"3kl glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI ffl leto III., št. 3 oktober 1981 / y$pasttn>atu Bratci I Po daljši prekinitvi, ki je nastala zaradi nekaterih objektivnih pa tudi subjektivnih težav, imate pred seboj nov izvod Elektromotorja. Ker smo med tem časom z reorganizacijo splošnega sektorja uredili tudi kadrovske zadeve, ki so ovirale normalno delo na področju informiranja, bomo storili vse, da bo-v bodoče tudi naše glasilo redno izhajalo. Elektromotor mora postati zares naše glasilo. Biti mora odraz življenja in dela nas vseh v tovarni in izven nje, v našem domačem - ožjem in širšem okolju. Prav zato je potrebno, da bolj kot do sedaj sodelujete s prispevki. Če ste se odločili sodelovati, oddajte prispevek Šekli Darinki, referentki za izobraževanje in informiranje v kadrovskem oddelku. Prispevke, ki bodo primerni za objavo, bomo uredili in jih objavili. Vsi prispevki morajo biti podpisani. Anonimni prispevki bodo romali v koš. Uredniški odbor C^ovov dtrcfžfovja o(T otvoritvi noviČL^prvizvodhiti^prostorov Tovarišice in tovariši, dragi gostje Ko damea ta objekt prodajano svojemu namenu, ni alučaJ, da ta avečanoat sovpada še z dvema zelo pomembnima obletnicama. Otvoritev se vključuje v praznovanje 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ko Je 27* aprila leta 1941 Komunistična partija Slovenije začela združevati slovenski narod za takojšen oborožen boj proti okupatorju. Ta praznik bomo slavili v ponedeljek po vsej Sloveniji. Drugi, za nas kovinarje, prav tako pomemben praznik pa Je, da prav na isti dan, 2?. aprila, praznujemo 35-letnico začetka nove dobe kovinarjev. Železniki in vsa Selška dolina so do leta 1946 dalje doživljali nesluten razvoj, s kakršnim se lahko pohvali le malo slovenskih krajev. Zato Je prav, da ostane 27. april 1946, ko Je skupna naprednih entuziastov postavila temeljne novega kovinarstva v Železnikih, načrtovala bodočnost kraja in vzpodbudila razvoj industrializacije, zapisan za vedno. Iz začetnih temeljev te industrije je zrasla tudi seda-*ja ISKRA v Železnikih, ki se je v preteklih letih uveljavila doma in vsčh svetovnih kontinentih. Postopno staranje obstoječega proizvodnega programa in strojne opreme je bil povod za odločitev, da smo pristopili k izdelavi investicijskega elaborata in izgradnji novega objekta ter nabavi nove opreme. S tem so podane osnove za preusmeritev v zahtevnejši program elektromotorjev, modernizacijo proizvodnje s novo strojno op- remo in vpeljava novih tehnoloških rešitev, predvsem v smislu avtomatizacije. Da je potrebno proizvodnjo nenehno obnavljati in Jo prilagajati potrebam trga in moramo proizvodni program imeti oblikovan ■a daljšo prihodnost, nas uči zgodovina, ko še nismo bili pripravljeni na slabe čase. To smo najbolj čutili v času svetovne krize v letih 1975 - 1976 in pa v času vfclike konjukture v naslednjih letih, na katero naša tovarna ni bila pripravljena. Eden od pomembnih vzrokov pri odločitvi za izgradno novih prostorov in nabavi sodobne proizvodne opreme Je tudi dejstvo, da potrebam trga, predvsem svetovnega, prav tako nismo mogli več slediti iz preprostega razloga, ker nam je primanjkovalo delovne sile. Če smo hoteli zagotoviti svoj obstoj in obdržati svoje pozicije na domačem in tujih trgih, je bilo nujno spremeniti program, povečati proizvodnjo na osnovi moderne tehno- logije, na računajoč na večje zaposlovanje delavcev, kot jih lahko dobimo v sami Selški dolini. Ha osnovi navedenih dejstev in vzrokov smo pristopili k izdelavi tržne analize, na osnovi te pa k izdelavi invsticijskega elaborata. Že pri izdelavi elaborata si je vodstvo tovarne zadalo nalogo, oziroma posta-vilocilje, ki morajo biti doseženi z realizacijo te investicije in siceri 1/ Doseči eno leto po investiciji 100 % večjo realizacijo od leta 1978, ki nam Je služila kot osnova pri izdelavi elaborata. 2/ Ta rezultat doseči brez bistvenega povečanja zaposlovanja, oziroma zaposlovati le toliko, kolikor dovoljuje Občinska resolucija, t.J. 1 %, ob tem pa zaposlovati samo delovno silo, ki Je na razpolago v dolini. 5/ Maksimalno izkoristiti dosežke moderne tehnologije povsod tam, kjer je to mogoče, čeprav na prvi pogled na še tako nepomembnih delih. 4/ Ob vsem tem pa vedno upoštevati, da se delovni pogoji zaposlenih bistveno izboljšajo, kar naj bi prispevalo v končni fazi tudi k večji produktivnosti in Z ne nazadnje tudi krepilo boljše odnose v temeljni organizaciji. 5/ Ker smo že tradicionalno velik izvoznik, saj smo dosegli v letu 1980 11.700 I izvoza na zaposlenega, smo tudi pri izdelavi elaborata upoštevali da tako povečanje proizvodnje lahko plasiramo samo na zunanje tržišče, tako na osnovi čistega izvoza kot kooperara-cij. Na osnovi takih ugotovitev smo Jih zastavili pri izdelavi ela borata in moram reči, da smo prepričani, da Jih bomo dosegli, če ne bo toliko motenj v proizvodnji kot zdaj zaradi izredno slabe oskrbe z domačimi materiali. Skoraj ul dneva, da ne bi obstali del proizvodnje zaradi pomanjkanja materiala ali pa tudi zaradi slabe kvalitete tega materiala. Na osnovi tržne analize in strokovnega kadra, ki ga imamo, smo se odločili, da investiramo predvse v opremo, za izdelavo sledečega programa: 1/ Največ poudarka smo dali opremi za izdelavo zahtevnejših kolektorskih elektromotorjev, ki Jih izdeljujemo v velikih serijah in za katere imamo dolgoročne kooperacijske in izvozne pogodbe. 2/ Opremi za Izdelavo profe-sio nalnih elektromotorjev, ki se izdelujejo v manjših serijah, zahtevajo pa visoko kvaliteto obdelava in veliko strokovnega znanja. 3/ če hočemo, da sledimo tako zahtevni proizvodnji, smo velik delež namenili tudi strojni opremi orodjarne in vzdrževanja, ker Je dobro vzdrževanje orodja in strojev predpogoj, da je taka moderna avtomatizacija tudi dobro izkoriščena. 4/ Sorazmerno velik del sredstev smo namenili za nabavo aparatov in instrumentov, s katerimi ugotavljamo našo kvaliteto izdelkov ali pa jih rabimo pri razvoju vedno zahtevnejših mo- torjev in aparatov. Tako se la- teče v dostiboljših delovnih po' hko pohvalimo, da imamo danes goJih, posebno, če Jih primerja-najmoderneje opremljene labo- mo s starimi, ki so bili na do-ratorije za to vrsto proizvodnje, ločenih mestih skorij nemogoči. 5/ Da bi sledili tako opremljeni proizvodnji, smo del sredstev namenili tudi boljši organizaciji proizvodnje. Tako bomo že prihodnji mesec pričeli celotno proizvodnjo krmiliti s pomočjo računalnika. To Je nekaj bistvenih kvalitet proizvodnje, ki naj se z nevo investicijo realizira. Že v današnjem trenutku pa celotno delo Kot, vidimo so se stroški investicije povečali le za 10 % napram predračunskih vrednosti, kar je za leto 1980 zelo ugodno. Torej gre za ogromno novo vloženega denarja v osnovna sredstva in bodo letne anuitete zelo velike. Delavci v ISKRI Železniki se teh obveznosti dob- Podatki o stroških in virih financiranja investicije: Struktura Predračunska vrednost Dejanski stroški I. Gradbeni objekti 83.081 130.429 II. Domača oprema 23.196 24.782 III. Uvozna oprema 105.089 108.955 IV. Ostalo 5.525 6.225 V. Rezerva 21.024 - VI. Obratna sredstva VII. 4,0 /0 prispevka za 55-510 55.510 energetiko 11.611 12.978 Vsega : 305.336 338.879 Viri finaciranja Predračunska vrednost Realizacija 1. Lastna sredstva 73.296 97.170 2. Kredit izvajalca del 17.000 17.000 3. Kredit dobaviteljev 3.947 3.947 4. Inozemski blagovni kredit 68.858 68.858 5. Kredit LB 75-614 83.416 - sredstva LB 67.614 68.329 - sredstva zavaroval- niče 8.000 15-087 6. Kredit LB za obratna sredstva 7. Lastna udeležba obra- 16.653 16.653 tnih sredstev 38.857 38.857 8. Lastna udeležba za energetiko 11.611 12.978 SKUPACT: 305.836 338.879 ro zavedamo. Imamo zagotovljen trg za naše izdelke, žal pa nimamo zagotovljene oskrbe z domačimi repromateriali in to je naša najbečja skrbvt ker v nasprotnem primeru ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. Imam dolžnost, da se iz tega mesta najlepše zahvalim predvsem graditeljem tega objekta - gradbenemu kolktivu TEHNIK Škofja Loka, ki je v izredno kratkem času - v 15. mesecih zgradil objekt, ki meri cca 10.00Qm2 in je zagteval popolnoma klasičen pristop h gradnji. V kolikor vreme v lanski jeseni ne bi ustavilo gradbenih del, predvsem pa del na zunanji ureditvi, bi bil celoten objekt dograjen še dosti prej. Prav tako se moram zahvaliti tudi vsem kooperantom, ki so TEHNIKU stalo ob strani kot so: INŠTALACIJE Škofja Loka, CESTNO PODJETJE Kranj, SLOVENI JACESTE Ljubljana, ALUMINIJ Komen, SLIKOPLESK Šk. Loka, DO-MOPEEMA Železniki, Gradbeni finalist Maribor, KOGP Kranj, MARMOR Hotavlje in drugi. Projekt za ta objekt je izdelal INDUSTRIJSKI BIRO Ljbljana. Vso zahvalo zasluži tudi nadzorna služba LOKAINVESTA, ki Je strokovno bedela nad celotno gradnjo. Uvozno opremo smo kupili s pomočjo inozemskih kreditov, ki so bili realizirani preko Ljubljanske banke, uvoa pa je izvršila ISKRA COMMERCE Ljubljana preko ISKRA ELEKTRONIK, Stuttgart in ISKRA Amerika, Nev Tork. Evropski del oprem Je večinoma dobavljen iz ZRN in to predvsem stroji za obdelavo polizdelkov, orodjarski stroji in razvojna ter kontrolne oprema. Amer:»ki del opreme pa obsega predvsem avtomatske linije za montažo rotorjev in statorjev. V imenu celotnega kolektiva se zahvaljujem SOZD-u ISKRA, LJUBLJANSKI BANKI Kranj, Škofja Loka, OBČINSKI SKUPŠČINI ter nj enim upravnim organom za vsestransko pomoč in razumevanje že od načrtovanja pa so realizacije tega, za nas tako pomembnega in prepotrebnega objekta. Ko danes glavni del investicije dokončan, si štejem v veliko zadovoljstvo, da se lahko ob tej priliki zahvlim celotnemu kolektivu za vsestransko pomoč in razumevanje. Vsi smo do svojih močeh sodelovali in prispevali, da bi si čimpreje in čimbolJše izboljšali svoje delovne pogoje. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki so stroko-sodelovali pri celotnem projektu in ne nazadnje gre zahvala tudi vsem tistim službam, ki so uspele v izredno kratkem času seliti v nove prostore, ne da bi pri tem posebno trpela tekoča proizvodnja . Vsem članom kolektiva želim, da bi se v novih prostorih počutili kar najbolje, predvsem pa želim da bi bili novi delovni pogoji tudi vzpodbuda za nove delovne zmage. Direktor Rakovec Tone A TtuatMČno^porocUo o^posCovanju y^prvem^poC£ciJ;j je tudi kritično ocenilo uveljavljanje kadrovsko-! zobraževalne dejavnosti v združenem delu. Mnogi cilji in naloge, ki smo sl jih zastavili s srednjeročnim planom za obdobje .1981-85, temeljijo na tem, kako bomo znali združiti vse umske in delovno potenciale. To zahteva, da se v večji meri uveljavijo znanja in sposobnosti že zaposlenih delaveev, njihova stalna strokovna rast, na drugi strani pa oblikovanje vzgojno-izo-hraževnlnoga sistema, ki bo sposoben usmerjati mladino in jo usposabljati za potrebe združenega dela. Pri tem ima pomembno vlogo kadrovska politika, kjer smo v preteklosti že dosegli bistvene premike pri njeni demokratizaciji, vendar so že primeri, ko o njej odločajo ozki krogi ljudi. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela premalokrat razporavljajo in odločajo o celoviti in dolgoročni kadrovski politiki. Prodredrstvo je ugotovilo, da se prepočasi uveljavljajo sklepi z republiškega posveta o kadrovski dejav- nosti v združenem delu, ki sta ga organizirala republiški svet Zveze sindikatov Slovenijo in Gospodarska zbornica Sli Slovenije junija 1980, predvsem pa razprnve o teh vprašanjih ne potekajo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Tudi sindikat se mora v delovnih okoljih bolj kot doslej uveljaviti kot nosilec pobud in sooblikovalec kadrovske politike. Organizaci.1 e združenega dela nosilko izobraževalnepoli tike Zakon o usmerjenem izobraževanju in drugi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja določajo pravice in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, da ugotavljajo izobraževalne potrebe, načrtujejo razvoj dejavnosti, njene smotre, vsebino, obseg in oblike izvajanja vzgojno-izobra-ževalnega dela - vse to pa.je še treba uveljaviti v praksi. Organizacije združenega dela so še posebej odgovorne za uveljavljanje izobraževanja ob delu in iz dela. Delovni človek se mora nenehno izpopolnjevati, saj to od njega zahteva hiter tehnološki in družbeni razvoj. Zato je predsedstvo poudarilo izreden pomen uveljavljanja izobraževanja ob delu in iz dela. Vendar pa rezultati letošnjega vpisa v izobraževanje ob delu niso razveseljivi. Podatki kažejo nadaljnje upadanje zanimanja za tovrstno izobraževanje, polog tega p.a že vrsto let ugotavljamo, da sc delavci premalokrat odločajo za izpopolnjevanje v svojem osnovnem poklicu. Do sredine aprila se jc .'.a srednje izobraževanje prijavilo le fvth že zaposlenih delavcev (razpisanih mest je bilo 5881), med farni pa ne je k.ar 5/4,5 odločilo r.a neproizvodne usmeritve. Prav tako ■n zmanjšuje število vpisanih na nar "ivoslovnotehniškem področju v višjem in visokem šolstvu. Vzrok ..a ko je mod drugim tudi v tem, la organizacije združenega delo izobraževanja ne načrtujejo in seveda zato tv Ji delavcev ne usmerjajo v izotira-levanje. Cb 'potebah po določenih strokd.vnja-kih prevečkrat računamo le na novo zaposlitve, premalokrat pa na možnosti, da bi za taka dela z dodatnim izobraževanjem usposobili že zaposlene delavce. Lc v nekaterih organizacijah združenega dola so objavili razpise za izobraževanje, čeprav zakon o usmerjenem izobraževanju določa, da bi to morale storiti vse organizacije združenega dela. Zato si bodo sindikati prizadevali, da bo vsaka organizacija združenega dela vsaj enkrat letno objavila potrebe po izobraževanju, kot to določa zakon o usmerjenem izobraževanju. Trav tako naj bi sindikati spodbujali in seznanjali delavce v organizacijah združenega dela o pomenu In vlogi usmerjanja zaposlenih v izobraževanje na podlagi načrtovanih potreb. Pomembno področje izobraževalne funkcije združenega dela je usmerjanje mladine v izobraževanje, tu pa je zelo pomembna povezava Sol in organizacij združenega dela, ki naj bi učence seznanjale a svojo dejavnostjo. To bi pripomoglo, da bi se učenci odločali za poklice, ki jili potv rebujejo organizacije združenega dela. Takega sodelovanja pa je se premalo, predvsem na področju politehnične vzgoje in prostovoljnih dejavnosti. Zatakne se predvsem pri vprašanju nagrajevanja strokovnjakov iz OZD, ker šole za to nimajo dovolj sredstev. Vendar po nekateri. primeri kažejo, da se da z dogovarjašjem rešiti tudi ta vprašanja. Sindikati bode pomagali pri navezovanju stikov med šolami in organizacijami združenega dela: vsaka osnovna šola naj bi se delovno povezala vsaj z eno organizacijo združenega dela, šole srednjega usmerjenega izobraževanja pa z OZD materialne proizvodnjo oziroma družbene dejavnosti v ovoje okolišu. V pripravah na usmerjeno izobraževanje ne moremo mimo štipendiranja. Tudi sporazumi o štipendiranju v občinah niso bili podpisani pravočasno. Ponekod so celo odklanjali sistem vzajemnosti in solidarnosti, ki omogoča prelivanje sredstev, da so ta enaka v vseh okoljih, ne glede na stopnjo razvitosti. Tako ravnanje bi morali še posebej analizirati občinski sveti zveze sindikatov. Zaskrbljujoče je tudi upadanje kadrovskih štipendij. Deloma je vzrok za to v zaostrenih gospodarskih pogojili, ko so organizacije združenega dela skrbno pregledale svoje kadrovske potrebe in na tej podlagi določile število kadrovskih štipendij. Ker so štipendije pomembno sredstvo za izenačevanje možnosti za izobraževanje za vso mladino, j c treba doseči, da ostane število štipendij enako kot doslej. Zato bodo sindikati vztrajali, da bodo mladi strokovnjaki dobili ustrezno zaposlitev, in za to podpirali ukrepe, ki bodo omogočili takšno zaposlovanje odprava nadurnega dola in dela po pogodbah, pravočasne upokojitve ipd. V odborih za usmerjanje vpisa v občinah na morajo spodbujati čim boljše obveščanje otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini o usmerjenem izobraževanju in o možnostih za bivanje v domovih za učence in študente, da hi jj.m tako omogočili nadaljnje izobraževanje v tujini. Proizvodno delo in delovna praksa Največ kritičnih besed pa je predsedstvo namenilo pripravam na izvedbo proizvodnega dela in delovne prakse. Podatki kažejo, da v organizacijah združenega dela za to še niso zagotovljeni vsi potrebni pogoji. Pri tem je predsedstvo postavilo odločno zahtevo, da pristojni organi takoj opredelijo vprašanje finanr ciranja proizvodnega dela tam, kjer bo določena organizacija združenega dola, pa tudi druga vprašanja (samoupravno sporazumevanje med šolami in organizacijami združenega dela, nagrajevanje učencev itd.), ki vplivajo na to, da priprave še niso zadovoljive. l*ri tem pa je predsedstvo poudarilo odgovornost sindikatov, da bodo priprave kakovostne in pravočasne. Za to je sprejelo sklep o oblikovanju posebnega delovnega telesa, ki naj bi usklajevalo tovrstno aktivnosti, jih stalno spremljalo in usmerjalo. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Clovenije se je z razpravo o poročilu o aktivnosti sindikatov vključilo v razprave o pripravah na usmerjeno izobraževanje, ki bodo zaključene z, razpravo v zboru združenega dela Okupščine GR Slovenije v drugi polovici junija. Sprejelo jo sklep, naj sindikati na vso!; r vrieh še pred razpravo v republiški skupščini ocenijo priprave na prehod v usmerjeno izobraževanje v lastnem okolju Osnovne organizacije zveze sindikatov naj spodbudijo delavske cvete v organizacijah združenega dela, da bodo razpravljali o tem, občinski sveti zveze sindikatov pa bodo dali pobudo skupščinam občin, da bodo o pripravah razpravljali tudi zbori združenega dela v občinah. Tako bodo ugotovitve in oceno lastne pripravljenosti podlaga za usmeritve skupin delegatov v posameznih območij in njihovo razpravo v zboru združenega dela “kupščine GR Slovenije. OS otvoritvi soS $keqa cenlraJSo ris ZLSerC" na JbcCnzL vOSofje S^&L ^ V nadaljevanju vam posredujemo podrobnejše podatke o novem Šolskem centru. 0 širšem in globjem pomenu centra in usmerjenega izobraževanja na splošno, bomo pisali še v naslednji številki Elektromotorja. Odgovorni urednik Polajnar Vladimir V soboto 12. septembra 1981 je bila na Podnu v Škofji Loki otvoritev Šolskega centra "Boris Ziherl". Brez dvoma je to velika in pomembna pridobitev za nada-ljni razvoj izobraževanja, usposabljanja in vzgoje za potrebe škofjeloškega gospodarstva kakor tudi družbenih dejavnosti. Celotni objekt je grajen tako, da zagotavlja kompleksnost tehnologije učnega in vzgojnega procesa z uporabo sodobne tehnologije in učnih sredstev. S tem je podana možnost neposrednih kontaktov med panogami kakor tudi med učenci, učitelji in vzgojitelji. informacija o ^gradnji šote usmerjenega izobraževanja Ut dijaškega doma v. škofi t Zofži I. UGOTAVLJANJE POTREB IN DOGOVARJANJE 0 MOŽNOSTIH V novi šoli usmerjenega izobraževanja se ponujajo zares idealni pogoji dela. Poleg rednega pouka, ki bo enoizmenski, se bodo učenci vseh usmeritev lahko vključevali vsestransko v svobodne aktivnosti, s čemer si na demokratičen in human način oblikujejo celovito samoupravno in socialistično osebnost. Novi Šolski center nosi ime po velikem revolucionarju, marksističnem mislecu in humanistu, čigar doprsni kip, delo akademskega kiparja Toneta Logondra iz Škofje Loke, stoji pred glavnim vhodom v Šolski center. Želimo, da bi bila mlada generacija, ki vstopa v to lepo šolo vredna njegovega imena in se zavestno borila za cilje, ki so bili njegovi, so njihovi in naši. Priprave na preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje so v občine stekle leta 1976, ko je občinska konferenca SZDL imenovala posebno komisijo za to področje. Komisija je delovala vsa leta doslej pri občinski izobraževalni skupnosti in svojo pozornost usmerila predvsem v naslednjih smereh: - spoznati sistem usmerjenega izobraževanja, - oblikovati predlog izobraževalnih oblik oz. programov, ki bi jih razvijali v okviru usmerjenega izobraževanja v občini Škofja Loka, - opredelti sedanje materialne pogoje in sestaviti program za ureditev teh pogojev, - opredeliti stanje kadrov in nakazati potrebe ob preobrazbi v usmerjeno izobraževanje . Posebno pozornost in največje napore sta zahtevali nalogi iz 2. in 3. alineje: - ugotoviti vzgojnoizobraževalne programe skladno s potrebami združenega dela v občini ter uskladiti te potrebe, pa trudi želje v širšem regijskem in republiškem prostoru, -ugotoviti stanje na področju materialnih pogojev in potrebnih dopolnitev teh pogojev ob stalno spreminjajočen se sistemu usmerjenega izobraževanja, ki je bil v fazi razvoja in dogovarjanja. Konkreten odraz ugotovitev v srednjeročnih planih za obdo-UJe 1976 - 1900 je bil dvojen: - v Samoupravnem sporazumu o te-meljuh plana Občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka 1976 - 1900 je bila dogovorjena naslednja naloga: Gradna.ia šolskih prostorov zaradi potreb usmerjenega izobraževanja. pri čemer še ni bilo dogovorjeno ali naj se gradi nova osnovna šola s tem, da se kapacitete, ki jih tedaj zaseda, uporabijo za usmerjeno izobraževanje, ali naj se gradi šola za potrebe usmerjenega izobraževanj a s tem, da osnovna šola zasede prostore, ki jih uporabljajo tedanje srednje šole. Ugotovljeno je bilo namreč dejstvo, da sta obe stponji izobraževanja v precejšnji prostorski stiski, da pa nov sistem izobraževanja na srednji stopnji odpravlja periodični pouk na poklicnih šolah, zato se potrebe po prostoru še povečujejo. - Skladno s samoupravnim spra-zumom o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Skoveni-je za obdobje 1976 - 1980 je bil v program gradenj domov za učence in študente v SR Sloveniji v obdobju 1976 -1980 vključen na 22. mestu prioritetne lestvice tudi dijaški dom v Škofji Loki. Obstoječi dijaški dom je namreč v celoti dotrajan, finkcional-no in higiensko neustrezen, brez ogrevanja, brez nanujnej-ših skupnih prostorov, s skupinskimi spalnicami in s premajhnimi kapacitetami. V omenjenem programu, ki ga je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije in ki je temeljil na posebnem Družbenem dogovoru o gradnji dijaških in študenstskih domov v obdobju 1976 - 1980 iz sredstev izločenih iz stopnje iz stanovanjsko gradnjo, je bil predviden nov dom v Škofji Loki s kapaciteto 240 ležišč in rokom izgradnje v letu 1980. Kot stalna naloga pa je ostalo ugotavljanje potrebnih vzgojno-izobraževanih programov in aktivno dogovarjanje o razmestitvi teh programov (mreže šol). Ker je bila gradnja novega dijaškega doma z zgoraj naštetimi dokumenti že dogovorjena oz. je bilo za ta dogovor potrebno izvesti potrebne priprave in programe, je upravni organ Skupščine občine Škofja Loka že v letu 1973 imenoval gradbeni odbor v naslednji sestavi: BERNIK Julijana, GARTNER Tilka, JEŽEK Feliks, JELOVŠEK Ciril, KOŽELJ Vldaidmir, MALOVRH Alojz in OMEJC Tone. Glavno breme priprav in stem največ zaslug za uspešno dogovarjanje sta nosila tov. JELOVŠEK Ciril, tedaj načelnik oddelka za družbene skužbe in občo upravo ter tov. KOŽELJ Vladimir, ravnatelj dijaškega doma. Priprave programskih zasnov usmerjenega izobraževanja in potrebnih prostorsko materialnih pogojev je vodila že omenjena komisija za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ki je za učinkovitejše delo imenovala operativni odbor. V komisiji s 16 člani so sodelovali predstavniki vseh poglavitnih vej gospodarstva v občini ter predstavniki srednjih šol, predsedoval pa je delu tov. Peter FINŽGAR. Komisija je o svojem delu redno poročala izvršnemu odboru občinske izobraževalne skupnsti in prek njega skupščini skupnosti. Konkretneje so priprave potekale : - v maju 1976 je bila pripravljena analiza potreb in možnosti usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki v luči do tedaj znanih izhodišč novega sistema , - junija 1976 je bil pripravlje-n oris potrebnih ukrepov za zagotovitev prostorsko-materi-alnih pogojev usmerjenega izobraževanja s predlogom za graditev nove šole za te potrebe, - julija 1976 prične dogovarjanje o združevanju potrebnih sredstev za gradnjo šole usmerjenega izobraževanja, - oktobra 1976 se prične javna razprava o sistemu usmerjenega izobraževanja s posebnih poudarkom na možnostih v Škofji Loki. V javni razpravi se poleg samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS 1976 -1980 obravnava tudi predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo prostorov za usmerjeno izobraževanju v Škofji Loki, ~ 22. 12. 1976 skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka ugotovi, da je Samoupravni sporauum o združeva-njusredstev za izgradnjo prostorov usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki podpisalo 85 % zaposlenih v občini in s tem sporazum stooi v veljavo. Z omenjenim aktom je bilo dogovorjeno, da vsi delavci v združenem delu občine Škofja Loka v obdoju od 1. 1, 1977 do 31. 12. 1980 prispevajo po 1 % od bruto osebnih dohodkov za zagotovitev pogojev za ugmc-r.teno izobraževanje. Po cenah iz leta 1975 naj bi sena tak "u način zbralo 57.4)0.000 din za naslednji program nove šole usmerjenega izobraževanja. - 26 učilnic za kabinetni pouk, - 6 laboratorijev za pouk naravoslovnih predmetov in tudjih jezikov, - 5 delavnice za proizvodno tehnični pouk, - Večnamenski prostor in ostali nujni spremljajoči prostori (kuhinja, jedilnica, knjižnica, čitalnica, mladinska soba, upravni prostori). Na tak način je bila realna osnova za nadaljnje konkretne priprave na gradnjo. II. PRIPRAVE NA GRADNJO Pri snovanju programov gradnje šole in dijaškega doma ter iskanju lokacije za načrtovano v Škofji Loki je bila ugotovljena možnosti.pcrvezovanja gradnje obeh objektov zaradi potrebno bližine, kar bi omogočalo tudi skupno reševanje nekaterih funkcij. Ker je v istem času nastajal tudi pri krajveni skupnosti Škofja Loka načrt o izgradnji športne cone s šoprt-no dvorano po programu krajevnega samoprispevka, je bilo po daljših dogovorih ugotovljeno, da kaže izgradnje ter kapacitet povezovati tudi z namurava-nogradnjo dijaškega doma in šole usmerjenega izobraževanja. V marcu 1977 "rojenaV ideja o coni objektov za družbene dejavnosti med stanovanjskim naseljem Podlubnik in mestnim jedrom Škofje Loke je vse leto 1977 postopno pridobivala svojo podobo v obliki izhodišč za športno-izobraževalno cono Poden, za katero je bil v decembru tega leta pri Projektivnem ateljeju urbanističneha zavoda v Ljubljani naročen zazidalni načrt. Ta načrt naj bi pokazal možnosti racionalnega koriščenja razpoložljivega ro-stora na omenjenem področju, v katerem so bili upoštevani naslednji objekti: - Osnovna šola "PETER KAVČIČ" v Podlubniku, ki je bila že zgrajena, - Šola za slepe in slabovidne dijaški dom in dom za slepe ter upokojence "DR. ANTONA KRŽIŠNIKA", kar vse je bilo že s projektno dokumentacijo pripravljeno na gradnjo. - Vzgojno-varstveni zavod-vrtec ki je bil v fazi projektira- nja s kapaciteto 240 otrok. - Športna dvorana s 3 telovadnicami, spremljajočimi prostori , kegljiščem in zunanjimi površinami po programu krajevnega samoprispevka. - Šola usmerjenega izobraževanja. - Dijaški dom. V priprave je bila od vsega začetka vključena DO LOKAINVEST, ki je v imenu investitorjev vodila in usklajevala strokovne priprave. Gradbeni odbor za izgradnjo dijaškega doma je v juniju 1977 izdelal program za gradnjo tega objekta, prav tako pa je bil prek odbora komisije za preobra zbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v istem roku izdelan detajlnejši program šole usmerjenega izobraževanja. Da bi se izognili napakam odstopanjem in kasnejšim usklajevanjem z veljavnimi normativi za gradnjo šol in dijaških domov, je bil za izdelavo projektne naloge za oba objekta zaprošen ing. arh. Milivoj LAPUH, vodja službe za investicije v službi Izobraževalne skupnosti Slovenije, kar je izdelalv juliju 1977- V izhodiščih za pripravo zazidalnega načrta, pri. usklajevanju katerih so sodelovali: - Skupščina občine Škofja Loka (predstavniki oddelka za dru-žbeneslužbe in občo upravo, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter Izvršnega sveta), - gradbeni odbor za dijaški dom, - odbor za pripravo gradnje šole usmerjenega izobraževanja priobčinski izobraževalni skupnosti, predstavniki temeljne telesno-kulturne skupnsti Škofja Loka, - gradbeni odbor krajevne skupnosti Škofja Loka, - gradbeni odbor za izgradnjo vrtca pri Skupnosti otroškega varstva Škofja Loka, - gradbeni odbor za izgradnjo objektov v Centru slepih in slabovidnih "dr. Antona Kržišnika", Škofja Loka pri sku- pnosti socialnega skrbstva Škofja Loka, - predstavniki osnvne šole "PETEK KAVČIČ" Škofja Loka, je bilo odgovorjeno: pri izdelavi programskega projekta in zazidalnega načrta, ki se pripravita vzporedno, se upošteva naslednja izhodišča: - za vse naštete objekte naj se načrtuje ogrevanje izene centralne kotlovnice, - pri načrtovanju izgradnje kuhinje naj se upoštevajo potrebe usmerjenega izobraževanja, dijaškega doma, osnovnih šol in vseh vzgojno var st venih zavodov v Škofji Loki, - športna hala naj se približa šoli neposredno, tako da bo resnično lahko služila potrebam šole usmerjenega izobraževanja, - zunaj ihrišča naj se načtu-jejo skupno: - za potrebe OŠ, - za potrebe usmerjenega izobraževanja, - za potrebe dijaškega doma, - za potrebe krajanov. Zazidalni načrt je bil naročen v decembru 1977. Prvi osnutek zazidalnega načrta ter progrm-skega projekta je bil izdelan v marcu 1978, nakar je med vsemi naštetimi zainteresiranimi stekla obravnava do faze predloga, ki je bil po postopku za sprejem potrebnih soglasij, ?5. julija 1978 je bil zazidalni načrt potrjen. Takoj je stekel postopek pridobivanja zemljišč tako, da je v novembu 1978 izvršni svet Skupščine občine sklepal o dodelitvi zemljišča. Ob tem je potrebno omeniti, da je zbor delavcev DO TEHNIK TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI sklenil, da del zemljišča za potrebo te gradnje brezplačno odstopi. Naj na tem mestu tudi omenimo strokovnjake, ki so pripomogli k podanim in sprejetim rešitvam: - Lado BERNARD - vodja priprave investicij pri DO LOKAINVEST v imenu investitorjev, - Niko VLADIMIROV, dipl. ing. arh. - odgovorni vodja projekta pri Projektivnem atelje- t? ju Urbanističnega zavoda Ljubljana , Milivoj LAPUH, dipl. ing. aeh. - strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije. Na osnovi te dokumentacije je bilo pri Projektivnem ateljeju sprišo ugodnih projektnih rešitev naročeno nadaljnje delo do faze osnutkov idejnih projektov ker je bilo izdelano v februarju 1979. V tej dodelavi se je namreč izkazalo, da je mogoče gradnjo dijaškega doma in šole usmerjenega izobraževanja tesneje povezati tako, da sepodobno kot v prej omenjeni coni družbenih objektov nekatere funkcije rešujejo skupno in da kaže obravanvati šolo in dom kot en objekt. Podane projektne rešitve so pokazale, da je pri takem pristopu mogoče "stopiti" razpoložljive površine v skupne večnamenske prostore kot so: - kuhinja z gospodarskim delom, - jedilnica, ki služi tudi kot večnamenski prostor, - skupni klubski prostori za učence in pedagoški kader, - skupni upravni prostori. Ob vsem tem je razprava o sistemu usmerjenega izobraževanja in mreži šol napredovala, kot rezultat doseženih razgovorov o novem sistemu izobraževanja, razmestitvi programov v regiji in republiki, pa so se pokazale nove potrebe po prostorih tako v šoli kot v dijaškem domu. Zato je bila šola dvignjena še za eno nadstropje, kar je omogočilo izgradnjo dodatnih 12 učilnic, za dodatne nastanitve kapacitete pa je bila izdelana zazidalna presoja, ki je pokazala, da je mogoče k načrtovanemu dijaškemu domu z 240 ležišči kasneje dozidati v oblik idepandanae še dodatne zmogljivosti . Na osnovi programsko-idejancga projekta je bil v marcu 1979 objavljen razpis za izdelavo glavnih projektov, na katerega je bilo povabljeno z najuglednejših in najiskušenejših projektantskih organizacij. Odzvale so se tri organizacije in kot najugodnejši ponudnik je bil izbran Projektivno podjetje Kranj - 5* 4. 1979 (razlika v ceni ponudb je zančala tudi 136% Kot glavni odgovorni projektant je bil izbran inh. arh. Roman ZALETEL. Ob takih rešitvah in pristopih je bila nujna tudi reorganizacija pristojnih organov. Po soglasju vseh zainteresiranih vzgojnoizobraževalnih organizacij je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti na predlog izvršnega odbora skupno-stisprejela naslednje sklepe: - nosilec investicije v šolo usmerjenega izobraževanja in djaški dom (investitor) postane Šolski center za kovinarsko in avtomehanično stroko Škofja Loka s tem, da pogodbe in druge akte sopodpisuje Vzgojnovarstveni zavod Škofja Loka; - imenuje se enotni gradbeni odbor sestavljen iz gradbenega odbora za graditev dijaškega doma in odbora komisije • za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje z nekaterimi kadrovskimi spremembami ; - za predsednika gradbenega odbora se imenuje tov. ing. Toneta OMEJCA,ki je v obsegu polovišnega delovnega časa opravlja potrebna dela v zvezi z investicijo profesionalno ; - Krajveni skupnosti Škofja Loka se kot soudelažbe pri izgradnji športne dvorane, ki bo služila tudi za potrebe šole usmerjenega izobraževanja iz sredstev za gradnjo prostorov usmerjenega izobraževanja dodeli 8.860.000 din in za opremo 1.300.000 din ali skupno 10.360.000 din. Nadaljnji podatki: - 15. 6. 1979 je bilo izdelano lokacijsko dovoljenje, -1.8. 1979 je bilo vložena na podlagi projekta prošnja za gradbeno dovoljenje, - 17. 8. 1979 izdelan investicijski načrt in zaključek razprave o projektnih reši- tvah v VIO, - 30. 8. 1979 potrditve investicijskega programa. Polega navedenih postopkov je gradbeni odbor vzporedno vla-gla napore: - v usklajeno kandidiranje vseh srednjih šol na razpise za specialne učilnice pri Izobraževalni skupnosti Slovenije (fizika, kemija, obramba in zaščita, računalništvo, osnove tehnike in proizvodnje - v verifikacijo projektnih rešitev in investicijskega programa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije ter Posebnih izobraževalnih skupnostih; - za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev pri Izobraževalni skupnosti Slovenije za gradnjo dijaškega doma, soudeležbe Izobraževalne skupnosti Slovenije ter posebnih izobraževalnih skupnosti; - za pridobitev kreditov in garancij Ljubljanske banke. V Oktobru 1979 so se pričeli razgovori o izvajalcu gradnje. Gradbeni odbor se je spričo dejstva, da je SGP TEHNIK Škofja Loka na prostoru gradnje že imel organizirano gradbišče gra dnje športne dvorane, odločil za neposredne dogovore s tem izvajalcem. Gradnje je bila tudi sprišo nezadostnih finančnih sredstev razdeljena na 3 faze: I. faza - gradnja dijaškega doma, II. faza- gradnja skupnih pro- storov za šolo usmerjenega izobraževanja, III. faza- gradnja šole. Po temeljiti preverbi in usklajevanju je bila pgodba za •prvo etapo podpisana 22.11. 1979, potem ko je bilo 24.10. 1979 izdano gradbeno doboljenje. V pogodbi so bili dogovorjeni naslednji roki: I. etapa - dijaški dom-nasta- vitveni deli 20.12. 1981, II. etapa - skupni prostori-ku- hinja, jedilnica 1.2. 1981, III. etapa- šola usmerjenega izobraževanja 15-8. 1981. III. OPIS OBJEKTA Objekt je zasnovan v bistvu v treh enotah: nad skupnim pritličjem, kjer so v glavn em že ome njeni skupni in prepletajoči se prostori se dvigata dva stolpiča, in sicer dijaški dom s 4 nadstropji ter šola s tremi nadstropji, vsem pa je priključen z enim nadstropjem še upravni objekt. Podrobnejši tonis enot: 1. Šola usmerjenega izobraževanja Ta enota tvori štirietažii objekt z osrednjim jedrom, ki je v pritličju namenjen dvoetažni amfiteatralni predavalnici s 176 sedeži, v II. in III. nadstropju pa knjižnica s čitalnico. Okoli tega osrednjega jedra in komunikacije so nanizani učni prostori in kabineti, raporejeni glede na zahteval program. Dvojno enoramno stopnišče omogoča lahek in čim krajši dostop do posameznih prostorov. if pritljičju je 6 laboratorijev za fil., bio., kmemijo, klubski prostor za učitelje, 3 delavnice za osnove tehnike in proizvodnje in vhodni hali, ki je neposredno povezan z garderobami. Te sestavljene iz posameznih boksov s po štirimi razrednimi enotami. Iz hala je direkten vhod tudi v večnamenski prostor, ki služi tudi ko jedilnica in se neposredno povezuje na kuhinjo oz. na prostore dijaškega doma. Povezava z dijaškim domom Je tudi preko klu bskih prostorov učiteljev in uprave. Tako se v pritličju pre-koklubskih prostorov učiteljev in uprave. Tako se v pritličju preko skupnih in večnamensKih prostorov povezujejo vse enote v skupni funkcionalno povezan objekt. V vsakem nadstropju je 6 večjih (77,04 m2) in 6 manjših učil- nic(60,48 m2) , etažna zbornica in 3 kabineti. 2. Dijaški dom Dijaški dom a kapaciteto 240 ležišč, ki bo razporejeni v štirih etažah, v konceptu zagotavlja učencem zdravo, varno in trijetno bivanje ter nudi celotno oskrbo. Poskrbljeno bo tudi za uresničevanje celoti-tega programa za vzgojfc in izobraževanje. V vsaki stanovanjski etaži sta predvideni dve zaključni enoti. Vsaka enota obsega 10 sob s skupno 30 ležišči ( v vsaki sobi so 5 ležišča) in dnevno sobo. V pritličju je kuhinja za 2000 obrokov (kosil) ter ambulantni prostori, ki so zaključena enota in so dostopni iz vhodne avle. Podkleten je samo tisti del dijaškega doma, ki služi zaklonišču za 200 oseb. Ta se v morebitnem času uprablja kot skladišče živil za kuhinjo. Upravni prostori služijo obema enotama, tako šoli usmerjenega izobraževanja kot dijaškemu domu. Zato je tudi njihova lokacija neposredno navezana na vse prostore. SKUPNI PROSTORI - večnamenski prostor - jedilnica , - klubski prostor za učence, - zaklonišče, - kuhinja, - pisarniški prostori, - knjižnica s čitalnico, - prostori za vzdrževanje, - komunalne naprave. IV. POTEK GRADNJE Podobno kot za pripravljalna dela je bila tudi za tehnihični nadzor gradnje sklenjena pogodba z DO Lokainvest, kjer je bil za odgovornega nadzornika določen PETAN Martin. Dela so se pričela še v letu 1979 s postavitvijo gradbišča in grobimi zemeljskimi deli, nakar ja bila gradnja zaradi zime prekinjena. Kljub mili zi-miin zgodnji pomladi so se dela v letu 1980 začela kasno in z mari^ino intenzivnostjo, tako da sredi pomladi 1980 ni bilo zgrajenega bistveno več kot zaklonišče pod dijaškim domom. Na sestanku z izvajalci je bilo gradbenemu odboru zagotovljeno, da vzporedno potekajo velika pripravljalna dela: nakup materiala, opreme in potrebne tehnizacije, in res so dela komcem pomladi stekla v večjem obsegu. Koncem avgusta je bil stolpič dijaškega doma dograjen in pripravljeno nosilno ogrodje za streho. Dele na šolskem delu so bila izvršena v majhnem obsegu, saj bo tem času še ni bilo plošče nad pritličjem. V tem stanju je poleg stalnih težav z materiali prišlo do vščje težave: nikakor ni bilo mogoče dobiti pločevine za kritino dijaškega doma. Težavo je izvajalcu uspelo premagati šele pozno v jeseni -v oktobru-tako, da je pred zimo komaj uspel pokriti objekt. V tem položaju seveda ni bilo nikakšnih pogojev za zaključna dela v objektu in postalo je jasno, da objekt - dijaški dom v pogodbenem roku ne bo zaključen in torej šolski mladini ne bo prihranjena strupeno mrzla zima v nemogočih pogojih starega doma. Kljub dodatnim naporom ob vse pogostejšem pomanjkanja materiala, nastopile so tudi težave z zasteklitvijo, ogrevanje objekta v izredno es- PREDSTAVITEV OBJEKTA V ŠTEVILKAH: ŠUI DD UPRAVA zazidalna površina m2 bruto etažna površina m2 kapaciteta: 2.535,76 7.109,11 1.350 učencev v eni izmeni 778,15 241,98 3.928,04 440,34 240 ležišč knjižnica s čitalnico m2 št.lab.,za ke.,bio.,fi. štev. učilnic št.uč.za osn.teh. in proizv. št.kabinet.in manj.učil. št. etažnih zbornic število sob at. dnev. sob-učilnic št. sob za čišč. obleke in obutve bolniška enota kuhinja amfiteatralna predaval, zaklonišče jedil.večnam. prostor klub.prostor za učit. klub. prostor za učence ozvočenje jav. KLef. govoričnica število pisarn skupna garderoba arhiv 295.26 6 36 3 10 3 80 s 3 ležišči 8 x 30 učil. 4 2 sobi + ambulanta za 2000 kosil 176 sedežev 200 oseb 216 sedežev 1 1 1 -- 14 1 - - 1 - - skupna bruto površina ŠUI in DD » 11.477.34 m2 skupna neto površina 10.710 m2 ŠUI - šola usmerjenega izobraževanja DD » dijaški dom tri zimi 1980/81 ni omogočilo njegovo izgotovitev. Tudi dela na šoli eo pred zimo zastala v I. nadstropju, čeprav t>i moral biti objekt v letu 1980 pod streho. Osta in dolga zima je omogočila ponoven začetek del sorazmerno pozno, zato je izvajalcem ostalo malo časa za izgotovitev dijaškega doma in izredno velik del izgradnje šole, vendar je potrebno priznati, da je delo začelo terči izredno intenzivno. Ob zaključku gradnje lahko ugotovimo, da je izredno zahtevan objekt, če odštejemo nekatere nedodelnosti, ki bodo do začetka uporab«!odpravljene, objekt kot celoten izgotovljen v roku, kar najbolje ilustrira podatek, da se je tehnični prevzem objekta vršil le z 11-dnevno zamudo zamudo glede na pogodbo. V okoliščinah, ko se je zaradi izredne konjunkture praktično sesulo tržišče gradbenega materiala, ko so podizvajalci le ob izrednem angažiranju glavnega izvajalca in nadzorne službe, v preobilici dela, spoštovali le redke roke in dogovor*, je izgraditev in dokončanje tega objekta uspeh, za katerega zasluži izvajalec in nadzor priznanje. Ne-maloležav je tudi z opremljanjem objekta, kjer je poti’ebno omeniti, da smo načrtovalcem nove opreme za nov sistem izobraževanja načrte sproti in včasih še nedokončane "jemali z risalnih desk", kajti nova oprema, standardi, normativi za usmerjeno izobraževanje še vedno nastajajo. Ocenjujemo pa, da je bilo prihranjenih zelo veliko sredstev s tem, da je bila razpoložljiva standardna oprema (približno 80 % vse opreme) kupljena že pred dobrim letom in shranjena v Škofji Loki. Celotni inženiring ter doba in postavitev opreme je bila zaupana Slovenijalesu. Odgovorni operativni delavci so bili: vdoja gradbišča ing. FRANTAR Janez, ki sta mu pomagala KOPRIVNIKAR Alojz in BURNIK Franc, vodja opremljanja za Slovenijales je bil LAB Rok, pri izvajanju nadzora pa so sodelovali polet PETAN Martina še ZIHRL Janez, KOVAČ Bojan in TRILER Rudi. V. STROŠKI INVESTICIJE V oceni investicijskih stroškov ki jo je pripravil Lokainvest v avgustu 1979 za investcijski program, je bila investicija ocenjena v višini 149.840.000 din, pri čemer velja predvsem poudariti: - ni bila upoštevana vrsta opreme predvsem aa specialne učilnice, ker še ni bila dorečena, - upoštevana rezerva za podražitve je bila na osnovi tedanjih gibanj cen ocenjena v višini 10,5 %. Gradbnei odbor se je v sodelovanju z Lokainvestom trudil podvzeti vse ukrepe, da bi zmanjšal vpliv podražitev: avanci z obrestmi, fisne cene v določenih rokih in pogojih, predčasne nabave, kvalitete pogodbe; vendar so dejaska gibanja v Irtu 1980 in 198L na pdročju cen bila nepredvidljiva. V času gradnje maksimalno pričakovane podražitve z indeksom 126 (za to bi zadoščala rezerva) so poskočile na indeks 183 tako, da predvidevamo skupaj z nepredvidenimi deli vrednost investi cije 199.374.000 din (investicija še ni zaključena in finančno obračunana). Če k temu dodamo še prispevek, vplačan za športno dvorano, kar seveda pomeni, da ni bilo potrebno, graditi lastnih telovadnic, v višini 10.360.000 din, potem bodo novi pogoji usmerjenega izobraževanja in dijaškega doma zahtevali skupno 209.734-.000 din. Za ogromna, težko predstavljiva sredstva, podajamo stroške na kvadratni meter: - gradbeni objekti 14.006 din/m2 - zunanja ureditev in komunalna oprema 1.357 din/m2 - oprema - 2.148 din/m2 - projekti 327 din/m2 - nadzor 243 din/m2 - zemljišče s prispevki 72 din/m2 - drugo 463 din/m2 Vse skupaj 18.616 din/m2 Naj bb tem omenimo, da smo s temi cenami ob natečaju za sofinanciranje naložb v usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije za 20 - 30 ! zaostajali za drugimi kandidati in na natečaju uspeli, ker nismo dosegli niti sicer izredno strogo določenih normiranih cen za tovrstne objekte . VI. VIRI FINANCIRANJA Sredstva za investicijo so zagotovljena iz naslednjih virov: 1. Izobraževalna skupnost Slovenije združena sredstva za gradnjo študnestskih in dijaških domov po družbenem dogovoru 53.426.000 din, 2. Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka - združena sredstva za gradnjo prostorov usmerjenega izobraževanja po samoupravnem sporazumu (1 % od BOD) 66.172.000 din, 3. Izobraževalna skupnost Slovenije - sredstva za vlaganje v usmerjeno izobraževanje po natečaju 52.520.000 din, 4. Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka - sredstva občinskega samouprispevka v letu 1981 in sredstev za investicije po programu 37-616,000 din. Skupaj 209.743-000 din. Iz podanega je razvidno,da se 49,5 % celotnih stroškov zagotavlja neposredno v občini, preostalo, po s republiškimi viri. VII. ZAČETEK DELA Kot je bilo že omenjeno, je bil opravljen tehnični pregled objekta 26.8 1981, kjer je bilo ugotovljeno, da nekatera dela še niao zaključena, da je nekaj pomanjkljivosti, ki Jih je potrebno odpraviti in da ae uredi oprema, ki še ni vaa dobavljena. Zato so se vodstva šol odločila predlagati izvršnemu svetu občine odložitev začetka pouka na ?• 9* 1981, kar Je bilo tudi odobreno, da pa ni bi bil objekt primerno urejen, je dogovorjena otvoritev v soboto 12. 9. 1981. V novozgrajenem šolskem in domskem objektu bo delovalo 5 vzg-ojnoizobraževalnih organizacij: - Šolski center za kovniarsko in avtomehanično stroko Škofja Loka, ki poleg doslej utečenih oblik poklicnega izo braževanja z usmerjenim izobraževanjem prične izobraževati po programih kovinarsko-strojnih usmeritev ter cestno prometnih usmeritev, - Gimnazija "Boris Zihrl" Škofja Loka , kibo v usmerjenem izobraževanju izboraževala po programih družboslovne usmeritve. V tej organizaciji bodo v bodoče oddelki s posebnim načinom dela-prilagojenim za vrhunske športnike v smučanju, - Poklicna lesa šola Škofja Loka, ki se ne vključuje polno z vsemi učenci v novem objektu. Šola namreč razpolaga s primernim svojim objektom, v katerem namerava ohraniti pretežni del svoje dejavnosti, - Delavska univera Škofja Loka s stalnimi in občasnimi oblikami izobraževanja odraslih, - Vzgojnovarstveni zavod Škofja Loka - enota dijaški dom z vso dejavnostjo. 0 skupnem delu pod "isto streho" je bil pripravljen elaborat o ustanovitvi Šolskega centra "Boris Zihrl" Škofja Loka, ki naj bi bil delovna organizacija s 5 TOZD, pri čemer ne velja pozabiti tudi na sosednjo v letu 1980 zgrajeno športno d-vorano, ki deluje jot enota gi-mnahije. Pripravljen je bil tudi ekonomski del elaborata, vse pa je že sprejela skupščina Ob- činske izobraževalne skupnosti Škofja Loka kot izhodišče za dogovarjanje v kolektivih vz-gojnoizobraževalnih organizacij ki naj bi se zaključilo še v tem letu. Novo organiziranost, ki jo v veliki meri pogojuje tudi zasno vanost novega objekta, omogoča poleg očitnih pedagoških motivov tudi vrsto racionalizacij kot so: skupno vzdrževanje objektov, skupne službe za opravljanje finančnih,administrativnih in tehničnih del, skupno upravljanje z Zahtevnejšim avdiovizualnimi sredstvi, skupna knjižničarska dejavnost, skupna svetovalna služba itd. V dogovrjanju prihaja do posameznih primerih nezaupanja, ščitenja lastnih ozkih interesov, vedar kljub temu pričakujemo do novega poslovnega leta ustrezen sporazum. VIII. ZASEDENOST OZ. IZKORIŠČENOST OBJEKTOV Dijaški dom ima ob začetku novega šolskega leta vsa mesta zasedena in celo kaže na to, da bo potrebno nekaj učencev odkloniti. Kuhinja v dijaškem domu zaradi kadrovskih problemov v začetku še ne bo delovala s polno zmogljivostjo, kar tudi ob novi tehnologiji ni mogoče takoj pričakovati. V šoli pa bo b šolskem letu 1981/82 56 oddelkov (pri poklicni lesni soli pri tem upoštevamo le oddelke, ki bodo v tej šoli), kar pomeni, da šoski prostor ne bo povsem izkoriščen. Dejstvo je namreč, da bo uvajanje usmerjenega izobraževanja z napredovanjem vsako leto v višji letnik postopoma ukinjalo periodično obliko dela v po klicnih šolah tako, da bo z večjim številom oddelkov tudi šolski objekt primerno izkoriščen po preteku 5 let. IX. DELAVNICE ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE S preobrazbo dosedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izo- braževanje se bistveno menja tu di sistem strokovnega in praktičnega izobraževanja ter usposabljanja za posamezne poklice. Odpravlja se periodična oblika pouka (1/2 leta v šoli 1/2 leta dela v gospodarstvu), izobraževanje na področju tehni ke ter strokovno izobraževanje in usposabljanje za poklic naj bi potekalo v treh stopnjah: - izobraževanje na področju tehnike pri predmetu OSNOVE TEHNIKE IN PROIZVODNJE v prvih dveh letnikih usmerjenega izobraževanja, kjer je sicer poudarek na splošnem izobraževanju (skupna vzgojno izobraževalna osnova), - strokovno izobraževanje pri strokovnih predmetih, katerega obseg se povečuje v višjih letnikih, - strokovno izobraževanje pri strokovnih predmetih, katerega obseg se povečuje v višjih letnikih, - strokovno usposabljanje za dela in naloge ob vključitvi na delo, ki se bo vršilo v delovnih organizacijah. Da bi zagotovili pogoje za ta izredno pomembni del izobraževanja so načrti naslednji: - za predmet osnove tehnike in proizvodnje bodo v šoli usmerjenega izobraževanja tri posebne delavnice, dve risalni ci in posebna učilnica za pouk računalništva , - za strokovno izobraževanje pri strokovnih predmetih so načrtovane že prej omenjene učilnice za strokovne predmete v šoli usmerjenega izobraževanja, za tovrstni pouk se bodo uporabljale tudi učilnice v obstoječi lesni šoli na Trati, izredno pomembno vlogo pa imajo pri tem ustrezne delavnice, - za lesarstvo bodo delavnice deloma v že omenjeni šoli na Trati, dosežen pa je že sporazum z delovnima organizacijama JELOVICO in GRADISOM o prostorih in opremi delavnic v teh DO, - za cestno-prometno usmeritev ee bo praktično izobraževanje vršilo v že obstoječih dela -nicah v Starem dvoru in v delavnicah BO ALPETOUR, za strojno kovinarsko stroko ustreznih prostorov in opreme za praktični pouk še ni, zato je Šolski center za kovinarsko in avi/Omehansko stroko Škofja Loka predlagal vsem DO, ki so izkazale potrebo po tovrstnih kadrih združevanje sredstev za izgradnjo in opremo potrenih kapacitet. Predlagani samoupravni sporazum o združevanju sredstev za te delavnice, ki naj bi se gradile v okviru DO LTH v Vincarjih, je že podpisalo 2/3 udeležencev tako, da načrtujemo začetek izgradnje že v letošnjem letu, konec pa v prvi polovici leta 1982, kot IV. faza izgradnje šole usmerjenega izobraževanja. Naj ob zaključku tega poročila ugotovimo, da man je združeno delo občine Škofja Loka z združevanjem sredstev za gradnjo objektov usmerjenega izobraževanja omogočilo resno preokret na področju izobraževanja po osnovni šoli. V nov sistem usmerjenega izobraževanja vstopamo, glede na razmere, optimalnimi pogoji in zato prepričani, da bo to izobraževanje dalo ve-čjerezultate z boljšo kvaliteto. Prepričani smo tudi v to, da bo ob tem združeno delo ugotovilo, da združena sredstva ne predstavljajo nepotrebno investicijsko porabo, da ne gre ter sredstev obravnavati kot neproduktivno investicijo negospodarstva. Vložena sredstva bodo omogočala oblikovanje enega najbolj kvali tetnih činiteljev sodobne proizvodnje - znanja - ki bo vloženo povrnil. Informacije pripravil sekretar OIS Štefan ŽARGI Jz de(a osnovne organizacije Ob pripravah na volilno sejo občinske konference ZK Je pregledala svoje preteklo delo tudi naša 00 ZK. Čeprav ne določilne, pa Je vendarle osnovna organizacijaZK imela pomembno vlogo v družbenoekonomskem gibanju naše tovarne. Poslovno leto 1980 smo želo uspešno zaključili. Temu je botrovalo naše skupno prizadevanje na vseh področjih. Bogato so se obrestovala pravočasna opozorila in ukrepi poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da moramo marimalno izkoristiti razpoložljive kapacitete. Kljub organizacijskim in tehničnim problemom, ki so spremljali lanskoletno proizvodnjo, so rezultati uspešni. Uspeli smo premagati večino težav in se resnično posvetiti delu. Na žalost pa takega trenda ni opaziti v vseh službah in pri vseh delavcih. V monogih sredinah in okoljih še vedno prevladuje stihija, ki zavira nadalj ni načrtni razvoj tovarne. Ne samo v spremljajočih dejavnostih, tudi v neposredni proizvodnji je še mnogo objektivnih in subjektivnih pomankljivosti. Osnovna organizacija je že v začetku lanskega leta temeljito obdelala problematiko dela delegacij. Delegacije so postale zelo pasivne in odmaknjene od aktivnosti samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. V njih ni bilo čutiti znakov gibanja in odgovornosti, ki jo jim nalaga njihova vloga. Poleg subjektivnih so nastopali tudi objektivni razlogi za njihovo nedelavnost. Delo delegacij je v industrijski proizvodnji namreč otežkočeno zaradi narave dela. V drugih oblikah združenega dela je organizirano delo delegacij verjetno precej laže. V rednem delavnem času Je večina delega- tov privezanih na delovni proces in jih je težko od tega trgati in klicati na sestanek. Deklaracije, naj bodo sestanki izven delovnega časa, pa pri delegacijah niso preveč smiselne. Delegati so namreč iz obeh izmen. Pa tudi sicer vemo, kako je s prostim časom, česar ne opravimo v rednem času, tudi v popoldanskem ne. Sicer pa delegati praviloma zastopajo in morajo zastopati interese svoje baze, zakaj jim le-ta potem ne bi omogočila dela. Zaključki razprave o delu delegacij so vsebovali zahteve za zaostritev odgovornosti vseh družbenih dejavnikov. V prvi vrsti, da se delegacije morajo redno sestajati in da morajo pošiljati svoje delegate na občinske seje. Dalje da se delegati morajo tudi sami bolj vključevati v delo drugih organov in organizacij v TOZD, da bi tako vs-postavili neposredno vez z dele-gacijami in občinsko družbeno skupnostjo. Vodilni delavci ter samoupravni organi in družbenopolitične organizacije eo dolžni sodelovati v delu delegacij in jim tudi pomagati odpravljati objektivne in subjektivne težave. Strokovne službe pa morajo podajati obrazložitve gradiv, ki delegatom niso razumljiva. N.pr. delegacije za SIS izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture ne morejo uspešno delovati, če niso podrobno seznanjene s potrebami in stališči tovarne in širše družbene skupnosti do teh vprašanj. Gospodarska situacija je bila predmet pogostih razprav in aktivnosti v osnovni organizaciji. Gospodarjenje namreč ni odvisno le od poslovodnih organov, kakor se pogosto misli in razume, tem- več od širše samoupravne in politične strukture. Ni težko rasu-meti, da delimo lahko samo toliko, kolikor z dobrim gospodarjenjem ustvarimo. Zato smo prav-gotovo vsi zainteresirani za dobro gospodarjenje. Na žalost pa ni vedno tako. Različni vplivi in lastne slabosti so velikokrat vzroki za slabo gospodarjenje. Razloge za to Je zelo težko iskati, da bi na podlagi teh lahko ukrepali. Večkrat pa jih vidimo, a nič ne storimo, da bi Jih odpravili. Za vsa dela še nimamo oblikovanih meril tako, da bi lahko z zanesljivostjo destimulirali slabo in stimulirali dobro delo. Kjer pa Jih imamo, jih vedno ne izvajamo ali pa posplošimo na širši obseg (cel oddelek, stroškovno mesto, ali celo na vso tovarno). Zlahka ugotavljamo n.pr. izmet v proizvodnji, vendar so sankcije pogosto posplošene. Teže je ugotavljati rezultate v administraciji, tehničnih in poslovodnih službah. Pa tudi tu so stvari že zastavljene tako, da bi se dalo ukrepati, toda iz subjektivnih razlogov se zadeve ne realizirajo. V sklop dobrega gospodarjenja sodijo še drugi elementi širšega značaja: disciplina - delovna in poslovna, ekonomičnejše izkoriščanje delovnega časa, zmanjševanje odsotnosti, ustreznejše nagrajevanje, kadrovska politika itd. Disciplina postaja vedno bolj žgoč problem pa ne samo v proizvodnih, tudi v drugih oddelkih. Razširja se alkoholizem, nedelavnost, izigravanje navodil in predpisov. Tisti, ki bi nezdrave pojave morali preprečevati, se v tej smeri premalo angažirajo. Namesto da bi se spopadli s problemom, zamižijo in se umaknejo ob stran. Ukrepe za boljše gospodarjenje smo po obsežnih razpravah v TOZD-u zapisali tudi v lanskoletni stabilizacijski načrt. Oekrba proizvodnje z repromateri-alom Je najvažnejši element za nemoten potek proizvodnje. Kljub zagotovilom proizvajalcev smo večkrat zašli v krizno situacijo. Naši poslovodni organi so se silovito prizadevali probleme pravočasno rešiti. Družbeno-politi-čne organizacije, posebno ZK, so v takih primerit^ vedno skušale objektivno informirati delavce in seveda tudi pred poslovodne organe postavile konkretno odgovornost. Večkrat so bili pri tem nemočni poslovodni organi. Naš trg je pač v tem času tako nestabilen, da je res težko z zanesljivostjo planirati. Osnovna organizacija je vzpodbujala odgovorne delavce pa tudi občinske družbenopolitične organizacije na intenzivnejše dogovarjanje o preskrbi s surovinami. Na žalost smo v tem pogledu vsi še zelo nerodni. Niti enakovrstni predelovalci v občini se ne moremo dogovoriti za skupno nastopanje, kaj šele, da bi se dogovorila cela industrijska veja. Zveza komunistov se zavzema za pospešeno dogovarjanje, a katerimi bi prišli do dolgoročnih rešitev. V tej igri poslovodni in občinski organi niso dosti storili. Vse preveč Je kampanjr skega dela in "gašenja požarov". Ob koncu lanskega leta so se do skrajnosti zaostrili pogoji gospodarjenja TOZD Montaža Idrija. Nedobave polizdelkov in pomanjkanje reprodukcijskega materiala so povzročili zastoje, zaradi katerih so morali delavci na prisilni dopust. Osnovni organizaciji obeh TOZD sta v tisti situaciji odigrali svojo vlogo. Sprejeti so bili sklepi in prevzeti konkretni ukrepi za sanacijo stanja. V decembru so bili že podpisani samoupravni akti in predpisi, v katerih se urejajo medsebojni odnosi v srednjeročnem obdobju 81 - 85. Na žalost pa že sedaj ugotavljamo, da se sporazumov ne držimo. Mislim, da se posledic izpada dela TOZD-a Montaža lahko zavedamo vsi. V sporazumih smo se namreč dogovorili tudi o dohodkovnih odnosih, kar pomeni, da je neuspeh TOZD Montaža tudi zmanjševanje dohodka TOZD Železniki. Ne vem, če se vsi natančno zavedajo posledic in odgovornosti, ki jih v tej zvezi imajo. Sekretar 00 ZK Šmid Marjan %6ra(2 smo se trn letnem enem zSovcc OOsmdUžata v začetku meseca februarja t.l. smo se delavci TOZD "Elektromotorji" Železniki zbrali na rednem letnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata v Kulturnem domu v Železnikih. Po otvoritvi in uvodnem pozdravu, je predsednik 10 OOS tov. Nastran Štefan podal poročilo o delu OOS v preteklem letu. Slišali smo, da je sindikat aktivno deloval na vseh področjih živeljenja in dela v tovarni. Podano Je bilo blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo odbora za vzajemno pomoč delavcem TOZD. Po krajši razpravi, ki je sledila poročilom je spregovoril tudi tov. direktor. Orisal je gospodarjenje v tovarni v preteklem letu in opozoril na plan za naslednje leto. Dotaknil se je tudi problema v zvezi z za- zidavo Danšnjica, ki po šestih letih še vedno ni rešen. Ob zaključku zbora smo bo zvokih internacionale razvili svoj novi sindikalni prapor. Sledil je krajši kulturni program v katerem je sodeloval pevski oktet "Cvetko Golar" in recitatorja Nadja Strajnar in Marko črtalic iz Škofje Loke. Njihovo uspelo izvajanje smo prisotni nagradili z izdatnim aplavzom. hdirajtttžrovL -tej tžoŠap£ar~ sčtega. tor nitja S soboto 16. maja je Društvo paraplegikov gorenjske regije organiziralo v počastitev Dne- va mladosti košarkarsko srečanje štirih slovenskihliga-ških ekip iz Maribora, Novega mesta, Ljubljane in Kranja. Srečanje je bilo v športni dvorani na Podnu v Škofji Loki. Po uvodnih besedah predsednika Društva paraplegikov gorenjske je predstavnik DO Iskra iz Železnikov tov. Mirko Polajnar zaželel vsem športnkom športno in borbeno igro in odprl tekmovanje. Po napetih in zanimivih igrah je na koncu predsednik DS Iskre iz Železnikov. Nastran izročil zmagoviti ekipi iz Ljubljane pokal. Drugo mesto so zasedli člani Gorenjske, tretje mesto člani z Dolenjske in četrto člani iz Štajerske regije. Vsi nastopajoči srni? si bili edini, da zasluži posebno zahvalo in priznanje delovni kolektiv tovarne Iskra iz Železnikov, ker ste razumeli našo prošnjo in kljub stabilizacijskim ukrepom in velikim investicijam, ki ste jih imeli letiš, priskočili na pomoč in finančno podprli naše športnike. Za vso pomoč se zahvaljujemo delavskemu svetu in preko njega vsem delavcem v delovni organizacij i. Osnovni namen športa za paraplegike ni tekmovacje, ampak predvsem Letni občni zbor sindikata pa ne bi bil to kar je, če se nebi nadaljeval v zabavnem programu, ki je že tradicija v naši tovarni. Priljubljeni godci ansambla Ivana Ruparja so skrbeli za ples in dobro voljo prav do zgodnjih jutranjih ur in prijetno razpoloženi nam je čas kar prehitro minil. Predsednik 00 Sindikata Nastran Štefan rekreacija s pomočjo katere vzdržujemo telesno in duševno kondicijo. Znano je, da je športna rekreacija eden od bistvenih elementov pri kompletnem procesu rehabilitacije invalidov. Invalid, ki se bavi s športom, potroši znatno manj dužbenih sredstev za razna zdravila in zdravljenje, poleg tega je invalid športnik sposobnejši delovati v raznih smereh družbenega življenja. Zato bomo tudi v bodoče razvijali raz'c ršportne panoge primerne invalidom na invalidskih vozičkih. Društov paraplegikov gorenjske regije Rozman Albin Prometne nezgode, dfer so 6U2 gdeCtžeai otroci mCadbietmici urjjočCedtce ten ticzgocC Čas počitnic je minil. Pred nami je novo šolsko leto, z njim pa skrb, da bo naš otrok srečno prišel v šolo in nazaj domov. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ovčine Škofja Loka se v sodelovanju s šolami trudi za vzgojo in varnost otrok v prometu. Največ na tem področju pa lahko storite prav vi - starši. Z vzgojo, svetovanjem in tudi s svojim vzgledom lahko otroke pripravite na varno vključevanje v promet. Prometnih nesreč v katerih so udeleženi otroci, je še vedno veliko. Premislite, kajti že jutri je lahko vaš otrok med mnogimi udeleženci prometnih nesreč z lažjim ali težjim izidom. Število vseh prometni nezgod, kjer so bili udeleženi otroci, mladoletniki in posledice teh nezgod (podatki so iz leta 1980) KRAJ Vse ne zgode STAROST SKUPAJ 0-4 4-7 7-14 14 -18 M P M P M P | M P M P ŠK. LOKA 17 22 1 - 3 1 - 3 1 GORENJSKA 113 2 127 1 14 j - 27 ! * 27 1 c5 SLOVENIJA 1584- 52 1677 9 162 .j 1— 2 239! 9 466 52 81 LEGENDA: M - mrtvi P - poškodovani KOMISIJA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU ŠKOFJA LOKA tA/bj GrajjjraC 100 (eti tti danes Če bi primerjal Davčo včasih im danes, bi nekdo, ki je me pezaa mislil, da sta to dva različma kraja. Najprej poglejmo, kakšma Je bila Davča včasih. Včasih je bila Davča velike bolj gola kot je danes. Ljudje so obdelali vsak košček semlje, ki Je dajal vsaj nekaj plodov. Obdelovati zemljo Je bilo takrat naporno delo, ker še niso poznali traktorjev in takih plugov kot danes. Včasih so samo premožnejši kmetje imeli konja ali vola, konj je bil zelo redek, in plug. Plug je bil lesen, sestavljen iz dveh delov: prvi del ali klešče in drugi del ali pl-UK• Fant, ki drži klešče, pazi aa to, da eno kolo gre po brazdi, drugo pa po zemlji, ki je plug obrne, ko gre nazaj. Mož, ki je pri plugu, pazi, da brazda ni preširoka ali pregloboka. Kmetje, ki niso še bili bajtarji, pravi kmetje pa tudi ne več, so njive prekopavali z "rovnicami". "Rovnica" ima meter in pol dolg lesen kol, ki ima na enem koncu nasajeno ploščato železo z ušesom. V uho aasadijo les, ploščato železo pa Je na enem koncu širše, navadno na tistem, kjer se zarije v zemljo. Bajtarji so delali laze. Posekali in požgali so grmovje, prekopali njivo, zasejali žito ali posadili pridelke. Nazadnje so laz še ogradili, da živali ne bi mogle delati škode. Takrat Je bilo veliko manj divjadi kot sedaj, saj Je bilo manj gozdov. Naslednjo pomlad ao morali bajtarji delati nove laze, ker na starih požene preveč plevela, da bi še kaj uspevale, ker plevel vse zaduši. Ker je bilo veliko njiv, je bilo potrebno veliko rok za delo. Pri nekaterih hišah Je bilo tudi 12 otrok. Bajtarji so svoje otroke pošiljali za hlapce in dekle, mlajši pa so bili pastirji. Takrat je bilo v Davči največ prebivalstva, saj je bilo okrog 600 ljudi. Takrat Davča uradno sploh ni bila vas. Razdeljena Je bila na štiri enote. Vzhodne kmetije na levem bregu Davščine so pripadale Zalemu logu, srednje so p-ripadale Sorici, zahodne Novakom, kamor Je pripadala tudi moja domačija, vzhodne na desnem bregu Davščice pa so pripadale Leskovici. Leta 1870 Je dal Martin Jemec pobudo za izgradnjo cerkve, leta 1880 pa je bila že dograjena. Naj povem k-ot zanimivost, da so od "Šurka" pri Sori vlekli zvonove k cerkvi s petimi pari volov - torej Je zvonove vleklo deset volov. Kmalu nato Je Davča postala samostojna župnija. 0 pokopu mrličev pa po Davči kroži tale zgodbica: Takrat v Davči še ni bilo pokopališča, zato so vozili mrliče v Novake. Ker pa Je zapadlo veliko snega, mrliča niso mogli pokopati. Zabili so ga v ekrie Jo in ga nesli na podstrešje. Spomladi, ko je sneg skopnel, so skrinjo prinesli s podstrešja in jo nesli pokopat. Nekaj dni po pogrebu je šla gospodinja po suhe hruške, da bi jih dala kuhat. Že ko pride na pod- strešje, Ji udari ▼ čude« smrad. Eo pa odpre skrisj«, v njej zagleda mrliča. Kar zamislite si, kaj bi ri storili na gospodinjinem meetulGotove ti skočili iz kožo od samega preljubega strahu. Veliko dela so imeli goslarji e spravilom lesa. Spodnji keneo Davče Je lahko spravljal les po vodi do vozne poti, kjer Je bila žaga. Tam so les tudi spravili iz vode. "Bičkar" pa Je spravljal les v grapo, od tam na grič, pa spet v grapo na Fodrošt, kjer je bila tudi žaga. Te Je bilo zelo naporno dele, a druge pomoči ni bilo, ker v Davčo takrat ni bilo nobene ceste ali vozne poti. Včasih so kmetje vse pridelali doma. V trgovini so kupovali le koruzo, sladkor, sol, kavo. Najbližja trgovina Je bila v Železnikih. Imeli so veliko ži vine, tudi okrog trideset glav. Gospodinje pa so včasih i-mele na skrbi po sedem prašičev, vendar doma niso pojedli veliko teh dobrot, ki nam Jih danes tako primanjkuje, ampak so jih prihranili za poletje. Takrat so imeli na hrani veliko koscev in grabljic. Takrat so vse pokosili s koso, saj ni bilo kosilnic in obračalnikov, še manj pa samonak-ladalnih prikolic in drugih kmetijskih strojev. Po končanem delu, ponavadi Je bilo to zvečer, Je kdo privlekel na dan harmoniko in že se je pričel ples. Ti plesi so bili vsak teden saj enkrat in vsakič pri drugi hiši. Redkogd-aj se Je zgodilo, da Je bil ples dvakrat zapored pri isti hiši. Da, včasih so imeli družabno življenje veliko bolj razvito kot danes. Včasih so kosci in grabljice pri delti zapeli, da se Jih Je slišalo na sosednji grič, danes pa Je petje pri delu že prava redkost. Če kdo sosedov sliši svojega soseda, da pri delti poje, se mu posmehuje in se trka po čelu češ, ta pa danes ni pri pravi. V Davči Je sedaj le nekajkrat ma leto ples, vendar ga priredijo mladinci. Mladi se največ skupaj pozimi, ko oberejo vsa bližnja smučišča. Družijo se le fantje, dekleta se navadno ne smučajo, ker se bojijo, včasih tudi precej neopravičeno, da se bodo fantje is njih norčevali. Poleti pa hodijo skupaj po hribih, tako dekleta kot fantje. Mladinci v Davči imajo poseben sprejem v svojo organizacijo. Eo "pionirji" v osmem razredu pridejo na prvo zabavo, jih prekrstijo v mladince. Ta krst jaz še nisem doživela, zato tudi ne vem kakšen je. Davča Je sedaj zelo zaraščen kraj. Tu je veliko divjadi, ki poleti delajo veliko škodo na polju. Veselje Je gledati divjad, kako se pase. Oče mi je pravil, da je letos, ko je šel s traktorjem v gozd, videl pet srn,ki se niso nič bale, ko Je šel mimo njih. Lovci sedaj skrbijo za živali in jim pozimi nosijo hrano. Kmetje sedaj pridelujejo doma le krompir, kuho, to je koleraba, repa in korenje, zelje redkogdo še seje žito. V trgovini lahko kupimo vse, nikjer več ne meljejo moke. Trgovino imamo v Davči že od 1961 leta, založena je z vsem potrebnim. Emetje imajo sedaj kosilnice, n koso kosijo le na najodročnejših krajih. Konje izpodrivajo traktorji, samonakladalne prikolice, seno spravljajo v silose, na presuševalne, v žične kozolce. Vse Je tudi veliko lažje, saj v Davčo vodi cesta. Pozimi imajo veliko dela in skrbi s cesto naši komunale!, saj skrbijo, da Je cesta vsak dan prevozna. Le redkog-daj se zgodi, da avtobus ne pride v Davčo. Z avtobusom se vozijo delavci v dolino na dele in šolarji v šolo. Šola ima v Davči trirazredno podružnico, pet razredov pa Je v Železnikih. Govori se, da mislijo v Davči popraviti šolo, da bo lahko sprejela vseh osem razredov, sega tega gotovo ne bi bilo, e ne bi imeli elektrike, te- lefena, čeprav je samo eden v vasi. Davča se tudi industrializira, tu Je en oddelek Nika, ki sedaj obratuje v spodnjih prostorih šole, spomladi pa nameravajo začeti z gradnjo nove tevarne. Ta tovarna Je velik napredek za celo vas, saj se ljudje lahko zaposlijo doma in <)i* *i treb iskati zaposlitev v dolini. V zadnjih letih se Je v Davči veliko gradilo, saj je okrog devet popravljenih ali novih poslopij. Sedanjih časov ne bi zamenjala za čas pred sto leti, vendar mislim, da so bile včasih nekatere stvari boljše kot danes. Jemec Ema 8b. Osnovna šola Prešernove brigade Železniki Q6z0VMŠL Mesečna ljudska revija Prešernove družbe Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki Jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša "Obzornik" na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija po-sveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem. Letna naročnina (12 številk) "Obzornika" 1981 je 3oo dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 15o dinarjev, posamezna številka pa stane 3o din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61ooo Ljubljana. "LJUDSKA KNJIGA" Zbirka romanov iz svetovne knjiže-6 knjig - 800 din Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne-književnosti. Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GUNE, Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju "Velike nemške zgodovine". Philip Roth: ZBOGOM UOLUMBTJG■ Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine. Kobo Abe: ŽEildKA G PEočlN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga progalsijo z mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. - Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki jš bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cnu-nesu. Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriško literature. - Podobo bogata- šev in revežev, črncev in belcev, y novi družbi 1 judfrt ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti. Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini našo dobe vzor po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim... Preko 1^00 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 x 11,c cm, tiskamo na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z vnč.ba-/nim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dva izideta junija in dve septembra. Prešernova družba Borsetova 27 61000 Ljubljana Jfamor Naših nogometašev nikakor ni pokvaril denar Slabše niti zastonj ne bi znali igrati. »Jasno, da znam govoriti! Znaš ti nesti jajca?« Ponoči napade Drakula samotnega sprehajalca v parku. Po hudi borbi Je Drakula na tleh. Mož reče Drakull: »Kaj vam pa pade na pameti Ali sploh veate kdo aem Jaz?« »Ne.« »Jaz aem najvlijl davčni uradnik v mestu.« »Oprostite«, reče Drakula, »ml krvosesi moramo držati skupaj.« PRIJAVA Na postaji milice Je zazvonil telefon. »Na pomoč! Okradli so me! V mojem avtu manjka krmilo, sklopka, pedal za plin, zavorni pedal In celo armuturna plošča!« Miličnik obljubi: »Takoj bom na mestu. Povejte, kje ste?« Še preden je ukrepal, Je drugič pozvonil telefon In Isti glas Je sporočil: »Ne trudite se, hk, to s tatvino, hk, Je bila moja pomota. Sedel sem na zadnji sedež!« Direktor neke zelo ugledne restavracije je zgrožen opazil gosta, ki sl Je pravkar zavezoval serveto okoli vratu. Pomignil Je plačilnemu, naj gosta diskretno opozori, da v tej restavraciji tako vedenje ni v navadi. Plačilni pristopi h gostu In ga vljudno povpraša: — Briti ali striči? Pogovor med prijateljicama. Prva pravi: »Mož je utrujen že popoldne, ko se vrne z dela. Za nič več mu ni.« »Verjetno Je temu kriva spomladanska utrujenost,« Jo pomiri druga. »Misliš, jaz pa sem mislila, da njegova tajnica.« Angleški kralj Charles 11. je na sprehodu po Londonu opazil človeka s sivimi lasmi in črno brado. Poklical ga je k sebi in ga vprašal: »Kako to, da je vaša brada črna, lasje pa so že čislo beli?« »Zato, ker je glava dvajset let starejša od brade!« se je glasil odgovor. Neka Angležinja je povabila na ve-čerjo več gostov, med njimi tudi gene-rala Switha, ki je v vojni izgubil nos. Da bi ne prišlo do kakih neprijetnosti, je zabičala sinu, ki je bil zelo navihan: »Dobro me poslušaj! Na večerjo bo prišel general Swith, ki je brez nosa. Glej, da se ne spozabiš in da ne črhneš besedice o njegovem nosu!« Otrok je obljubil, da bo molčal. Ko so zvečer povabljenci sedeli za mizo, je deček pred vsemi rekel materi: »Mama, kako naj govorim o njegovem nosu, če ga pa sploh nima!« Mladenič se sprehaja z dekletom po Tivoliju In pozdravi mimoidočega tovariša. »Kdo pa Je to?« vpraša dekle. »Moj kolega. V našem podjetju podpisuje papirje, ki Jih jaz potem nosim na pošto.« Zakonca obiščeta zoološki vrt, kjer pelikani pritegnejo njeno pozornost. »Poglej lepe štorklje,« reče tena. Mož jo pouči: »To niso štorklje, to so znameniti Polkam, Iz katerih delajo črnilo.« s'' '3 A Četa je na raportu In desetar reče vojaku Hudoklinu: »Ali Imate še enega brata?« »Seveda, tovariš desetar.« “Sem si kar mislil, da en sam ne more biti tako neumen. Kaj pa je vaš brat?« »Desetar, tovariš desetar!« V salon vstopi kavboji sede, da noge na mizo In pokliče lastnika lokala. — Prinesite ml dvojni viski In porcijo smrdljivega sira! Ko je bil postrežen, je najprej popil viski, potem pa je segel po siru. Vendar pa mu sir ni bil všeč In je takoj poklical gostilničarja. — Naročil sem smrdljivi sir, ta pa sploh ne smrdi! — Dajte mu možnost, gospod, pravi gostilničar, noge dajte pod mizo... Ponočnjak je na poti domov ubral bližnjico skozi pokopališče In padel v pravkar izkopan grob. Ker se sam ni mogel rešiti iz njega, je začel klicati na pomoč. Slišal ga Je vinski bratec, ki Je pripeljal barko mimo pokopališča in stopil bliže. — Prosim, potegnite me ven, mene tako zebe! — He, kar naj te zebe, zakaj sl sl pa pustil »trugo« ukrasti! Je menil bratec in se odmajal dalje. - Poglej, poglej! Tl el doma! Jaz sem te pa celo noč Iskal po mestu. ELEKTROMOTOR Glasilo izdaja "ISKRA"-Siroka potrošnja - TOZD, Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tar-fila Lojze, fotodokumentacija - lintar Jože, člani: Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane. Lektor: Trojar Ladi. Naklada: 900 izvodov Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek. Tiska tiskarna: DU Kranj / ' N y ^••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••! •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• *******#•••••••••••••••♦•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••? IIIeIe##e#eeeeeeeesee###eee#eeeeeeeeeeeeee#eeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeee#eeeeee#eee##e#eee#e#e#e Ieeee»e#ee*eeeeeeee»eeseeeeeee#eee»eee#ee##eseeeeeeee#eeesee##eeseeeeeeeeeeeee*#eeeees#»ee;; elli;eeeeee##«eeeeee#e»#eee»#eeeeeee##eeeesee#eee#eee#eeeeeeseeeseeeeeseee#«eee#ee^#eeeee##e Z* ••••••••••••••••••••••••••••••••••♦••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• z::::::::;::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;:::::::::::::::::::: zzzz.«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 222222222222222222222222222222222**«***«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 22222222222222222222222222222222:^*222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 ••••••••••••••••••••••••••••••••••*•♦••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••1122 »«**«**»«*••••••••••••••••••••••••*j* •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22 2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz.z............................. Ziiiiiziizizizzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz ..........................................................................................• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••j;; zzzzzzzzzzzzzz.zz..z....................................... ;::;:!!!t;;2!:;:;i2!222!222! •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222222 ••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222 ••••••••••.•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22 2222222222222222222##ee#e*eeee#e#e#»eee#eeeeee*•••••••••••••••••••••••••••••••♦••••••222222 •••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••222222222222222222222222222222 2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 22222222222222222222222222Z22222222222222222Z222222222222222222222222222222222222«#.••••••• 222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 •••2::::t::::::::::2::2:2:22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222;: ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..................•.••••••••••••••••zzziziziiiziiizizizzziizzzzizz ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... •••••• ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... >•#••••« • ••• .... .... • ••• • ••• • ••• • ••• .... .... .... .... .... .... .... .... .... .... .... .... .... ... ... • •• ... ... ... ... ... ... ... ... • •• • •• • •• • •• • •s • •• • •• ... ... ... j...' mmm ..............•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••*•••••••••••••••••••••222 222222222222222222222222222222ee»ee»*»e»e»e#eeeeeeeeeeeee»»e»»ee»*«ee»#e»e»#e 22222222222222222222222222222.2.......•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllZZIIZZrziirZZItZZZZZZZZZ: 122222222222222222*.•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2222221 f § •••••••••••••••••••••••••••••••••"•••••••••••••••"•••99J 122222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222] •••••••^ffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirzzzirisrrzrrzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz: )######t««**#*####»»##*t#«*i««t««t#*##*##**#*99999999999999®999®*****®***®*****#**9**99999999! 22222222222222222222222222222I2.2.........................******«««*«*********«*«««**«**«!*!! 12.22222222222222222222222222222222222222.••••••••••••••••••••••••*e?***«»**;;*222222222222222! ! mme •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••! :2’2222222222222222222:I2:III...I.11.1. 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 22222222222222222222222222222222222222222222222..•••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••• 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••222222222222 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 2222222222222222222222222222222222222222................•••••2222122222222222222222222222222 ••••••••••••♦•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••;••••••••••••;?•IIizii1ZZ2ZZZ••••••••• 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 •H::::::::::::::::::::::!::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;::: fffff§ff#t#t#tt#t#tt§t#i*###t®#*®®®®®®*99999999?99999?999999999999999999J9JJ5J ...............ii***»«*«*******«******;;;;;;;22222:!22222222222222222222222222222222222222222! »................................•.••••••••••••••••••2222222222222222222222222222222222222222