ne bodo za mogli več piti uiiiskeva. Vsled tega so si minulo | nedeljo kupili veliko steklenico te i pijače in so odšli v grmovje, kjer so I j'ili v slovo toliko ča.-a, da sta dva ; umrla, dočim so jednega našli umira-| jočega. i I)a se otrokom dokaže kake so po-| sle d ice žganja, so včeraj učitelji odvedli vse otroke na oni kraj, kjer so ležale žrtve whiskeya. kjer so morali j otroci gledati mrtvece in njihovo pra-! zno veliko steklenico. ROOSEVELT ODIDE NA POTOVANJE V PRID TAFTA. V Washingtonu krožijo govorice. tozadevne Kolera v Evropi in na Daljnem Iztoku. V PETROGRADU SE ŠTEVILO ZA KOLERO BOLNIH HITRO POMANJŠUJE. Sumljiv slučaj bolezni se je sedaj pripetil tudi v Belgiji. "" KUGA NA KITAJSKEM. Iz Avstro-Ogrske Posredovanje na Razne novosti iz inozemstva. V PRAGO SO ODPOTOVALI TRIJE PERZIJSKI ŠAH JE SKLICAL "AVSTRIJSKI MINISTRI, DA PARLAMENT NA 30. OKTO- POSREDUJEJO MED BRA T. L., DA SE TAKO NEMCI IN ČEHI. POMIRI LJUDSTVO. Rode-li mogoče doseči med Č^hi in Velike povodnji v Iztočnej Indiji. — Wash ington. 150. sept. Tukaj se govori, da bode odšel predsednik Roosevelt v kratkem na potovanje po državah in da bode v raznih mestih govoril v prid sedanjega predsedniškega kandidata republikanske stranke Mr. Tafta. Tako so včeraj zatrjevali razni uradniki, ki so v neposredni dotiki z Rooseveltovo administracijo. Da i ravno Roosevelt :ii nameraval prvotno iti na politično potovanje, je sedaj sklenil to storiti v slučaju, da Im.Ie njegova agitacija potrebna. Sploh bode predsednik Roosevelt v dktobru s t or vse. kar bode potrebno. da se Taftu zagotovi njegova izvolitev. Zakonska sreča, "affinities" in obračun. •Pri policijskem so liščn na Adams St. v New Yorku. je bilo včeraj obilo meha. kajti prvi častnik parnika Vigelantia, Chas. Stoddard je obdolžil svojo ženo, da ima ljubčeka v oso-bi Ceorge Herrrranna, kojega imenovani častnik sedaj toži na plačilo odškodnine za pokvarjeno soprogo in zahteva od njega $50.000. Stoddardova je pri sodišču naznanila, da še vedno ljulbi svojega moža, la»-iravno jej je že mnogo prizadejal. Samo nekaj, kar se je predvčerajšnjem prigod i lo v kajiti parnika Vigelantia, ona svojemu možu ne more odpustiti. Ona je namreč prišla na parnik, da tam 1 'interpelira" svojega moža radi neke rudečelase "affi-niti' \ ko jo si je njen mož za zabavo nabavil. Toda še predno je zamogla povedati vso svojo pritožbo radi imenovane rudecelaske, jo je Stoddard prijel in jo vrgel v steno kajite. Ker se je pa potem še vedno pritoževala, jo je njen mož položil na svoja kolena in jo kaznoval, kakor se kaznuje | mala deklica, ki še hodi v šolo. Vsled tega je potem svojega moža tožila in tako je stal njen mož včeraj pred sodnikom kot jetnik. Ker pa Stoddardova ni zamogla doprinesti nikakih dokazov o onem, kar -se je pripetilo na parniku. so njenega moža takoj izpustili. Po obravnavi je Stoddardova pripovedovala poročevalcem posamezne nOVlh slnfa.Tev ko,ere' do*im Je odlomke iz njenega zakon^ke-a živ- Ijudl umrl° za to btjlezniJO- V Ijenja. Tako je dejala, da se z možem dnevu > zbolel° za ne more dobro razumeti, ker preveč Ukor J'e že vč'eraj Poro«aIf>> 222 k ari i in pije. Herrmanna ni nikdar l*udi' Iz raznih bolnic 30 izPustili ljubila, in z njim bi se ne poročila V^raj 127 ljudl' ki SO ozdiavili- Ko" tudi ako bi bili vsi diamanti, kar jih ,era je dosedaj v mestu zabtevala je na svetu njegova last. Inače je pa 5655 slu^ev« bo,ezni. kterih se je Herrmann v mnozih ozirih njenega mišljenja, kajti on bere ravno iste Petrograd. 30. sept. Epidemija kolere je pričela v Petrogradu pojemati, kajti mestne bolnice javljajo, da se je tekom zadnjih 24 ur pripetilo v mestu le 222 novih slučajev kolere, dočim je za to boleznijo umrlo 99 ljudi. 1.J7 ljudi, ki so zboleli za kolero, je ozdravilo in so jih izpustili iz bolnic. Število mrtvih in ozdravljenih je sedaj večje, nego" ono novih slučajev nevarne bolezni, tako da bolniee kina-h. ne bodo več prenapolnjene, kakor so bile dosedaj. Med nižjimi sloji prebivalstva so krožile vedno vesti, da *se bolnikom v bolnicah iioili slabo in da se tudi x njimi postopa le si a bo. tako da so zdravniki imeli mnogo opraviti s sorodniki bolnikov, kajti vsakega so morali prepričati, da so vse tozadevne govorice niceve. Sorodniki bolnikov si skušali tudi prikriti, da se v njih hišah pripetila kaka bolezen, tako da je bilo težavno vsakega bolnika posebej dobit L - i - Lutich, Belgija. 30. sept. Gospa Mortierjeva, ki se vrača iz Varšave na Poljskem v Francijo, je tukaj zbo-h la za kolero. Njen mož je bil zdravnik v Varšavi, kjer je umrl za kolero. kojo je dobil, ko je zdravil za kolero bolne ljudi. Gospa je zbolela v vlaku, s kterim je potovala. Bolnico so tukaj poslali takoj v bolnišnico, dočim so vlak, kakor tudi ves kolodvor temeljito desinficirali. Kasneje si- je pričelo po mestu govoriti, da je imenovana Francozinja kmalo potem, ko so jo izročili bolnišnici, umrla, in dognalo se je, da so bile govorice resnične. Zdravniki so pa izjavili, da je umrla vsled žalosti za svojim pokojnim možem. Antwerp, Belgija, 30. sept. Semkaj je dospel parnik Kinghowel iz Ta-ganroga v Rusiji. Kapitan je naznanil oblastim, da so na poti umrli trije mornarji, vsled česar je moral parnik \ karanteno. Zdravniki so potem izjavili. da na parniku ni kolere. Peking, Kitajska, 30. sept. V Tong Sha, 00 milj severoiztočno od Tien-tsina, je umrlo 500 ljudi za kugo, kajti v imenovanem mestu se kuga epidemično razširja. Kljub temu pa položaj ni nevaren, ker je bolezen pričela pojemati. Ob reki Yangtse-kiang imajo kolero, ki je letos že zahtevala neštevilno žrtev. V Hankowu je umrlo 30,000 domačinov in kacih 20 inozemefev. Washington, 1. oktobra. Governer Filipinskega otočja, general Smith, brzojavlja vojnemu oddelku, da se je tekom zadnjih 24 ur pripetilo v Manili 14 novih slučajev kolere. Koliko ljudi je včeraj za to boleznijo umrlo, governer ne poroča. Petrograd. 1. okt. Tekom zadnjih 24 ur se je v Petrogradu pripetilo Nemci sporazum, je zelo dvomljivo. NOVA OKLOPNICA. Nesreča v luki mesta Smirna. NAŠE LADIJE V GIBRALTARU. --o---Teheran. Perzija. 30. sept. Pri Ta- Dunaj. 1. oktobra. Avstrijska via- I hr^ v Pt'rzi ii je Priš,° Zol,et - i oa bode sedaj skušala storiti vse, kar j je v njenej moči. da doseže spravo j med Čehi in Nemci in radi tega se je I vozno8t 111 v"iaSt™. ki parlament na oktobra, dasiravno kleni!, da bode sklical parlament kasneje. Le s tem. sldiče-parlament. hode zamogel dež, ;.» ;■>-miriti. Na dvoru vlada >:»ra.i:i r- io »"«> včeraj vršilo skoraj ves dan ^ozadevl | l ,UM"'e "*»k..rakati proti Tabri- ino posvetovanje med člani avstrijske- i ZlK X ,>Jnl ga kabineta. Takoj nato so odpoto-j lial,av"1 1"'*/«*'» ^ ^plačanje vali češki minister rojak Pražak. voJaske Place* i nemški minister \inski minister F rojak Prade in trgo- ! . B"mba>y»«b^Pt- V P->-Fiedler v Prago, da | ki;aJinah Hyderabad m Dekan je na-bc-do tamkaj skušali posredovati med i Slala Vehka Povode»it H' Splavila Nemci in Čehi 'n razde.ia'a vse polno hiš domačinov. ^ Trst, 1. okt." Tukaj so s primerni-| >Inogo ljudi je utonil°' kajti ,amka-» mi slavnostmi spustili v vodo novo i f Vf let m biI° take?a dežev-»a' ka" oklopuico avstrijske vojne mornarice i k^r. let,°S- Reka Musi ^ narastla Zlt '' Nadvojvoda Fran Ferdinand. Slav- 1° cevlJev„jn je odnesla vse mostove. , v ... Vse pokrajine ob tei reki sasedainod liostim je prisostvovalo vet* avstrij- r . J . -, j - j ., . , . vodo. iSa drevesih, oziroma na vejah skih nadvoivodov in raznih dostojan- j ' J so nash liotem, ko ie voda odtekla, si veni kov, , - , . t , .. . , j • v^e polno mrtvecev. \ llvderabad« Dunaj. 1. okt. Avstrijska vlada je . , . , - ., i , . . j j>: voda podrla bolnico domačinov; objavila svarilo, s kterim svart svoje' , ... . bolnike so zasule razvaline, podanike pred izseljevanjem v državo ; Pennsylvanijo v Zjedinjenih državah. Pri tem povdarja vlada, da je gospodarski položaj v Pennsylvaniji trajno slab, tako da je pričakovati, da bodo tamkaj v kratkem odslovili mnogo Hyderabad, Indija, 1. okt. Glasom najnovejših poročil iz pokrajin, kjer je nastala velikanska povodenj, je tamkaj utonilo mnogo več ljudi, kakor se je včeraj poročalo. Reši&im delavcev. - V kolikor nam je znano. ! UH'*tVa 1U'lsla S SV0Jim odvažanjemi se v Pennsvlvaniji letos mnogo bolj- ' !!rtev Sel,e d° roba onih kra>v' kjer' še dela kakor lani, le radi suše mora -,e P^'^J "P^tošila vse. kar je j zgradila človeška marljivost. Kljnb temu so pa že našli več tisoč utopljenih ljudi; nekteri trdijo, da je naj- pur tisoč premogarjev počivati, dočim se v tovarnah dela kakor običajno, in sicer noč m dan. Budimpešta, 1. okt. Policija v tukajšnjem mestu je aretovala ona d%*a anarhista, o/kojima se je včeraj poročalo vsled naznanila iz Nemčije. Od tam se je namreč sporočilo, da nameravata anarhista umoriti špansko kraljevo dvojico, ko pride v Avstro-Ogr-sko. Anarhista se imenujeta Baskov ii Robinson in sta dobro znana policaji v evropskih večjih mestih. Pri njima so našli tudi razne razstreljive snovi. Karantena proti kugi. Boston, Mass., 30. sept. Da se prepreči morebitno utihotapljenje kuge, je naselniški urad zadržal 300 potnikov parnika Canopic, ki je priplul iz Azorskih otokov. Potniki morajo čakati na karantenski postaji cel te- manj 10,000 ljudi utonilo. Vas Ghouli-gheoda, "ki je štela 1000 hiš in ki je*, stala na bregu reke Musi. je popolnoma zginola v blatu. Bati se je, da» sedaj ne nastane v preplavljenej po— krajini kuga. Voda je sedaj upadla^ toda vsi bregovi so pokriti z mrtveci,, ktere sedaj odnašajo sloni. Smirna. azijska Turčija, 2. okt. Nek: turški parnik je včeraj zavozil v prevozni parnik Stambul. kteri se je zajedno s 140 ljudmi potopil. Rešil se ni nihče. Gibraltar, 1. okt. Oklopnici Zjed. držav Maine in Alabama sta dospeli včeraj popoludne iz Neapolja semkaj. Tu so jih pozdravili z običajnim streljanjem. Obe ladiji bodeta tukaj na-krcali premog in nadaljevali svojo pot v Horto na Azorskem otočju. Paris, 1. okt. Francija in Španija sta dobili odgovore od vseh vlasti na | den, dokler zdravniki vsakega pose- njuno zadnjo noto, tičočo se položaja bej ne preiščejo. v Maroku, in sedaj izdelujeta odgo- ' vor na priposlane odgovore. Pripom-Nezgoda na morju. 1 ktere sta poslali Franciji Nemčija Victoria, B. C., 30. sept. Parnik in Avstrija, so le malenkostnega po-Htlmboldt, ki nosi 300 ton in pluje mena, ker v splošnem oziru se tudi ' pri Active Passu zavozil na peščeni- dv'e nasprotnici Francije strinjata ne in skalovje, tako, da aa ne bode i s francosko politiko v Maroku. Tuše več mogoče rešiti. Na parniku je bilo gov^-i, da se bode v Tangierju 2-1 potnikov, kteri vsi so se rešili. Na P° diplomatičnih zastopnikih v krat-parniku je bilo tudi 18 rešenih mor- k011^ naznanilo novemu sultanu Mu-narjev in potnikov potopljenega par- 'aJ Halidu, da je pripoznan glavar- nika Star of Bengal. fcnjige» kakor ona in baš radi tega je bila večkrat v njegovi družbi. Da bi 2168 zaključilo s smrtjo. Danes se je tudi naznanilo, da se je kolera pojavila v Pa vdovske j vojiški akademiji. Potom preiskave so dognali, da Denarje v staro domovine Cena vožnja. Parnik Avstro - Ameriške črte na dva vijaka ' "LAURA" odpluje iz New Yorita dpe 7. okt. Parnik .vozi 14 dni v Trst. Voini listek velja iz New Torka do Trsta ali Roke $28.00 Vožnji listki so dobiti pil P1AKK SAKflEB, 00., 109 Grtenwich St., H«w York, la 6104 St. Glair At*, OJordMd, OMo. nek kuhar, ki je bil bolan za kolero, par dni pripravljal jeaila gojencem. pa bil on njena "affinity" o tem niti Se \e ePidemija ™jpreje pojavila v kuhinji imenovane akademije, kjer je bola: jedili Oblasti so tudi odredile, da se del mestnega trga živil zapre, kajti trg je treba predvsem osnažiti in prenoviti. Zastopniki ministerskega predsednika Stolypina danes pregledujejo vse druge trge v mestu. govora ne more biti. 390 saloonov zaprli v Ohio. Columbus, O., 30. sept. Včeraj se je v Ohio v jedenajstlh countyjih vršila lokalna volitev, pri kterej so imeli temperenčniki velike uspehe, kajti vsled njihovih zmag, bode moralo 390 saloonov prenehati z poslovanjem. Dasiravno so temperenčniki pričakovali lepe vspehe, takih, kakor-šnje so dosegli v vseh jednajstih countyjih, vendarle ni bilo pričakovati. Tekom prihodnjih 15 tednov se Pričetek lova v državi Maine. Bangor, Maine, 30. sept. Danes o •bodo vršile nadaljne volitve Se vdru- / P°luiloži s® P^čne v državi Maine gih devetih countyjih, kjer bodo temperenčniki dosegli gotovo tudi lepe vspehe. lov na višjo divjačino. Na stotine lovcev čaka tukaj ie po par tednov na priče tek lova na jelene. , pošiljamo $ 10.35.......... 20.50........ 41.00........ 102.50........ 204.50........ za $1018.50........ 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne poailjatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do lA. dneh. Denarje nam poslati je najprilifc-n je I- $26.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Ord : ali pa New Tork Bank Draft 7BANK SAESEK 00„ 109 Gresawkb 3t, New Yorfc, «104 St Olair Avei, r. XL Cleveland, Ohio. jt-m in vladarjem Maroka. Iiukarešt, Rumunska, 1. okt. Sem-kaj se poroča, da je rumunski kralj Karol še vodno bolan. Kralj se mudi v Karpatskem gorovju. Včeraj se je onesvestil in je ležal tri ure nezave-50 kron, sten. Inače se kralj dobro počuti, od-100 kron kar se mudi v Si na ji. 200 kron Tokio, Japonska, 1. okt. Japonska 500 ,fa*°n JC sklenila na vseh krajih in koncih 1000 kron hraniti, da na ta naein poplača ogrom-5000 kron ne dolgove in pomanjša svoje izdatke. Sedaj je vlada sklenila, da bode pomanjšala število vojaštva, kojega vzdržuje v severnej Kitajski, tako da bode tamkaj imela le dve stotniji vojakov. Samo pri tem si bode Japonska vsako leto v nadalje prihranila 750,000 yenov, oziroma $375,000. Moskva, 1. okt. Vodstvo tukajšnjega vseučilišča je danes vsled poziva petrogradskih profesorjev pozvalo dijake, naj ne štrajkajo in naj se tudi ne udeležujejo političnih nemirov in agitacije. Ako bi dijaki že v nadalje kaj tacega počeli, potem zgubi vse-jučilišče jedva dobljeno avtonomijo. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) * nwl and puMihl.ed by th£ M.OVEJMIC PUBLISHING COMPANY (a eorp«>r»tii»n.) KKaNK SAKSKR, PreaidwiL VIiT« »K VALJ A V BC, i*«*retary. LOIT18 BKNKDIK. Trwa-mrvr PIjk* i» Kunin***- of thecorporation and ftddrt**** of aliove officers: 109Greeuwicb Hor.u*h of Manhattan. New York OK?, N Y najbolj dokazujejo naše južne države, ; kakor tudi Avstro-Ogrska. Za take prepire ni potreba, da bi oba plemena govorila tudi različen jezik, kar nam dokazujejo pred vsem Irci in Angleži. bine so bile pri do*.ični slavnosti. Danes pa je drugače. Danes veje z mestne hiše ptujske frankfurtarica (fej- klici), danes ga ni na slovenski zemlji gnezda. kjer bi šel bolj v cvetje fla Leto velja list sa Ameriko iu Caiiado.........»3.00 „ pol leta.........L 50 „ leto za raefto New York . . . 4-U0 „ pol teta za inewto New York . 2.00 Evropo «a vse leto.....4.50 , M „ pol let*.....2.50 „ četrt leta .... 1.75 T K v ropo pošiljamo sknpno tri številke. H LA h NARODA" uhaja Vf-ak mši nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ( "Voice of the People") •owl every dar, except Sundays an«* Holidays. dtb«riptios yearly $3.00. J vertuement on agreement_ ftopiai brez podpisa in osohnoeti se SAtifltMQo.' Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler. Pri spremembi kraj« naročnikov oToaimo, da se nam tali prejAnje blvailACo naznani. da hitreje naj-fa dva plemena različne kožne da (ogorčeni fej-klici). ki je vedno barve in radi tega ne bode nikdar vestno pošiljala v Ptuj nemško nacio-prišlo do sporazuma med belimi in 1'alno uradništvo. ki je zalivalo borno zt-morei ni našem jugu. Nasprotstva nemško rastlinico, dokler se ni pre-Inido i>ostajala tem večja, kolikor vzet no in bohotno razrastla v veliko bolj bode napredovala civilizacija. >?revo. Dandanes so v Ptuju gospo-kultura in samozavest med prebival- darji najzagrizenejši Nemci in nem-sivoni našili južnih držav. Pred par uniji (fej-klici). ki bi pa morali v par si< leti še ni bilo prepirov med naro- mesecih poginiti gladu, če bi jih ne di in tedaj je prišlo do bojev le radi podpirali Slovenci iz okolice. Sredi verskih vprašanj, kar vse se je po- slovenskega morja se vzdihuje ta lem lahko pozabilo. Danes pa nasta- nemčurski otočič kot prava Potemki-jajo prepiri med narodi radi malen- nova vas. Ta kraj si je zbrala za le-kt stilih zgodovinskih dogodkov, ki bi tošnji svoj občni zbor naša Ciril-Me-bili gotovo pozabljeni, ako bi kultura ! todova družba, ki vzdržuje prokleto ne skrbela za to. da ostane vse lepo v spominu. To so dejstva, koja se ne morejo spremeniti z nijedno teorijo in z ni-jedno pritožbo, češ. da bi bilo lahko vse drugače. Ako bi temu ne bilo ta-ko. potem bi ne bilo vojsk radi narodnosti. potem bi ne bilo na svetu pospodujocih in podjarmljenih narodov. tudi indijanski narodi bi ne zgi-uoli iz površja Amerike, dasiravno so dolžnost države in dežele, da rešuje slovenske otroke potujčevanja in raznarodovanja. Ni je tako defenzivne družbe, kot je naša! Ni še poslovenila niti enega nemškega otroka. Navzlic temu smo pa morali biti pripravljeni. da nas ne bodo sprejeli s kruhom in soljo v Ptuju. Pripravljeni smo morali biti na demonstracije, to so prava tolovajstva. Peščica skup-šr-inarjev je bila napadena tolovajsko bili preje le oni jedini lastniki te zem- kot od ljudi, ki branijo krivično u- lje. kojo so si potem beli prilastili. Filipini in demokratje. Nemiri y L.ubljan. Demokratična stranka je v svojem jHilitieiiem. oziroma agitacijskem programu tudi izjavila, da bode skrbela! za to. da "zadobi filipinsko otočje iieodvisimst. i" sicer tako hitro, ka-, kor se bode zamogla tamkaj ustanoviti trajna vlada". Tak program naravno imenovano stranko niti malo i,e veže, kajti z njim ni prav nič povedanega. ker prav lahko je Filipin-e to demokratičnej stranki poljubilo. Prebivalstvo Filipinih ne spada samo k jed nem u narodu in tudi ne k samo jednemu človeškemu plemenu. *'elo Španjolci. kteri so bili lastniki Filipinskega otočja vi< neiro tristo let, niso bili tamkaj nikdar pravi gospodarji ozemlja, o kojem >•> izjavljali. da je v njih«»vej kontroli. Vsa tri stoletja se Španjoleem ni posrečilo ustanoviti na Filipinih ••stalno via-1 do". Tekom onih štirih let pa. ko je bil sedanji predsedniški kandidat republikanske >tranke. Ta!t. na Filipinih za srovei lerja. ,i<- storil za otočje m lamiosnj«- prebivalstvo mnogo' več. n« U'» s.. >ioril; Španjolci tekom li, i s>..l. t i j. Isp.-lu- je pa pri -v..-.jein p.^lovanju dosegel le radi lega, ker je pomagal Filipincem do njih la>tn« ga napredka. kjerkoli j<- le ih«»-avl. Ak>. < »i I »it i Filipiuci že >«'daj s|«»s«»Uiii in pripravljeni za neodvisnost. bi bil \Y i Ilia p How« nI Ta ft go-iiivu prvi. kteri bi jim čestital in i«>-inaual pri ustanovi«vi njihove popolne samostojnosti t--da f.ii sedaj še niso pripravljeni za net»dvisn«»sl. \ se to vedo tudi demokrat jc. radi česar so ■»• svojem pro^tanm izjavili, da bodo izposlovali Kilipincem neodvisnost, kakor hitro si nabavijo tako vlado, da bode stalna. Že lani je republikanska stranka izjavila, da sedanja »eucracija na Filipinih Še ni dovolj napredna, da bi se znala sama vladati in tudi svojo neodvisnost napram kakej drugi državi čuvati. To velja tudi za letos, in vsekakor je bolje, da ostanejo Fi-lipinci še v nadalje v varstvu Zjedi-njenih držav, nego da bi jih potem zopet kaka druga velesila osvojila in jim tako za vedno odvzela mulo, da bi kedaj dosegli tako zaželjeno neodvisnost. Miren narod smo Slovenci. Potrpežljivost in pohlevnost nam je pre- grabljeno stvar. Ker se za ta boj niso čutili močne dovolj, poklicali so nemški mob iz vse Spodnje Štajerske. Pokazalo se je pri tej priliki, da je pot urica hujši od Turčina. Danes prižiga v Ptuju luč nemške kulture človek. ki je še pred nekaj leti beračil okrog Slovencev in ki ga je jugoslovanska socialna demokracija izbacnila šla v meso in kri. ka iti vcepljali so i • , ,p • ■ ,. . , T1 - 1 iz sebe. (J?ej-klici.) Pri spominu na jo našim pradedom stoletna in stole- , ,• , i ji * -i 1 ;J . . nedeljske dogodke v Ptuju mora elo- tja napram nemški in rimski vladi. , .- , - , . „, . 1 . veku zavreti kri. posebno pri točki Kako osodepolne važnosti ie ta po- , - . , \ .. dvojn* mere. Kadar demon- hlevnost, vidi st oprav sedanji slo- \enski rod, ko so ga jele pritiskati /.lasi i mogočne nemške sile z vso ve- i i enieuco ob tla. lioteč ga ali raznaro-iliti ali pa pregnati z rodne grude. Sele mi smo se predramili, da s to od nemškega uasprotuika priučeno ponižnostjo ne opravimo nič, če hočemo kot narod še nadalje obstajati. Posebno nam je pa to jasno po dogodkih ■ nedeljo l.'J. sept., ko smo bili kot mirni prišelci. kot popotniki, napadeni in oropani od Nemcev v Ptuju, kraju na čisto slovenskih tleh. Ptuj--ki dogodki s,i nani vsem Slovencem memento, da se nehaj proti Nemcu od naše strani vsak pardon, še odločnej-š t.pomiti, da bodimo Slovenci vedno na straži proti Nemcem, so pa dki v Ljubljani dne IS. sept. Kar -i je zirodilo pri teh demonstracijah. | ki so jim dali neposredni povod ljub- | Ijauski Nemci -ami. kakor je razvid- • > iz sledečeira poročila, zahteva ta-ke«ra oiljrovora. ki ne bode nikdar I>:;i -el. \ sledečih vrstah prinašamo poročilo <> shodu in dogodkih, ki so n;u sledili. Manifestiranje Slovencev in Slovenk zoper ptujska tolovajstva. "Slovensko društvo"" je sklicalo ii' 18. sept. v "Mestni dom" v Ljub- jne mere. striramo Slovenci, je pokonci vse > rožuištvo in vojaštvo do zadnjega moža. dasi demonstriramo samo zato. ker ne dovolimo, da 1 »i se v srcu Slovenije šopirilo nemštvo. Kriče, da ' napadamo "mirne" someščane. A j kako je bilo v Ptuju? Pod patronan- [ co policije je nemški mob pljuval na ! naše narodne dame in izvrševal hudo- 1 delstva. kakor poškodbe tuje lastnine itd. To je sistem, ki se. uveljavlja proti Slovencem sploh. Tako jc in hode ostalo. Nas zapirajo brez vzro- j ka. Nemec nas p:» sme pobijati kot ! pse. (Velikansko ogorčenje.) Da bi hoteli to prenarediti. ne bodemo sklepali papirnatih resolucij, niti odpošiljali protestnih brzojavk na Dunaj. To ne {»omaga čisto nič. Imamo pa diugo sredstvo zoper to in to je samopomoč. Ta samopomoč ne sme nikdar obstajati, da bi vračali sirova nasprotstva nasprotnikom. Ako hočemo doseči uspeh, se ne sme končati shod s poulično demonstracijo, ki je /a nas dvorezen meč, pod kterim krvavi potem ves slovenski narod. Vsi ptujski neinčurji niso vredni, da bi bila zaradi njih žrtev le ena slovenska glava. (Klici: lies je! Prav go-mviill Tem ptujskim nemeurjem izražamo svoje najpopolnejše zaničevanje. ( Viharno odobravanje, ki je tra- j Teorija in resnica. V (Jeorgiji so takozvani "nočni jezdeci" |K.žgali dvajset šolskih poslopij. cerkev in-društvenih poslopij, l:ar vse je bilo last zamorcev. V teh poslopjih so se vršila zborovanja naših zamorskih državljanov« med kte-rimi jih je mnogo, ki so ugledni in tako uglednejši državljani, nego mar-sikak beli politik na našem jugu. Ta poslopja in cerkve so zgradili oni zamorci. ki so postali premožni vsled njihove marljivosti in ki so torej "dobri niggri". Teoretiki Še vedno pri{>ovedujejo, da bode dobra vzgoja in duševni, mo-raličen ter gospodarski napredek zamorcev sčasoma odpravil vse nevarnosti, ktert sedaj še vedno prete nastati radi takozvanega zamorskega vprašanja. Vendar bi pa morali po našem mnenju vso človeško naravo spremeniti, ako bi hoteli, da bode temu tako. Kjerkoli živita dva povsem različna plemena v jednej in istej deželi, in kjerkoli sta ta dva plemena jednako-pravna, tam se vrše tako plemenski, kakor tudi narodnostni boji, kar nam ljani shod zaradi dogodkov v Ptuju jalo par minut.) Nam je na razpo- ; 1:1. s. pt. Takega shoda še ni videla lago drugi, ostrejši meč in tega mo- Ljuhljana. Dvorana je bila z galeri- jamo vihteti proti sovragu. V naše jami nabito polna, vendar glavni kon- narwfno telo so se vsesale pijavke, ki j t:r.gent naroda je bil na trgu pred mu pijo srčno kri. Odrežimo te pi- " Mestnim domom". Do Mah rove javke! Ko bodo te pokončane, bode hiše je bilo vse črno občinstva, glava ozdravljen na slovenskem telesu pri- pri trla vi. tako da se lahko reče. da je s:iil<» je navdušenje, ki ga ne najdeš zlepa. Nato je prebral predsednik dr. Ko- i svoje narodne dolžnosti. (Viharno kalj {,rZojavfce. ki so došle na shod odobravanje.) Pozdravim vas vse naj- |>,.7,,j.lvke so se gasile: : rčnejše, zlasti {>a zastopnice našega rarodnesra ženstva. ki ste prišle v to- likem številu sem. (Dolgotrajni živio-klici.) S svojo udeležbo dokumentirate, da vam bije srce za narodno stvar. To nas bode podkrepljevalo v boju proti krutemu sovražniku, ki vedno objest neje nastopa proti Slovencem. Nato je nastopil kot govornik dr. Triiler. Rekel je: Preteklo nedeljo (13. sept.) je slavila nemška kultura svoj praznik. Tam ob Dravi leži staro, na zunaj prijazno mesto Ptuj. Naslanja se na vinorodne slovenske gorice, ob vznožju mu je pa prostrano Dravsko polje. Nekdaj je bilo to mesto slovensko, kar priča arhiv ondotne čitalnice, pri ktere ustanovitvi je bilo ovito vse mesto v slovenske troboj-nice. Vse uglednejše meščanske rod- Trst : Tržaški slovenski delavci čestitajo ljubljanskim Slovencem k euer-iričnemu nastopu proti nemškemu fu-rorju. Skupna naj bode borba proti tujinskemu vsiljeneu na naši zemlji! "Narodna delavska organizacija." Trst: Pridru^ijemo se protestu proti barbarskim napadom nemških fanatikov. Politično društvo "Edinost." Kranjska gora: Kranjskogorski na prednja ki se pridružujejo najodloc-nejšemu protestu proti tolovajskim napadom ptujske poulične pobalinske svojati ter izražajo željo, da bodi geslo slehernega zavednega Slovenca: Brzojavke so bile sprejete z velikanskim navdušenjem. Nato je nastopil dr. Orazen, ki je z ozirom na množico pred "Mestnim domom" govoril skozi okno. Rekel je: Moj namen ni govoriti danes o nasilnih činih v Ptuju. Govoriti hočem, kak odgovor damo Slovenci na krute razžalitve od strani uemštva preteklo nedeljo (13. sept.). V Ptuju je tekla slovenska kri. mir«ii skupščinarji, ki so se prišli posvetovat, kako rešiti slovenske otroke potujčenja, so bili \s; od prvega do zadnjega napadeni. \ em. da ima kri magično moč, ki vpliva, če se že pripoveduje o tem. V endar vam priporočam mirno kri. da ne bode dana prilika baronu Schwarzu (Ogorčeni fej in pereat-klici) rabiti orožništvo in vojaštvo, ki je je poklical v zaščito tukajšnjih Nemcev. (Ogorčeni klici: Nam pa v lTuju niso dali nobenega varstva!) Odgovorili bodemo na narodno-gospo-darskem polju. Ako se ozremo na naš politični in gospodarski položaj, vidimo, da smo povsod zapostavljeni od vlade, ki so ji pri srcu le Nemci in Lahi. Schwarz (silno žvižganje in pereat-klici) nastavlja Italijane pri nas. dočim naj Slovenci gredo v tujino!- (Klici: Škandal!) Samo na Kranjskem imamo sodnike, ki razumejo naš jezik, na Štajerskem in Koroškem pa so nemški sodniki, ki sodijo Slovence, ne da bi razumeli našo materščino. Nemška industrija se pri nas povsod šopiri in kjer je ta razvita, se ustanavljajo šulferajnske šole za slovenske otroke, ki morajo pohajati vanje, ker nam ne dajo dovolj slovenskih šol. Glede denarnih zavodov smo na slabem, ker so naši ljudje še taki. da nosijo v nemške hranilnice svoj denar. Te hranilnice so namenjene proti Slovencem, ker se porablja njih denar za potujčenje in raznarodovanje slovenskih otrok. Predvsem vrši to delo Kranjska hranilnica v Ljubljani. Kdo je pa kriv, da smo Slovenci tako tlačeni, da se tako šopiri prevzetni tujec med nami? Krivi smo tega sami. ki vzdržujemo Nemce, jih redimo, nosimo denar v nemške hranilnice. (Klici: Ne bomo ga več!!) Nemške trgovine podpirajo predvsem naše narodne dame. Ako hočemo, da beseda ne ostane sama fraza. biti nam mora geslo: Proč z obzirnostjo, proč s tlačanstvom! (Velikansko odobravanje.) Sestavil se bo podroben načrt v kratkem, kako se nam je ravnati. Delalo se bode ns tihem in videli boste in bodite prepričani. da bodo ljubljanski nemčurji postali pohlevni. Držite se gesla: Svoji k svojim! Xe smem vam reči: Bojkotirajte nemške trgovce in podjetnike! ampak pravim vam: Slovence in Slovenka, kupuj le pri Slovencih in Slovenkah! (Viharno odobravanje.) Veliko ogorčenje vlada med vami. a prosim vas. bodite trezni! Ohranite današnje navdušenje in priselite. da. ako hočete, da bode konec zaničevanja našega, da boste vsikdar in vselej zahajali samo k Slovencem! Ve slovenske žene in gosgodinje, ko gi est e kupovat jutri in vsak dan, spomnite se. kaj sem vam rekel danes llikaj na tem mestu! Slovenci! Po-siiemajmo t'ehe. ki so na narodno-go-spodarskem {»olju ubili nasprotnika! Kavnajmo se po njih! Ko se zgodi to. bodo tudi na cesarskem Dunaju d« bili pred nami reŠpekt, spoznali bodo. da bode Avstrija ali pa slovanska ali pa ne bode. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Kot zastopnica slovenskega žen-sstva je govorila gospa Kranja dr. Tavčarjeva, ki je bila najviharnejše {»ozdravljena. Govorila je z odločnostjo. kot je nismo vajeni pri Slovenkah. Rekla je: Tepli in pljuvali so v Ptuju žene. zato dovolite, da spregovori žena! Ponaša se oholi Nemec, da je tolkel žt no — ženo tepsti ni težko. To izvrši lahko najzavrženejši Zulukafer. (Viharno odobravanje.) Tukaj je pa to storil kulturonosec Nemec, ktere-mu zdržuje država toliko šol. Pa hodi Nemka v Prusijo ter tam kriči, kako slabo se godi Nemcem na Kranjskem in vendar še ni bila Nemka nikdar tepena in napadena po Slovencih! (Klici: Še nikdar ne!) Mi moramo prirejati shode ob meji slovenski, da vidimo, kam dajemo z žulji prisluže-i i krajcar, da ohranimo svojo deeo potujčenja. Skeli udarec na ženskem telesu, zastonj naj ne peče! Me matere in ve bodoče matere, ki dajemo krvni davek, ki ga daje Slovenka toliko — vzgojimo si tega. da bode ljubil le tisto, kar ljubi nas. našo domovino in naš slovenski jezik! Zaveži-mo se. da vzgojimo sinove, ki bodo dali slovenski zemlji zopet slovenski Ptuj! (Velikansko odobravanje in živio-klici se kar niso hoteli poleči po teh besedah.) Predsednik shoda. dr. Kokalj, upa, da bode shod najlepše zaključen, če ga zaključimo pod vtiskom izgovorjenih besedi. Za nas pomeni Ptuj — Pfuj! (Viharno odobravanje), dokler ne bode slovensko mesto. Iskreno se zahvali za udeležbo. Proti nasprotnikom imamo izborno orožje. Ni treba pouličnih demonstracij, ker smo kulturen narod. Povsod lahko pokažemo, da imamo drugo orožje. Imamo skrbno mater, našo c. kr. vlado (Burni fej-klici), ki nam je preskrbela za danes orožnike in vojake, da se nam kaj ne zgodi, bodimo ji hva- 1 ležni za to. Predro se pa razidemo, zapojmo '' Hej Slovani!'' Mogočno je zadonela slovanska pesem in shod se je s tem povsem mirno končal. Memento! Plevlje, sandžak Novi pazar, 12. septembra. Na Balkanu se približujemo osod-nim dogodkom. Pri normalnem raz-\oju stvari se sicer v bližnji bodoč-I nosti ni bati komplikacij, a kakor je znano,/je tuk^j normalen razvoj nekaj .povsem nepoznanega. Zato ne S moremo nič znati, kaj prinese ju-itiajšnji dan. Ozračje je napolnjeno i t elektriciteto in vsak hip lahko za-j čne grmeti in treskati, tako da bode 1 pietreslo celo Evropo. Mladoturki i žele sicer miru. kterega potrebujejo j za urejenje notranjih razmer svoje ' države, ali dogodilo bi se prav lahko, da dogodki prehite Mladoturke in njih namere. Tudi letošnja revolucija sama je Mladoturke prehitela. Tako jih utegnejo prehiteti tudi dogodki v najbližnji bodočnosti. Gre se ladi Bosne in Hercegovine. Nezadovoljnost v zasedenih pokrajinah je dosegla svoj vrhunec s pro-glašenjem ustave v Turčiji. Narodi Turške so zreli za ustavo, a prebivalstvo Bosne in Hercegovine ne! Avstrijska uprava v Bosni in Hereego-v"'tii nahaja se danes v pasti, iz ktere v resnici ne ve izhoda. Da je dovolila deželi pred 10 leti ustavo, da si je prizadevala ugoditi narodu, ter željam izraženim po narodnih zastopnikih, razpolagala bi danes gotovo z večino v deželi. A tako vidimo, kako trosi vlada v Bosni in Hercegovini desetkrat toliko za orožništvo, kakor zg ljudsko šolstvo, kako tujci eksplo-atirajo bogastva gozdov, odnašajo iz dežele ves dobiček, medtem ko domačini dostikrat lakoto trpe, vidimo germanizacijo in protekeijo na vseh koncih in krajih. Medtem ko polagajo vstaši — komiteji — v Macedo-niji in Stari Srbiji svoje orožje, medtem ko ori od enega do drugega konca otomanske imperije živio narod, živela svoboda, živela enakost, živelo bratštvo. medtem ko zapuščajo tuji oiožniški častniki Maeedonijo, kjer jih ni več potreba: zamore Avstrija vzdrževati v Bosri in Hercegovini mir in red le s pomočjo tisočev orož-niških bodal in cele armade. In dočim so puščeni v Turčiji na svobodo tudi najhujši zločinci. zdihujejo v I'osni in Hercegovini najboljši in naj-inteligent nejši deželni sinovi v ječi. ker se slučajno ne vjetnajo s sistemom. vladajočim danes v omenjenih pokrajinah. Kot avstrijski patri jot je, kof Slovenci. ki žele v svojem narodnem interesu močno in silno, toda slovansko Avstrijo, vprašamo: Kam jadramo? Ali more. ali sme iti tako dalje? Ali' sme Avstrija nastaviti vso svojo bodočnost na Balkanu na eno samo karto; Na silo? Ako se bodo razvijale stvari v sedanji smeri, je gotovo, da pride v kratkem do konfederacije balkanskih držav, ktere naloga bode v prvi vrsti, iztisniti Avstrijo z Balkana za vedno. In ako pride do vojne med Avstrijo ii> balkansko konfederacijo — kar je takorekoč neizogibno — bi šanse Avstrije nikakor ne bile tako ugodne, kakor se zdi na prvi hip. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine — pravoslavno in mohamedansko — bi vstalo kakor en mož proti Avstriji, a Arnav-ti in drugi narodi Turčije komaj čakajo. da se jim da prilika, znesti se nad "švabom", z eno besedo rečeno: Avstrija se ne bi imela boriti samo proti vojski konfederiranih držav, ampak proti vsem narodom balkanskega polotoka. A ne smemo pozabiti. da se teb črnovojnikov ne bode smelo primerjati z zapadnimi črno-vojniki. ki skazujejo svojo hrabrost h- nad pohiimi čašarni. Ne smemo po-j > abiti. da so ti ljudje, ki so s puško j v roki takorekoč zrastli, ki so v večni ! borbi 7. eiementi narave, utrjeni ,za vse mogoč" strapace. Treba se nam I ji spomniti samo na |eto 1878. kjer je ena sama peščica vstašev dala a v-j strijski vojski toliko posla, pa nam , bode jasno, kaj se pravi vojevati se , z balkanskimi narodi. S tem sicer nikakor ne mislimo reči. da bi bila avstrijska vojska gotovo premagana, a prav tako ni gotovo, da bi izšla Avstrija iz te vojne kot zmagovalka. V slučaju, da bi bila avstrijska vojska premagana, izgubila bi Avstrija vse, dočim bi ji vele-! sile gotovo ne dovolile, da se okoristi od nepotrebne zmage. Prišlo bi do kakega novega kongresa, na kterem bi imela Avstrija na svoji strani da ali ne Nemčijo, a proti sebi vse druge velesile. Avstrija bi bila tam, kjer je bila pred vojno, sovraštvo balkanskih narodov proti njej bi se povečalo, a doma bi imela na tisoče inva-Jidov, pohabljencev, vdov in sirot. In za tako ceno naj bi Avstrija nadaljevala svojo dosedanjo balkansko in osobito bosansko politiko? Slovensko katoliško ^— podp, društvo .. m sveta Barbar ^jedlnjene države Severne Amerike, - Sedež: Forest City, Pa. r»o diM 31. Januarja 1902 v dHUvl I ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest Citj, Pm, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral. Kam L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. ! Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. 1 NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P* KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Ps. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek —s. dock. Pm. FRAN SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Lnzerne, Plu POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek p*. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. T Dopisi naj se pošiljajo L tajnikn: IVAN TELBAN, P. O. Boi Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Velik:« zaloga vina in žganja. Marija Grill" Prodaja belo vino po...... „ črno vino po...... Drožnik 4 galone za.......... Brinjevec 12 steklenic za...... ali 4 gaL (sodček) za...... Za eblino naročilo se priporoča Marija Grill, 3308 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. .. 70c. gallon ..50c. „ ......$11.00 ......«12.00 ------$16.00 Važno. Važno. Važno. Važno« 0 C s >N > Ura za gosimde (18 size) 20 let j a m cen a z dvoj ni in pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni___............. $13.00 $15.00 $13.00 z 17 kameni.................. Ra\no take vrste ure za gospe bolj mate (size C) zlo kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /M. Pogorele, 1114 Hey worth Building, Chicago, 111. "Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno, < & N< 3 0 < & N< 3 0 Važno. Važno. Važno, Enajsta ura j«> /e davno odbila in t-krajni ("as je. da se krene z bosansko politiko v druge iire. da se reši, kar se sploh še da rešiti. Ali ni sramota za Avstrijo, da ima v svoji upravi edino evropsko deželo, kjer vlada ahsolutistiški sistem? In ali ni še večja sramota za Avstrijo, da gleda prebivalstvo Bosne in Hercegovine danes v Turčijo kot svojo rešiteljico? Pne 2. decembra t. 1. bo praznoval vladar Fran Josip GOIetnieo svojega vladanja. Ali ne bi bila to najlepša prilika, da se pomilosti vse politiške hudodelce? S tem bi bil napravljen zlat most za sporazumi je nje s Srbi in mohamedani. Ako je bilo mogoče, da so j; Turčiji spustili na svobodo na tisoče prostih hudodelcev, ne da bi bila s tem nevarnosti javni red in varnost, se vendar tudi Avstrija ne bode bala par politikov in žurnalistov? I Ako so dotičniki kaj zakrivili, je bilo zakonu zadoščeno z obsodbo, a zdaj naj sledi milost. ("asi. ko je bilo mogoče vladati nad narodi z brutalno silo, so minili za vedno. Tudi Avstrija si okupiranih pokrajin ne bode mogla trajno ohraniti s pomočjo orožniških bodal in s policijskimi sredstvi. Poudarjamo še enkrat: Enajsta ura je že davno odbila in zato kličemo avstrijskim državnikom kot memento : Krenite, dokler je še čas, na druga pota in ne pozabite, da si zamore pridobiti Avstrija prebivalstvo Bosne in Hercegovine za-se le v sporazumu z narodom, a nikdar proti narodu. Pozor Roiaki S Novoiznajdeno garantirano maziJo plešaste in golobradce, od katerega » t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo ! Hevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Pome kurje očesa, bradovice in ozebline Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da* Je to resnica se jamči $5UU. Uprašajte' se pri — Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CUBVBUAND, OHIO slovencem na znanje. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:, j yfaz se Yam zahvalim za Vaša zdravila, ker ste mi zares dobra poslali, da ;e sedaj čisto zdravega počutim, čeprav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sem prepričan, da Vi I lahko vsakega bolnika ozdravite. Za-' torej, rojaki, ako ste bolni, obračajte sc le na Collins N, Y. Medical Institute. ker tam bodete gotovo popolno zdravje zadobili. Še enkrat se Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim, ostajajoč Vam vedno hvaležni Ivan Bajt, Box 160, Oregon City, Ore. HARMONIKE bodisi k ako ršn c kol i vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpe2no in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. zmr- važno za slovenske farmarje! Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet iz Ljubljane večje število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tudi pristne domače brusilne kamne (osle) ter kle-ipalno orodje. Ker je bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo zamogli izvršiti vseh naročil, svetujemo vsem onim, da se že sedaj preskrbe s tem orodjem za prihodnje leto. Glede cen pišite na: FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York Oity. K0JAXX, VABOfrurn n MM "01** NABODA." IAJH UTAJfOBHTJ* 1>«VJW Jugosli Dvanska Katol. Jedflota. Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Are., S«. Chieage, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi boloxni na dopusta m Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNIK. L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Bex 57, Brad-ftoek. Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, South Lorain, Okie. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, lTiti« POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7tk Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, doiiet, I1L Krajevna druitra naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preatembe udov 4a druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., Jk> svojem tajniku in nobenen drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika : JOHN GO L'ŽE, P. O. Box 105, Ely, l&nn., po STojen zastopnika in m*be-•em drugem. Zastopniki krajevnih društev nsj po&ljejo daplikat vsak« pnAiljatve tudi ns glavnega tsjniks Jedn»B*. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo ns predsedniks porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich Pridejani morajo biti natančni podatki '«ake pritožbe Društveno glasilo je 44GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Ptuj-Douižale. Dovoljena nuj nam bo nuijhua paralela. N" Ptuju okrajno glavarstvo ni hotelo dati na pomoč orožni št v a, »lasi so Nem-j ci divjali uud Slovenci in jih celo ropali, l'riti mora kak večji p«»lx)j, je r«*kel okrajni glavar in odklonil Nemcih. Xa Ii<-u mesta | je I til sloviti okrajni glavar Cron s 15 /.a udar ji Dasi se Nemcem ne ni6 hudega zgodilo. vemlar je lele- i grafično zahtevni iz Ljubljani; orti/.'.!—k" )•< a mm- in lak^'i >e je s po- j e-ebnim \ iakoru pripeljalo 15 novih j orožniki »v. Kako se je takrat nasto-; jialo proti Slovencem, koliko je bilo j izmed njih ranjenih, nam je še vsem j v sponi:nu. Celo streljali so orožniki na demonstrante. V Ptuju pa bi bilo treba najprej kakega večjega poboja. to se pravi, da bi bilo par Slovencev oble/alo težko ranjenih ali mrtvih, -ele potem bi bili ostali dobili pomoč! Vkljub temu, da je po našem mnenju izrek ptujske._ra okrajnega glavarja nedostojno norčevanje iz Slovencev, se moramo vsekakor klanjati av-trijski pravici, ki s-krbi za vse državljane enako. V Domžalah so N< mem; na pomoč poklali takoj 15 novih žandarjev, dasi jih je 15 že bilo v akciji in dasi se nobenemu Nemcu ni >e skrivil la>. v 1'tuju se pa Sloveneem. ki jih je nemška fakina-ža pobijala na tla in jih ropala, ni dala nobena zaščita od strani politične oblasti, po kterera mnenju bi bilo treba kup razmesarjenih Slovencev. da bi bilo vredno orožniške asistence ! Draga šala. Začetkom _ra meseca je hotel po>rstnik Ivan Virant iz Grma pri Zatičini vzeti v šali svojem tovarišu Martinu Bohu pred dolenjskim kolodvorom iz roke konjski bič. Boh je v-ied tega sunil Viranta od sel>e. \ s]< <1 ee^ar se je vnel med njima prepir in rovaaje. Pred odhodom vlaka je pa Virant opazil, da mu manjka listnica, v kteri je imel 1400 K denarja. Policija je pričela takoj poizvedovati in je tudi nekega osum-, Ijenca v kupeju preiskala, toda vsa poizvedovanja jx> listnici so ostala doe-edaj brezuspešna. Umrl je bivši kranjski šolski nadzornik dvorni svetnik Josip Šuman v Dragi pri Moščenicah. Mrtveca pripeljejo v Ljubljano. Šuman je bil svoj čas ravnatelj na ljubljanski L drž. gimnaziji in je spisal slovensko J slovnico. Vijolica iz baron Schwarzeve administracije. Gospod deželni predsednik je pred nekaj tedni poslal enega svojih salamučijev na deželo k okrajnemu glavarstvu. Fante ni umel slovenske besede, ali nekaj ak- tov je vendar slovensko rešil. Nekega dne je prišlo nekaj možakov h -lava rstvu. in ker je bil gospod glavar zadržan, je ukazal svojemu pomočniku. da naj deputaeijo sprejme in zabeleži njene zahteve. Glavar sedi /«• skoraj četrt ure pri -vojih nuj-ti h spisih, kar mu nekdo jvonižno na vrata potrka. Bil j«- pomočnik. ki je jwljal. da depntacije ne more sprejet'. Kako da ne? se začudi glavar. Ker ne umem niti besede slovenske! hči j<- paecizni odgovor. Saj ste-vendar ž.- ::ekaj slovenskih -pi>.>\- rešili.' "hie Krledicumr hat mir der Dener iremacht!" Tableau! Kočevski tolovaji -<> nedavno napad": a kočevskem kolodvoru Slo-ee. kteri s,> vračali iz Ribnice. XeP.-ka kultura. Ixdje. surovost! Francoski časnikarji so -i danes "•_-!« dali postojnsko jamo; popoldan' so se vozili 7. brzovlakom mimo Ce- a v I truck <>!> Muri. ŠTAJERSKE NOVICE. Ptujska grozodejstva ali kulturni polom spodnještajerskega nemškutar-stva. Celjska 44Domovina" z dne 16. -^ept. t. 1. piše: Razburjenost, katero so vzbudila nečuvena nasilstva raz-lie-iiieiega nemŠkutarstva po vsem Slovenskem -o ni polegla ampak če dalje bolj raste. To je tudi naravno, -aj se kulturna zločinstva kakor v Ptuju le redkokedaj in le redkokje dogajajo. 44Grazer Tagblatt" ima torej prav. trdeč, da je bil to "dan zgodovinskega pomena." Dne 13. m. m. t. 1. v Ptuju so tudi slepci lahko videli m spoznali vso protikulturnost se prepričali o nevarnosti teh besne-žev za vsestranski razvoj našega naroda in države same. Toda poglejmo še enkrat vse dogodke. Naša šolska družba je sklicala na 13. sept. t. I. svojo glavno skupščino ' v Ptuj. To je tamošnje nemškutarje tako razkačilo, da so se zakleli shod preprečiti ali vsaj p*, k vari t i. V seji občinskega -veta ptujskega je utemeljeval v primernem skozi okno govorjenem govoru mestni odbornik dr. Piaehki resolucijo, s katero se prote- ira proti zborovanju glavne skupščine družbe sv. < i rila in Metoda v Ptuju. češ. da se - tem ruši nemški značaj mesta! O tem -o poročali vsi nemški listi na Štajerskem in drugod ter so tudi začeli ščuvati proti slovenskemu shodu. V društvih in privatno se je širila agitacija in netila -trast. V soboto dne 12. sept. so prinesli vsi liberalni in 44deutseh-vol-kiseh" listi na Spodnjem Štajerskem in v Gradcu poziv: "V Ptuj!" V tem v sprostaškem in v skrajno or-dinarnem tonu pisanem pozivu imenujejo ti nemški patriotje slovensko zborovanje v Ptuju provokacijo da-lekosežnega pomena! (Nadajmo se, da so bili gospodje proti svoji volji dobri proroki. pa na svojo in svojih j somišljenikov škodo.) Kaj bi rekli 44Vendi" k Siidmarkini akciji v Ljubljani T Prišlo bi do prelivanja krvi! Ali naj mi Nemci na svojih tleh vse mirno prenašamo itd. Kot prva točka njih programa je bil: sprejem nemških gostov pri vseh dopoldanskih vlakih na postaji v Ptuju. 41 Nemci iz Spod. Štaj. prihitite v Ptuj. da tem ničvrednim provokaei-jam enkrat za vselej odlomimo ost. Ptuj ostane nemški!" — Nadalje etjem vseh moči je bilo mogoJ% zadrževati množico, da se ni vrgla na hujskače (na slovenske hujskače seveda!) ter da je ni raztrgala in linčala." Te kulturne čine je jk> Tagblattovem poročilu izvršila nemška straža že v so-l>oto zvečer. Pozivi v vseh neruskih listih so, kakor nadaljuje "Tagblatt," 4 4čudovito upi i vali.' * Od vseh strani so prihajali nemški križarji. jw>sebno pa iz Celja: a Ptujčanom tudi to še ni bilo dovolj, brzo javili so zopet na vse strani, da je njihov položaj zelo nevaren in na to x> prišli Mariborčani v gostih trumah in tudi iz Celja je prišlo še 35 mož, iz Ormoža, Ljutomera in "akademiki" iz Gradca so prihiteli ojačat nemško pozicijo. Taki. poroča bojni dopisnik 4'Tagblat-tet odpeljali domov, le t; ah. jiii je poskusilo predreti skozi neti Ski kordon v mesto, te so pa Nemei prisilili; edanjega vladnega sistema, ki nima druzega namena kot podpirati nem-škutarstvo na Slovenskem. In uspeh tega stoletja trajajočega 44kulturnega" dela je: 44Hauenns zuruck!" ali anarhija. In taki ljudje so po mnenju naših graških in dunajskih mogotcev 44državo vzdržujoči" in 44 državotvorni elementi!" Hauens zuruck!" Dobro, če mislite, da mora tako biti. vas bodemo vbogali;. vprašamo vas pa gospodje, kateri vodite usodo dežele in probivalstva: Ste li pomislili, kam vodi to vaše ge-do? Hočete res, da naj zavlada anarhija v državi, da naj se tem-besnim razgrajačem na ljubo, katerim se udinjate. katerim na ljubo nas tlač;tein zapostavljate, vstavi kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in naše dežele 1 Silite nas iskati obrambe v samem sebi in v svoji moči. Razumemo vašo lekcijo in spolnili bomo, kar nas učite, ne čudite se pa, ako bode končni uspeh drugačen nego si vi mislite. Vsega je enkrat konec in tudi naša pokornost in pohlevnost ni večna, o tem ste lahko prepričani. Zadnja nedelja v Ptuju bo res "zgodovinsko znamenit dan,"..ali se bode pa nemštvo moglo in smelo s to znamenitostjo hvaliti in ponašat je drugo vprašanje. To nas tudi ne briga. Poskrbeli bomo, da bo drugače. Vrat si je prerezal na Jesenicah umirovljeni orožniški postajevodja Ivan Pavšek in se smrtnonevarno raniL Prepeljali soga v ljubljansko deželno bolnišnico. Pavšek je imel gostilno ob Bohinjskem jezeru. — Kakor se nam danes popoldne poroča, bo Pavšek okreval. Gosenice. S Krasa se nam poroča, da je tam strašno veliko gosenic na repi in na jesenski vrtnini. Črvi, gosenice na drevju, kobilice, — zdaj še gosenice na repi! Teh je toliko, da ni znamenja repe: vse je golo in sne-deno. Obstrelil je blizu Ruš delavca Martina Pungrašiča nek neznanec iz puške. Krogi j a mu je vdrla pri levem ušesu v glavo. Teško ranjenega so prepeljali v Maribor. Yelik požar je divjal minuli četrtek v Gosdorfu bi. Murecka. Pogorelo je v vsem 32 hišnih in gospodarskih poslopij z vsemi pridelki in tudi mnogo živine. Škodo cenijo na 80 tisoč kron. Umor pri Št. Lovrenca nad Mariborom. Orožništvo je že našlo dotičnike, ki so ubili hlapca Svajgerja. So to kmetski fantje Brezočnik, Pavlič, Weinberger in Prosinjak. Vtaknili so vse v kajho. Še nekteri tolovajski napadi na Slovence V PtU,n. Pri enem večernih vlakov so napadli nemški pobalini dejansko poslanca Ploja in to vOrnigovi navzočnosti. Znamenje, da šef ptujske policije ni bil zmožen vzdrževati miru. Ni čuda, da so se godila taka tolovajstva! Ali pa je bil Ornigu napad po godu ? — Nadalje je bil še napaden župnik Treiber iz Koroškega. Nemci so ga pretepli in mu raztrgali obleko. Kje je bila ,,slavna" policija ptujska ? Graški in drugi nemški listi te surovosti zamolčujejo in dosledno pišejo, da so Slovetici izzivali in oni začenjali boj. Poboji, izvršeni v Ptnjn po nemškutarjih! G. Peter Kureš, gostilničar v Podvincih pri Ptuju, se je vračal s svojo soprogo okrog polnoči iz ptujskega ,,Narodn-ga doma'' domu. Pred ptujsko pošto ju je naenkrat naskočilo krog 10 oseb, kričeč: ,.Hauen sie den win-discheti Hund nieder !■* (Pobijte slovenskega psa!) Ci. Kures in njegova soproga trdita, da je najbolj udrihal po njem (Kurešu) trgovec Sork o iz Ptuja. Ci. Kareš je bil jako nevarno ranjen, prvo pomoč mu je dal g. dr. Bela Stuhec, kamor ga je zapeljala soproga. Na to ga je pripeljala v ,,Narodni dom-4. Bil je po celih prsih čisto krvav, na glavi ima več ran, nadalje na hrbtu in na rokah. Ranjenec pravi, da ga je trgovec Sorko pobijal s palico, kovano s svincem. Nadalje ve poško dovanec, da je bil zraven nek Franc, občinski uradnik. Redar Toplak je bil oddali en kakih 100 korakov, pa se je še le, ko sta gosp. Kureš in soproga kli. ala na pomoč, približeval, to la — piav počasi! Nek drug redar je tudi prišel in rekel proti Franzu: ,,I>en Kopt" hiitten sie ihm (namreč gosp. Kurešu) sollen ein hauen!4- (Glavo naj bi mu (g. Ku rešu) bili razbili!) Tako se je skrbelo v Ptuju xa varnost življenja mirno domov gredočih ljudi leta 190S po Kristu! Nemčiirski napadi v Celju. 14. sept. ponoči je nemčurska sodrga v Celju napadla nekega slovenskega osmošolca ter ga pobila na tla. Ker je hotel kričati na pomoč, so mu grozili 1 revolverji, ako ne bo tiho. Kakor se vidi, so na Spodnjem Štajerskem v zadnjem času zavladale lepe razmere, Slovenec si že ni varen življenja. PRIMORSKE NOVICE. Tržaško porotne sodišče je dne 15. sept. obsodilo 39 let starega Karla Miliča iz Sežane v 18 mesecev težke ječe, ker je vzel avgusta meseca 1906 napitemu Valentinu Cotiču, čevljarju v Trstu, iz žepa znesek 1140 kron, češ, da mu jih shrani. Drug: dan pa ni hotel ničesar vedeti o denarju. Cotič je naznanil stvar policiji, ki je preiskala Miličevo stanovanje, a ni našla ničesar. Dve leti pozneje se je Milic spri s svojo ženo, ki ga je zapustila. Nek večer potrka na Cotičeva vrata ter mu prizna, da mu je vzel denar, toda žena da je bila tista, ki mu ga ni pustila vrniti. Zaprli so zakonske Milic. Obravnava je dokazala, tla je žena nedolžna. Miliča so obsodili zaradi poneverbe in obrekovanja. BALKANSKE NOVICE. Interparlamentarna konferenca proti Hrvatom. Budimpešta, 16. sept. Več uglednih hrvaških poslancev se je hotelo udeležiti interparlamentar-ne konference v Berolinu. da spravijo svoje državnopravne pritožbe pred mednarodno razsodišče. Po posredovanju madžarskih politikov in avstrijskega delegata barona Plenerja se je prošnja hrvaških prijavljeneev odklonila, češ, da se morejo udeležiti konference le kot člani ogrske skupine, ker Hrvaška ni samostojna država. RAZNOTEROSTI. Samoumor med levi. Na Francoskem v mestecu La Val se je 191etni mladenič Grollier zagledal v hčerko posestnika neke menežarije. Deklica ga ni marala, to je pa mladeniča tako užalostilo, da je v menežarije odprl kletko levov in se vrgel med leve. Levi so mladeniča takoj raztrgali. Židovski krvoses. V Črnovicah so zaprli znanega oderuha Izidorja Weisskoppa. Ta zlata duša je izposoje vala denar po 500 odist. Zaradi goljufij z ženitvami so v j Znojmu zaprli žida Izraela Spitzer-( ja, ki se je bavil s posredovanjem ženitev ter pri tem opeharil mnogo lahkovernih ženinov in nevest. Prvi turški socialistični list. Turški socialist Mehmed Seheb, ki je bil te dni izpuščen iz zapora, je začel ▼ Smirni izdajati prvi socialistični list v Turčiji. Orožnik umoril orožnika. Ia Verše- ca poročajo: Orožniški postajevodja Ivan Nagy se je na patrulji spri z orožnikom Jožefom Kveri. Nagy je Kverija aretiral in ga s pomočjo kmeta zvezal. Kveri je končno prosil Na-gvja, naj se ga usmili ia naj ga razveže. ker se mu hoče pokoriti. Nagy je Kverija res razvezal, komaj je pa bil Kveri prost, zagrabil je puške in ustrelil Nagyja. Orožniški poatajevo-dja Nagy je bil takoj mrtev. "Sveta" železnica. Po 4*lgoletae» delu je sedaj zgotovljena železaiea, ki veže Sirijo s svetima mehemedan-skima mestoma Meko in Medine. Za to železnico &o se nabirali dareri med vsemi mohamedanci in j» bila etvor-jena začetkom tega meeeea ■ veliko slovesnostjo. Gospodarski razvoj Danskega. Zastopnik franeoske vlade na Danskem g. Tisserand primerja v svojem poročilu o stanju poledjelstva danski izvoz s francoskim. Dansko, katero šteje samo 2 in pol milijona prebivalcev. je ekspotoiralo 1906. leta 29.000 konj, 122.000 rogate drobnice (trikrat toliko kot Francija,) 100 milijonov kilogramov svežega sol je nega mesa (ISkrat toliko kot Francija) in povprek po en milijon jaj« na dan, 80 milijonov kg masla (4krat toliko kot Francija.) Razume se, da imajo največjo zaslugo za ta prekrasen uspeh zadruge. Sedaj je na Danskem nad 1000 zadružnih mlekara, t katere ^e oddaje vsak dan mleke ed 900.000 krav, to je od 80% vseh daa-skih krav. Davek na natakarice. Občinski svet v f Jen tu v Ijjelgiji je oklenil, da morajo vsi gostilničarji, restarraterji in hotelirji, ki imajo žensko postrežbo, plačati od vsake natakarice po 250 frankov na leto. Seveda bo pri tem zopet trpelo občinstvo. Zakaj natakarice sedaj vsaki večer pripovedujejo gostom, kako težko bodo plačevale ta davek in seveda pri tem opozarjajo na krožnik, kamor se polagajo darovi za pokritje novega davka. ZAHVALA. O priliki minolega dobrodelnega koncerta v korist pogoreleem na Bledu. ki se je vršil dne 20. septembra t. 1. v Sokolovni Delavsko-ameriške-i:a češkega Sokola, izrekamo tem potom vsem sodelovalcem in udeležni-kom prisrčno zahvalo. Iskrena hvala tudi pokrovitelju te priredbe g. dr. J. H. Sehweglu za njegovo požrtvovalnost, dalje g. Frank Sakserju. ker nam je naredil brezplačno vse tiskovine in reklamo v listu. ter drugim gospodom, ki so kaj k uspehu pripomogli. Torej v imenu ponesrečenih pogo-relcev na Bledu še enkrat: Bog plati! New York, 30. sept., 1908. Priredilni odbor. Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi iu grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, Šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prislužem denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno, na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najp- ?>_ : -t>oh LE1SV PIVO e že Delj* pftifeja. Za kratek čas. Pogovor. l"ra: "Glej. krtača, jaz hudim zju-fa.i ljtidi. da vstanejo." Krtača: "Jaz jih zvečer pa v po-steljo gonim." Prav reden Med žabami. "Torej z Bogom, dragi žabjek: ko s<- vrneš v svojo lužo. pozdravi vse znanee rojake — žabe in žabjeke. .laz grem na tuje iskat sreče po drugih lužah!" Čebelji tat. Sosed vpraša soseda. ali je njegov (Nadaljevanja.) V tem trenutku |*>gledam slučajno na hišo. Od neštevilnih ognjev je bila preeej dobro razsvetljena, da sem lahko opazil človeško postavo, ki se je pravkar dvignila na strehi. Kmalu opazim tudi cev puške, ki je me- pred njegovo smrtj? skrbi zanj? Ti praviš, da si kristijan in govoriš o kr-rila prav proti našemu oimju. V trenutku zgrabim tudi jaz za svojo puško vnem maščevanju. Od koga ste prejeli kršanstvo? Vi imate patriarha, nad-in namerim; zgoraj se p.*veti strel, in v istem trenutku zadoni tudi moj; * škofa, škofa, arhidijakone, duhovne, dijakone, subdijakone in mnogo brav-od zgoraj zaolt'untni k»>> mesa v usta in ga lagodno popravljal z nožem, l>ožje?" ko pribrenči krogi j a in mu odnese meso in nož. -•Zounds!" zakliče. "Kdo je bil ta lopov!" Y><- j*- tako nanagloma zvršilo, da ni nihče opazil strela, ki se je posvetil na -trobi melekove hiiU*. Eden nestorijancev, ki je bil najbrž podvodja svoji* čete. stopi k meni. "Zakaj streljaš, gospod?" ne vpraša. "Ker >e moram braniti." --Iti k i. te je napadel. .laz ne vidim nobenega sovražnika." * • 1\ ■<{;! jaz -•tin ga viiU'1.* * odvrnem. "Ležal je na strehi i.i streljal na mene." * "Motiš >e. gospod!" * ■ N; ' ■ r i.e. L:! je najbrž nielekov brat: svaril sem ga že večkrat, naj miruje: ker me ni ulM>'_ral, ~eni ga sedaj kaznoval." "Ali ga ustrelil?" vpraša prestrašeni mož. "N. M ril -en; na njegovo desn.> roko in trdno stavim, da sem ga tudi dobro zadel." "(i -p -d. -taba ti ... predla. Takoj hočem pogledati, kaj se je zgodilo." Y>i navz.M-i r.e>tovi.:a!;ri -koeili kvišku in zgrabili svoje orožje. I>to !■!!•. ttidi It.i. Sail o Anglež ?edi še na zemlji. Njegova u-ta so se prem. .ala Jia \ m- štiri ftrai.i >veta. in njegov nos je bil radi strela tako poparjen, da je visel navzdol kot purmanov kljun. "Ali >te začarani, Sir.'" ga vprašam. L; .<:-ay jnitegrie _ "U.ko sajx> v se, polmere >vojo puško in počasi vstane. •" Master, kmalu bi me zadel 'božji žlak'!" odkritosrčno prizna. "Radi strela? Hahaha!" *'Ah. ne radi strela!" "Toda zakaj vendar?" "H.idi udaren, k; >em _a dobil. Moj noz je sfrčal v Saharo, in ta koM-ek in" sa n . je priletel - tako -;lo v obraz kot bi dobil klofuto «>d Brdav -a. P. giejte n oje Ii«-e in meso v travi!" "Sidi. ali pride do boja?" vpraša Halef in potegne obe pištoli. **Ne vrjanietn.*' "In četudi; mi se ne bojimo!" Mali 11 a le f /ani.ijivo ]*>gleda nestori janee. ki stali okoli nasr in čakali, da ><• vrne njih vodja. Vrne >e prav kmalu in -ieer v spremstvu meleka. ki je zelo jezno gledal, in takoj prišel k našemu ognju. "Kdo je streljal?" vpraša srdito. ".laz." odvrnem. "K^r je nekdo drugi na mene streljal." "Ni re<. Na tvojega psa ?-o streljali." * "In kdo je rekel naj streljajo na mojega p-a Morebiti ti?" * • N»-. O <-e!i stvari ni>eiii ničesar slutil. Toda. jjospod. sedaj ste vsi igti bi jeni. Kadi psa si streljal na mojega brata." "Pravico imam. da v-ake-_ra ustrelim, kdor napade brez mojega dovoljenja n o jo žival, in to pravico l*>ni še nadalje izvrševal, zapomni si! Kako pa more tvoj brat dokazati, da je -treljal na psa in ne na mene?" "Sam je trdil tako." "Torej ie zelo -lab -tre!-*e. ker ni zadel psa. temveč teira emirja'iz F.narlistana." .... , . , "Toda n « ril je na p-a. Ponoči ni nihče prepričan, da gotovo zadene fcaj reaen tja, kamor meri." "O. prav reden je!" odvrne sosed. , , . ... "Vsak dan je že ob sedmih zjutraj "T> v: • Im: a < pravicba za zahrbtni napa J. Kroglja ,je letela stin i (jjanjr- korake da.« v- ...1 psa ; I? za palec višje, pa bi bil ta emir sedaj mrtev. Si- e. r t pa bočen d.-kazati. »la so ljudje, ki tudi ponoči varno streljajo. Me> ril t t i na de- ■ rok-, tvoj.j-a brath. ktere^a sem gotovo zadel, dasi sem imel manj Časa n.eriti kot tvoj brat." Melek jezno prikima. "Vzel n.u men- njegove roke: torej zahtevam od tebe tvoje življenje." "<'u_j. trtelek in bodi vesel, da nisem meril na glavo tvojega brata, ktero bi še la^lje zadel, .laz ne hrepenim po človeški krvi. ker sem kristijan; toda kdor se drzne napasti mene ali pa moje tovariše, ta naj skusi moč našega orožja." i- "Mi se vas ne bojimo, ker nas je več. Izročite naui puške, da ne morete več streljati!" . _ % "In kaj se zgodi z nami?" "Glede tvojih tovarišev se bo pri sodniji odločilo; tebe pa izročim «vojemu bratu, ker si prelil njegovo kri." "Ali so nestorijanci kristijani ali barbari?" "Kaj tebe briga! Izroči mi svoje orožje!" Vsi navroči nestorijanci so nas tesno obkolili, in vsakdo je lahko slišal pocovor, ki se je vršil med menoj in melekom. Pri svo^j zadnji besedi zgrabi melek za mojo puško.- Angležu hitro povem nekaj angleških besedij in Arabcem arabskih, nakar vprašam meleka: y ilil^fl I "Torej meniš, da smo tvoji ujetniki?" Ko moje vprašanje potrdi, mu odvrnem: ^ j Pane DoKnski (ki ima v Bayonne "Tepec! Ali res meniš, da se te bojimo? Kxlor dvigne roko zoper ^ ^ . y yojsko ne emirja, jo dvigne proti samemu sebi. Vedi. jaz ntsem tvoj ujetnik, temveč ^^ na razbnrkano morje! Pa vsaj ti si moj." T t.-h besedah ga zgrabim z levico okoli vratu in o.i> ia fnni toAoI nanašati #11 ali ril" Izdal ga je. fltfr AKOLEZČDfA ▼ S. de 6. mesecih. Lepopiaje. slovenščina, nimatro. Pouk se vrii potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovanska korespondenca* Ma, P. O. Bo* 181, Sta. B, Cleveland, O. "Kruci sakra, ta zna dirjati! Ta je še hitrejši kot hrvatski "bankar-ji", ki odnašajo jazbecem novce!" Komar (sedeč r* jermenu v kari) : "Ljudje vedno psujejo, ker se morajo držati za jermene v polnih karali: meni je to zabava!" Med živalmi. Sline se zamorcu so cedile Blizo vasi Chickenville; Zvečer se splazi v kurnico In zgrabi lepo k urico. Kokoš zakrika: kokodak, Ti si črni lopov tak; Jaz mislil sem, bedak. Da kure krade le lisjak. i Naznanilo. Rojakom Slovencem in Etrvatoss. kteri potujejo čez Duluth: Minn., p/ poročamo Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST.. DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav bllzo kolodvora. Vsak roj** v pri njemu najbolje postrežec Spoštovanjem SLOVENIC PUBLISHING CO.. 40 West St., 60-62 Wubfrftoa Si Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Gersiča, 301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo Tudi naznanjam, da imar> v zalogi vsakovrstno suh** meso. namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slo vans Is - -..n a tcv. ob Jix'. obisk ~ - - JL-.r. e- - ---- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI DC NAJCENEJŠI DNEVNIKI Veseli admiral. Gompape Generale Tiaosaiiantip (Francoska parobrodna družba.) Žirafa: "Le dobro drži ogledalo, opica; obleči se hočem po najnovejši modi." V dobrem duhu. DIREKTNA ORTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0MQSTA IN UUBUAlfc Postni parniki 10:] 'La Pro„enceM na dva vijaka..................14,200 toa, 30,000 koniskin mc2- *La Savoie" CebelieaT "Mama, mama. Mihec iz vasi je že zopet v našem panju. Piči iia ti. ker jaz uprav perilo sušim!" Oba vesela. sLa Lorraine** !La. Touraine'* La Bretagno". Gasgogne" ,.12,000 „ 25,000 .......12,000 „ 25,000 .......10,000 „ 12,O00 ...... 8,000 9,000 ....... 8,000 ,, 9,0 ljiskre- sklede in P° m. ker se .ves dan nalivam!" | me zadene, veseli se ona. č V Večkrat kot ona. A: "Kako živiš s svojo novo poročeno ženico?" B: ''Prav dobro! Ona meče vame ponve. Če če ne, ve-; selim se j;i/. — in tako sva oba ve-' sela !'' f///,>:■ k Prepozno spoznanje. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik CALIFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulice. Cat dingega razreda do Havre: 966.M in vitja IPamika s wezdo xaznmmoTani imajo kn. .rfjfili« M« W, Kozminski, genera in: agent na • " Deaoorn St., Chicago, k Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Kaj ljubezen vse ne stori, Gorje vse maček pretrpi, Ko peval je podoknico Za svojo ljubo maeico. tvoj brat streljal na mene. Kdo je torej začel napadati, ftti ali ril' "Strel je veljal tvojemn psu!" Sluga: "Gospod je naznanil, da ga Grlovie, ko se zjutraj zbudi, reče danes zvečer ne bo kmalu iz gostil- svojemu tovariša: "Danes se mi je ne!" sanjalo, da sem pil vodo. Če bi ve-Gospa: "Moj mož tudi ni nikdar del prej, da je tako dobra, ne bi nik- sit pijače l" > dar zapravil svojega premoženja za Sluga: "Veikrat kot vi!" vino!" y Pozor! Slovenci Pozor! ^SALrOIN^* zmodernlm kogl]iščen%. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter uiujskt smodke. Potniki dobe pri meni £ednc prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanaa se toplo priporoča Martin Potokar i 664 So. Center Ave. Chicago, Ilk Za obila naročila se priporoča, posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. E. No. 7, Box 81, FRESNO, CAL.