SVOJEMU TELESU Maria   Pawlikowska
Ne bodi moj sovrag in samodržec jezni,
ki muhast se upira tej veseli duši!
Na rokah v svet me nesi, o telo ljubezni,
spoštujva se med sabo. A ko vse se zruši,
ko vse odide proč in upanje premine,
se spomni moje prošnje, o prijatelj ljubi:
umriva brez vseh misli, kot ovene resa,
ta drobna zvezda cvetk — kot pesmi glas izgine
in kot srce poklanja deklica, ki ljubi.
622